Po same zne Številke* N avadn® Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—v »TABOR* izhaja »uk dan, raxvea nedelje ia prasinkor, IB, uri k datumom naslednjega dne ter stane moaečno po poiti D 10*—% za inozemstvo D 18'--, dostavljen na do on D 11*—v n« izkaznice D 10* ~ interati po dogovoru. Naroča ne pri upravi »TABORA4* MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4, £«*•«•!■• Storilk e« "”»*»• Din —*75f •*» Mddjah Din 1*—. ®®NfflVO L-i. _ M_1 '*1 "J** » *»«*■" H — SWS tmtm* "*»• Mn. U.m M. PoSlnlnapIažartl v i&lovin? cena tianaSnle Sfev^ Dhi—”75 Leto: VII. — Številka: 142. gozdove in odnesla najmanj 5000 dreves. — Iz Švice poročajo o velikanskih nalivih, ki so povzročili samo v Bazhi za milijon frankov škode. Voda je odnašala kar cele hiše- fttarSboreke vesti Maribor, 25. junija. ©ež&ale *.. Gorko, solnčno poletje noče in noee priti. Čakajo ga kmetje na poljih, čakajo meščani, letovišča zaman rotijo nebo, naj jim ne kvari računov« Vremenskih prerokovanj je bilo veliko. Tudi mi smo tam sredi januarja zabeležili enega izmed njih. Tam je stalo: »Pomlad bo hladna in deževna, pravega poletja pa sploh ne bo, tako malo bo gorko-te in solnčnega vremena. Šele :v, avgustu bo bolje. Jesen bo lepa.« To je bilo prerokovanje nekega francoskega abeeja, ki se spozna na zvezde in na ozračje. Mož trdi, da je slabo po« rnladansko in poletno vreme, kakor ga imamo v zadnjih letih, v zvezi z ogromnimi solnčnimi pegami, ki se pojavljajo periodično po dblgih presledkih- Te pese bodo kalile naše ozračje tja do leta 1930. Sigurno je. da nam lahko učeni prati-karji in še bolj učeni vremenoslovci, ki baje slišijo travo rasti, postrežejo s kako drugo razlago, da ne bodo vsega krivo soločne pege (ki so. mimogrede povedano, večje od naše zemlje), toda najsi so krive pege ali kaj drugega, abee je imel prav- Vsaj za pomladanske mesece hi za začetek poletja. Dežuje po vsej srednji Evropi; tudi Italija se prav malo solnči. Če bo še julij tako muhast kot je bil junij* tedaj se bo .vendarle eno prerokovanje izpolnilo. In ne pozabimo: ravno pri vremenu je ■težko kaj »naprej reči«. Kakor pri ženskah .. - Dežuje pa dežuje. Za sedaj nam ne preostane drugega, kakor da čmerno gledamo puste oblake in sanjarimo o s o lačnih junijskih dneh, — če namreč nimamo važnejšega dela- Poljedelsko mini-i strstvo jejzdalo dokaj ugodno poročilo o letošnji letini, ali kaj ko je bilo poročilo sestavljeno nekje v maju, ko je vsak po-: šten državljan upal, da bo junij obilna popravil majnikove grehe. Naši kmetje trde. da je slabo in da naj zlodi .vzame tako letino. Ali ziodja hi in se bo treba zopet pri* vaditi. Pomanjkanj, draginji in drugimi zlom. Pa optimistom še vedno preostaja up* da bo julij popravil junija* če ne — avr gu«t julija. To pa sigurno. Kajti v tenu primeru je tisti abee sijajno odrezal. To-; ■fino je zadel letošnje vrerne, točneje odi vseh stoletnih koledarjev, ki so kazali lepo, ko je dan za dnem lilo. Seveda sol potem krive solnčno pege! Prav sigurno so krive in grdo je od solnca, da jih ima! Protetoi sfood mariborskih najemnikov V najemniških vrstah brez razlike stanu in politične pripadnosti je vzbudilo vladino postopanje s stanovanjskim zakonom razburljiv odmev. Vlada gre preko očitnih socialnih in gospodarskih dejstev in uvaja pri najemninskih odnosih »normalne čase«, dasi vsi vemo, da teh časov žal še ni. Še vedno