(i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ■4> List Slovenskih delavcev v o4meriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. 4 rXUtTOK PUAKNE: 1X79 REOTOA. Entered m Second-Claw Matter, September 21, 1903, at th» Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Coogreai of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1271 &ROT+& NO. 119. — ŠTEV. 119. NEW YORK, TUESDAY, MAY 21, 1907. — V TOREK, 21. VEL. TRAVNA 1907. VOLUME XV. — LETNIK IV, Iz delavskih krogov. Panamski prekop. ŠTEVILO INOZEMSKIH DELAVCEV PRI GRADNJI PANAMSKEGA PREKOPA ZA SEDAJ ZADO-S T U J E. Štr&jk ladjedelcev pri American Shipbuilding Co. v Lorain. O., deloma končan. RAZNOTEROSTI. Waviiu^iB. 21. maja. Ker nastane v Pauaiui kmalo deževna doba, sedaj n potrebno najemati nadaljnib inor.e--u.-tk.ili delavcev. Kadi tega lx>ilo španske i grško deiavoe, kteri so na-meu ''ni v Panamo, iinportirali kasneje. AJt.» ix>.!.- število evropski U delavcev na L-hnu dovolj veliko. bodo poslal jamajške zamorce domov. (Iteveland, O.. 21. maja. Strajk de-laveev ladjedelnice v I/oraiiiu, <>-, je (končan. Vsi stroji zopet delajo. V Cleveland »k ej ladjedelnici delavci še fttrajkajo, toda število onih, ki se vračajo i:» delo, postaja >lan za dnevom vet'1 je. Buffalo, N. Y., 21. maja. Dva tisoč naklad«! cev tukajšnjih {»molov, pri-je včeraj štrajkati in zahtevajo, da -e jirn poviša od 171 ■> na 20 o*»niov n rt uro.. Največ opravila s žtrajk'wn ima N'ew York Central že-leruiea. Is si ravno je strajk naperjen pr<>ti v-em transportnim družbam' fitrajkarii s«» «Jobr*> or^anizovani in sm» večinoma Italijani. Providence. It. T., 21 maja. Delavci pred i hi i c v Rbnkie I slan d u bodo v po-ne«|ei]ek zahtevali lOodstotno povišanje plač? po uzoru tovarišev v New Bedfordu in Fall Riverju. Birmingham. Ala., 21. maja. Tri ee-trtiu«* ».prevodnikov in motormanov tukajšnjih uličnih železnic se j? pro--»tovoijno vrnilo na delo. Družba ni pri p »znala njihove unije. &TRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V NEW Y0RKU. Framooaki parnik La Gascogne je od-plul jeden dan prepozno. M u.! > jO, kakor tudi včeraj, i.. '» . ob obrežju le malo štrajku jočili n*'*y«»i'»k ih obrežnih delavcev. Sled-nj. -o mino o pobito zborovali in tem l»owi<»m r;e dobiia novo or^anizovana i il :a?i>ka organizacija obrežnih dela veev svoj charter. Prwlsftinik skupne organizacije o ."»'/ti,h ili'lavwv naznanja, da je boj o«v t- parohrodnimi družbami praktično končan in tla pridejo sddaj • :i!i-atlantske družbe za štraj- k jr. * dejanski v |>oštev. Jedna družbi i - - havi s trgovino s Kitajsko, kakor tudi jedna izmed 35 trans-»' t-'.;ih par br^dnih družb, ktere >o sdružene v trust u, so pripravljene u^r« k i i t i zahtevam delavcev, in pričakovati je, da bodo delavci teh družb še te Ini prijeli z delom. Imena teh družb splošnosti še niso Y rs ij<> T i H't ir Na Ellis Islandu. Zavrojeni Bolgari. OSEM INPETDESET BOLGAROV SE MORA VRNITI V DO-M O VINO. Sami so izpovedali, da imajo v Chica-gu že zagotovljeno delo. PARIŠKA IN NEWYORSKA MORALA Včeraj >o imeli na naseluiškem otoku Bi lis l&landu le malo opraviti. Izkrcalo »e h* le 2-300 naseljencev, kte-rih večino »o odpravili že dopoludne. Med te>mi je bilo mnogo naseljencev, kteri spadajo med "nedobrodošle'*, radi česar »o jih pridržali na otoku, od kjer zamorejo — kakor svoječasno Mojzes — obljubljeno deželo sicer vi-leti, ne ;>a iti v :ijo. S parnik o m Etruria je prišlo mno-■40 Bolgarov in "»8 je bilo tako odkritosrčnih, da so uradnikom naznanili, ■ la bodo delali j>ri iiekej tvrdki v Chi-cagu. Vseh 58bodo poslali nazaj. Za Bolgare se je zavzela avstrijska družba, ki jih