živimo v nenormalnih, neustaljenih razmerah, valuta še ni ozdravljena, vojne in povojne rane niso zaceljene- Medtem ko moramo vsi delati tako kot pred vojno, dobimo za to delo znatno manjše plače, ker je dejanska t. j- kupna vrednost denarjai manjša. Tega dejstva ne more nihče zanikati. Kdor je imel pred vojno 300 K mesečne plače in je plačal za trisobno stanovanje 60 K najemnina, je lahko s 240 'kronami neprimerno lažje izhajal nego če zasluži sedaj 3900 Din in bo moral plačati po novem — kot nezaščiten najemnik — okrog 1000 Din hišnemu posestniku. To dejstvo je tako oči v kino in •krivica, s katero udarja vlada najemnike s svojim postopanjem v prid hišnim posestnikom, je tako surova, da dal ek o odtehta slab položaj redkih hišnih posestnik«*, ki um » eied Nastat Maribor, sobota 26. junija 1926. list »Daily Herald« pravi, da Italijan- ] ski kralj že dolgo ni več gospodar v svoji hiši in da je bodočnost Savoyev popolnoma odvisna od fašizma. v*harna skupščinska seja r'^*nčič poveril zagovor konvencij pod etenenw uradniku. Ogorčenje skupščine. Beograd, 25. junija-j . a današnjo skupščinsko sejo je vla-no °. zaaimanje, kakor že dolgo za nobe-se’in ?,bi'e na dnevnem redu beograj-čalf^ n®.®™nske konvecije in je bilo pri-zarirJ. Y?1*rnih razprav, je bil zaseden M i k-0*-105^ v dvoranici hnPnrltSe izYlrSila, v°l>tev odsekov, ■L- !?retrcsaI nettunske konvencije Iz- 2 femnl 8 racI;ikalov, 4 radičeve!, kale^ i / a’,. sa.m- demokrata, 1 kleri-slimsn r?em !or‘1^ni,k in 1 bosanski mu-a* 'vfi* Prvi je zavzel beseda zain BORZA CURIH (Avala), 25. junija. (Sklepni tečaja.) Beograd 9.13^, Pariš 15.075, London 25.13 sedem osmink, New-york 516.50, Milan 18.825, Praga 15.31^, Dunaj 73.025, Budapešta 0.00723, Berlin 123, Bruselj 14.90, Amsterdam 207-30, Bukarešta 2.29>», Sofija 3.725, Atena 6.39^, Carigrad 2.74*«. mm. obdali- Dr m,"-!1:’ , ki so ga poslanci ------------------- ^ ?aKOvarjal beosraj ke kon-sam« * ’ t*a protestirajo zeper nje rx ni-, menijo, da se morajo zu Politična vprašanja reševati na ul! cijg ufJ'steT je mislil s tem demonstra-Xe nii ac;Tebu in drugod). Toda te nalo nftniftnniti’? menijo, cja s© mor ci. fM- . ^na vprašanja reševati na ull- 'Ml’”"- * * --- V "»-Ul'ca- nima- Medklici: AH ml Ute pod ulico n j 'uma- MedHiict: Ali mi ute poa Woooj,}U^tvo*> Opozicija vpije In tolče po bo ei,' ^r- Nlnčič pa izjavlja dalje, da Otokaro^ !n Pooblaščeni minister dr. ta DomJ. , razIož!l parlamentu značaj v» ;e j5” konvencije. Ta mini'trovp Izja* k vzkiivV-a,,a hov vihar. Svet. Priblčevič iranln 1, V *Neparlamentarec ne mora »red s^«is,triu V! s® saml degradirate SovortH «, uradniki. Kaj ne morete V« I? strela 201etnega mladeniča teuia neko 601etno žensko. Brzojavne vN^^|,2ne žice so pretrgane- . ^Ihrovanjskl načrti v U*sulinilevi rodbini R i m, 24- junija. 0r se doznava, namerava Mus-hčerko Eddo poročiti z »j 1^beS+m prestolonaslednikom Rni % rtom. V to svrho se je Musso-pfest0,Do?ovarjal s svojo hčerko. jt°nasJednik Humbert se je do lsmatra! za nasprotnika ®bfnil;J pre^ 4 meseci pa se je spre-“*.DQ5tftl sam fašist. jLppdonski Uradniška nesftaRnost Maribor, 25- junija. Narodna skupščina je sprejela člen 234- uradniškega zakona. Ta prosluli člen, ki se zadnje dn često omenja, se Klasi: »Državni služabniki v vsej kraljevini, izvzemši one, ki so označeni v členu 224. tega zakona, bodo uživali stalnost po preteku treh let od dne,, ko postanejo veljavne določbe tega zakona in ne glede ; na dosedanje predpise.« : Kakor znano, je zahtevala vlada od skup ščine, da se ta člen izpremeni v toliko, da se nestalnost podaljša. Vladina zahteva je izzvala v uradniških vrstah ogorčenje, če rečemo: upravičeno, smo zapisali odvišno besedo. Žakau to, kako pri nas postopajo z uradništvom, je že od sile . Uradniški zakon se je sprejel; dasi je pomanjkljiv, Ra je uradništvo vondarle po zdravilo, ker je bolje nekaj ko nič- Takrat so prav oni isti ljudje, ki so sedaj na vladi. obetali zastopnikom uradniških organizacij, da se bo zakon samo izboljšal, če pra bo že kdo izpreminjal. Kakšno zboljšanje imajo naši minstri pred očmi, kaže Gjuričičev predlo}::: uradniška nestalnost . se podaljšaj, ker nameravamo še mnogo uradnikov vreči iz državne službe, da i štedimo in zboljšamo upravo. Ko bi radikalsko-radičevska vlada imela pošten namen, da zboljša našo slabo upravo, vir zla in kužnega nezadovoljstva, bi ji dal vsak dober državljan prav-Toda pojmi o zboljšanju uprave so sila različni. Radikali niso z ničemer pokazali, da bi bili zavrgli pogubno načelo, da je samo tista uprava dobra, ki je partizansko »čista«. To, kar je doslej paraliziralo našo upravo, je baš partizanstvo, L 3e je zaneslo v državno službo- Pristašem vladne stranke se je dajala pred--^e-s:le^e na sposobnost in zna-caj .Nočemo tega niti dokazovati, ker l>i bilo odveč; 'konstatiramo samo splošno znano dejstvo. Dokler ne izgine ta duh iz uprave, so vsi načrti o izboljšanju uprave prazno besedičenje- Politična zgodovina Srbije nam priča, da se on-dotno uradništvo niti za časa Obrenovi-čev ni dalo popolnoma spraviti na kolena pred vladno stranko. Tem manj je to mogoče v sedanji državi in v dragi četrti 20. stoletja. Podaljšanje uradniške nestalnosti ne izvira po našem globokem prepričanju iz potrebe temeljite in objektivne reforme državne uprave in njenega aparata, marveč iz partizanskih nagibov. Radikali in radičeva so sami krivi, če se jim lahko z vso upravičenostjo pripisuje tak naunen. Sicer so že dokaj pomeli, kjer se je dalo, vendar pa se iz njihovih vrst neprestano slišijo pritožbe, da so »njihovi ljudje« zapostavljeni ali da ne morejo priti do kru ha- Dokler bo radikalska legitimacija pomagala k vstopu v državno službo ali varovala pred Dainoklovim mečem re dulccije, toliko časa seveda n-e moremo verjeti v kako resno zboljšanje uprave. Sploh pa zboljšanje uprave za visi od zboljšanja političnih razmer- To, kar se godi zgoraj, ne korumplra samo uradniškega aparata, ampak zastruplja široke ljudske vrste- Breznačelnost in nepoštenost sta nalezljivi slabosti. Posl. Vujič je te dni^ dejal, da v naše narodno telo prodira židovski stnrp. To ie do neke mere res. Zidovski strup je ozkosrčni materija-ližem, izkoriščanje javnega položaja za osebne koristi, kovupciiia, cinizem in fanatičen sekta rski duh. Niso baš Židije opasnejši so Arijci, ki često še prekašajo one. ki morajo vzeti njihove slabosti nase, ker so že Židje- Z uradništvom se radi tega postopa tako brutalno, ker se vidi v njem služabništvo režima, ne pa države. Tudi to zmotno pojmovanje je o-stanek preteklosti, strašilo absolutistične in tiranske države. Ker pa uradništvo ni »roblje«, si bo radikaisko-radičevsko »izboljšanje uprave« s podaljševanjem člena 234- uradniškega zakona zapomnilo za one dni, ko bo treba vzeti v roke gumijeve kroglice. Dnevne kronika — Ruše- V našem' sokolskem društvu se razvija živahno delovanje! Kako tudi ne, ko pa namerava šestorica. članstva sodelovati v Pragi. Kot predpriprava se bo vršil v nedeljo dne 27- t. m. društveni telovadni nastop ob 15. uri v Rušah- — Sprevod se formira ob 14. uri pri železniški postaji ter gre^z godbo na čelu skozi vas na telovadišče zraven ljudske šole. Vseh 7 točk tel o v. nastopa izpolni društvo samo in bi bilo želeti, da prijate-'' ‘lji sokolstva podprejo društvo z obilnim obiskom. — Iz Jarenine nam pišejo: V Jarenini se bo vršil na praznik dne 29. junija po ranem cerkvenem opravilu shod samo-stojno-demokratske stranke. Shod bo na prostem na trgu pri liipi. Vdeležba o-bsta biti zdatna. Na shod se pripravljajo strankini pristaši in nepristaši iz bližnje in daljne okolice. Dobrodošli vsi! Samostojna demokratska stranka ne pozna sovraštva nasproti političnim nasprotnikom. samo da ne oskrunjajo kraja in shoda s surovimi nastopi, kakor se je to nedavno dogodilo na nekem shodu v Jarenini. Hujskanje k sovraštvu proti drugim političnim strankam uničuje srčno obliko in potaplja ljudi v smradno blato posurovelosti- Kdor to stori, je pohujšlji-vec, »grabljivi volk v obleki nedolžnega jagnjeta« in najsi je v tej ali oni obleki. Samostojna demokratska stranka je dobila v Jarenini ob zadnjih volitvah lepo število glasov in jo pač njena pravica in dolžnost, da pride kakor druge stranke poročat med svoje volilce o pojavih na političnem in gospodarskem obzorju- Nič ne boste silišali hujskanja, le stvarno razjasnjevanje o delovanju svoje stranke in drugih. — Stanovanjski najemniki proti novemu stanovanjskemu zakonu. Včeraj je predsednik saveza Stanovanjskih najemnikov kr. SHS dr. Oiunio poslal vsem poslanskim klubom sledečo brzojavko: »Ni mogoče razirmeti postopanja s stanovanjskimi najemniki večjih mest. Rotimo Vas s solzami naših žen in neboglie ne dece, da jih ne postavite pred možnost, da bodo s svojim življenjem branili domače ognjišče. Za kulturno državo je nedostojno, če morajo njeni državljani .z vsem svojim bornim imetjem stanovati na cestah- Narodni poslanci, ne podpirajte tega nekulturnega in nečloveškega čina. Težko bo prekletstvo onih poštenih državljanov, ki bodo vrženi na cesto- — Dr. Beneš ostane. Kakor poročajo, bo dr. Beneš ostal še naprej zunanji minister. Kriza je rešena s posredovanjem predsednika republike. Na seji izvrševal-nega odbora češke narodu osoeijal i stične stranke in obeh parlamentarnih klubov je prišlo do ostrih spopadov med voditeljema obeh nasprotujočih si skupin Klo-fačem in Strbrnyjem. Slednji je Benešev nasprotnik- Največ je zaleglo obvestilo, da je prezident Masaryk odločno izjavil, da je vsaka debata o deanisiji Bencša izključena. To Masarykovo naziranje je bilo vzeto na znanje- Zunanji minister je izjavil, da priznava težaven položaj stranke, da pa se pokori predsednikovi želji.in ne poda ostavke — Izlet umetnostno - zgodovinskega društva se vrši v torek, 29. t. m., pod vodstvom dar. F. Steleta v Celje. Ogled arheološkega muzeja, opatijske in Marijine cerkve, stare grofije, Kalvarije in gradu celjskih grofov- Udeleženci se zbe-ro ob ugodnem vremenu na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 7,30, odhod ob 7,43. Povratek zvečer. — Ogromne povodnji. Radi nalivov, ki še vedno trajajo, je reka Enns tako naraste, d* ie.docela auu&tdšiia. državic *T TWn TT *T V Marffiortf, 3ne 26. junija 1926. ivo.mo rento, da so lahko živeli. Pa se izgovarjajo, da so v Beogradu najemniki sami za novo povišanje najemnine. Ni izključeno, toda ne pozabimo, kaj se je zgodilo z našo krono in da mi — računano v dinarjih — plačamo štirikrat več. Naši hišni posestnik so torej na boljšem -nogo srbijamski- Proti uveljavljenju predvojnih razmer in horendnemu povišanju •najemnine pa govore tudi drugi razlogi-[•Naše gospodarstvo jc v krizi in že se govori o'znižanju plač. Ce dosedanje plače po jasnem računu niso dosezale predvojne višine, ali naj se'odbije še visoka najemnina in se dohodek še reducira?! AM je današnji rod res prisiljen, da se slabo •hrani, slabo oblači in slabo stanuje, dela •pa tako kot pred vojno? Ali naj s to tis oči mosijo vojne posledice še naprej, hišni ;:posestniki, ae j-ikc — -jemnino kot pred vojno, denar v zlati pariteti ?! Ne čudimo se, če se je pojavil odpor. Država je socialni arbiter, zato država 'ne sme dopustiti, da se gode socialne 'krivice na račun šibkih družabnih slojev 'm v korist bogatim. Kakor bodo najemniki izvedeli fo časopisnih vesti in iz lepakov, se bo vršil v nedeljo dne 27. t. m. velik protestni shod stanovanjskih najemnikov. Najemniki, pokažimo z obilnim obiskom, da vladne pilule, ki so nam jo zvarili hišni posestnici, ne bomo tako lahko požrli. — Naj se sliši naš odločen protest zoper krivico! Najemnik Zakllufek šolskega na mariborskih srednjih šolah Poročali smo že o izidu zrelostnih izpitov na učiteljiščih. V sredo se je zaključila matura na gimnaziji. Komisiji je predsedoval dr. Artur Cavazzi, vseuč. profesor v Ljubljani- K zrelostnemu izpitu se je prijavilo 39 kandidatov. Vsi so položili izpit z dobrim uspehom, dokaz, da je bil letošnji osmi razred na dostojni Višini. Z zrelostnim spričevalom so zapustili gimnazijo sledeči maturantje: Andrej Orasseli, Anton Trstenjak in Maks Vraber z odliko (brez ustnega iz' ipita). Z dobrim uspehom: Živo Žagar, 'Lojze Funkl, Ivan Lah, Oto Vičič, Vladimir Galič, Mirko Degen, Tonče Glušič, Zlatko Najžer, Stanko Marolt, Metod Špindler, Ferdo Hudina, Hugo Velker, iTone Krošelj, France Ferme, J- Schon-dorfer, Rudolf Jurčec, Matjaž Horvat, Tine Stan gl, Jože Sturm, Sabina Šonc, Mihael Granda. Rudolf Leskovar, Anton Leskovar, Vlado Kukovec, Franjo Borko, Rupreht Pušenjak, Milan Kovačič, Anton Stunan, Božo Vauhnik, Placid Sancin. Darči Verstovšek, Metod Pogačnik, Franjo Modrinjak, Ksaverij Kor' ban, Matija Trstenjak in A Uh n Fras. Na realki je tudi predsedoval dr. "Cavazzi. Od 34 kandidatov je bil en re fsprobiran za eno leto. trije pa bodo imeli ^ponavljalni izpit v jeseni. Z odliko sta zapustila realko Lado Vodeb in Alfonz fOobovišek- Z dobrim uspehom pa soma-jturirali sledeči kandidati: Kriljan Beuk, /Vira Budz, Cvetko Dolenc, Josip Brus, 'Hugo Čižek, Frida F.rmenc, Ivan Rben-ih6h. Alfred Hvala, Dimitrij Kimovec, K. Komč, Stanko Koštomaj, Albin Kerševan, 'Lovro Lavrenčič, Rajko Lipold, Alfonz (Menčak. Svatophik Miklavčič, Ivan ‘Osterc, Vlado Pipan, Milan Pečar, Milan (Reich, Mirko Rauc, Stanko Tonejc, Marjeta, Zenkovič, Slavko Strojan. Pavel Ledinek, Boris Škerlj in Milan Vodenik. Z uspehi obeh učnih zavodov smo Jahko v polni meri zadovoljni; pričajo tudi'o resnem trudu profesorjev m o vzor-•j»i'.c*rn*L. Buffalo«. Poleg sijajnega cirkuškega P grama nas v tem krasnem filmu z