bode skušala rešiti. Na Ellis Island je dospel tudi parček, ne da bi smatral umestnim preje se poročiti. To sta storila na otoku in potem sta se lahko podala v New Vork. Monsieur Hilaire in Madame I j. Biquet sta skupno potovala iz Pariza v New Vork. Ko ju je inšpektor vprašal, sta li poročena, se je Monsieur začudil: "Mais non, Monsieur, jaz živim z madamo, granJde contentment, že 13 let, mais Marie, pas du tout." Pariška morala je drugačna kot newyorika in tako so jima dejali: "Ali se oženita, ali pa retour a la belle France." Potem sta se poročila in odšla. OSODNA "SKIDOO"- ŠTEVILKA. Obtoženec obsojen v 23dnevni zapor. Pri -odišču King's eonn yja v New Yorku zagovarjal se je včeraj Abraham Lincoln Warsh ia South Caroline, ker je nosil orožje skrito v svo-jej obleki. Pri tem so se zvedeli o njem naslednji j*>datki: Toženi je star 23 let: v New ^ orktt se mudi 2> mesecev; obtožila ga 23. velika jx>robi št.. 2iS. Sodniku ni preostalo diu^fo, i](«ii Ja era obsodi v 23-dnevno ječo, kar je tudi storil. ški parnik I .a Gascogne, kte- ruora! v sob« d o pop«)ludne od-v Havre, odplul je šele v nede-»poJudne ob treh, tako, da je imel ilvajset ur zamude. Pri tem so nakrcali nanj le tri četrtine blaga, ktero bi moralo odpluti z imenovanim parnikom. 1 Ogenj na parniku Etruria. Mornarji v New Vork iz Liverpoo-la došlega velikega parnika Ktruria. j naznanjajo, da je v p«'t«'k pričelo goreti na parniku. Oirenj je opazila neka ženska v nwdkmvju. (ioreti ,je pričelo v.-ded jM»kvarjenih električnih žic. Med fMitniki je nastala velika panika, r.Listi med onimi medkrovja. Ogenj so mornarji potrasili kmalo, tako, da ni mo«rel napraviti velike .škode. Med paniko sta bila dva potnika ranjena. M si namenjen Ž8IM, otroki ali pa v Ameriko vzeti, cene na: FRAN* SU New Vork. N. V, ker Cu bodeš naipoStencje in najbolje postielen. Fr. Safrser je priznani zastop> lik neb ir»wtnih paroorodnih drulh mi»( ter pHMe v piši ca pojasnila m vožne SAKSeft. 109 Qrceawkb St., ker Cu bodei naj postreien. Fr. Sal Japonska dekleta v zabojih. Port Townsend, W.-u-h., 20. maja. Na j »a -:iiku ( ant'a v \"i<-t<itv posebnem zaboju. Dekleta so bila v velikej nevarnosti, kajti le malo je manjkalo, da se niso zadušila v žveplu. .Japonska dekleta so importi-rali v nemoralne svrhe. Zaboji, v kte-rih so bile Japonke, so bili adresirani ua potnika medkrovja imenom K. Se-;okeena. kteri je pa v resnici Japonec Taki Kaijoro, kteri je bil že pred dvema leti vsled trgovine z dekleti izgnan iz San Franeisea. Vsled sporazuma med eanadskimi in ameriškimi oblastmi so onih šest deklet, kakor intli aretovanega Japonca, dovedli semkaj in oolni primanjkujoča porot niška mesta. Ivo se je včeraj pričela obravnava, je bilo v dvorani le malo ljudi, kajti izbiranje porotnikov in njih zasliševanje se skrajno dolgočasno. Člani rodbine obtoženca niso bili navzoči. l>aČ pa mnogo pozvanih prič, med temi tudi Bulkeley Wells iz Colorada. Obtoženec je sedel v neposrednej bližini svojih zagovornikov. Obravnava se danes nadaljuje. Dnevne nesreče na železnicah. NA ŽELEZNICI CENTRAL OF GEORGIA PRI OPELTKT, ALA., JE BILO 26 OSOB RANJENIH. Na Cincinnati, Hamilton ft Dayton železnici je ekspresni vlak povozil voz ulične železnice. ŽRTVE. Macon, osob je bilo ranjenih. Potniki so bili večinoma prostozidarji iz Athens, kteri >0 jmtovali h konvehciji v ("oliunbus. (ieiji-gia. Cincinnati. Ohio, 21. maja. Chica-ški ekspresni vlak Cincinnati, Hamilton t5c Dayton železnice je blizo pokopališča Spring drove zavozil v voz ulične železnice. Jeden jiotnik je bil 11a mesnu u'bit in več družili je bilo težko ranjenih. General Kuroki obiskal vseučilišče Yale. New Haven, Conn., 20. maja. Japonski general baron Kuroki je obiskal danes dopoludne vseučilišče Yale» v kterem je graduiralo več Japoncev, nego v kteremkoli druzih ameriških vseučilišč. Tu se je sešel tuldi z državnim tajnikom Rootom, ki je tudi obiskal Yale. Odlični japonski vojskovodja je dospel s svojim spremstvom ob 11. uri dopoludne iz New Yorka. Na kolodvoru ga je sprejela deputacija japonskih dijakov, ktere je vodil dijak Stanuran. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za %1017.00 ............ 5000 kron. Poitarina j« všteta pri tok vsotak. Doma m nakazane vaoto popolnoma (splačajo kres vinarja odbitka. Naie denarne poiOjatv* izplačuje kr. poitni hranilni urad v 11. Lo IS. 4uk. Denarje nam poslati j« majprilič-aej« do |26.00 ▼ gotovini v priporočenem ali r«fktro«aaar plan, v«čje sueške v Domestic Postat Kney Order ali pa Mew York Bank Draft FRANK 8AK8BK 00.. 109 Greenwich Street, Hcv Yesk. •104 Sk Clair Ave. KS^ (Mail, O. } - . ■ - Južne republike. Brazilsko oboroževanje. NAJVEČJA JD GO AMERIŠKA REPUBLIKA SI NABAVI MODERNO VOJNO BRO-DOVJE. Proslava petletnice ustanovitve republike Cube. SANDOMINŠKE FINANCE. Rio de Janeiro, Brazil, 21. maja. Brazilska vlada se v novejšem času neprestano bavi s povečanjem svoje vojne mornarice, ktera bode potem, ko se izvrše vsi tozadevni načrti, približno tolika, kakor ona Zjed. držav Sev. Amerike. Pred vsem zgradi Brazil brodovje oklopnic modela Dreadnought, potem šeist hitrih križark in razne druge ladije z veliko flotilo tor-pe.lovk. Oklopniee bodo naročili pri Armstrongu v Angliji. Istodobno bode Brazil tudi reorganizovala svojo vojsko in utrdbe. Brazils]^ kongres je pri zadnjem zasedanju dovolil v to svrho velike svote. Brazilske finance so v dobrem stanu. Havana, Cuba, 21. maja. Včeraj je m i nolo pet let, ko je postala Cuba neodvisna republika. Ta dan niso tukaj z veseljem proslavili. Prodajalnice so bile sicer zaprte in javna poslopja o-krašena, inače pa ni nikjer vladalo veselje. San Domingo, 21. a nista udeležila londonske konference soci-jalistov. Več aretovanoev so delavski delegat je iz Moskve in Petrograda, kteri so se rudi posvetovali, kako naj se sklepi čifutsko-soeijalističnega kongresa v Londonu objavijo v Ku-siji. Miuisterski predsednik Stolypin bode sedaj od dume zahteval, da slednja sprejme resolucijo, s ktero obsoja revolucij on a m i terorizem, kar bode dtrma tudi storila. Stolypin je jKJoblaščen, da razsodi, kedaj bode ]>ostala duma vladi nevarna, nakar se razpusti. Tako se je v merodajnih krogih sklenilo, ker so revolucijonarji in teroristi pričeli zopet agresivno nastopati. Z ozirom na zaroto, odkrito v Carskem selu, ne pride v dumi do interpelacije. Nedavno so zaprli mladeniča Gra-bovskega, kteri je stanoval nedaleč oo-potni spremljevalec ukradel svojemu gospodarju za $15.000 draguljev. Shanghai. 21. maja. Francoska kri-žarka Chanzv je obtičala na perkn pri nekem otoku C-hnsanskega otočja. Neapolj, 21. maja. Italijanski parnik Re d' Italia je za vozil tukaj v a-meriško vachto Atheno iz Boftona, ktera je bila pri tem poskodovaTta, Rim, 20. maja. Danes je minolo ravnokar 20 let. odkar so Italija, Nemčija in Avstrija sklenile trozveaso, ktere naravno dandanes ni več uiti na papirju. Petrograd. 20. maja. Tukajšnje časopisje naznanja, da je sedaj zveza med Rusijo. Anglijo in Japonsko zagotovljena in da se tozadevna pogodba podpiše tekom dveh ali treh tednov. — Pariz. 20. maja. Cesar Viljem, ki je kupil grad Achileon na otoku Krfu na Gršlcem. je ukazal odstraniti spomenik pesnika Heineja. kteri je govoril Nemcem samo resnico. Berolin. 20. maja. Tukajšnje sotli-šče je obsodilo delavca Bmninfra, ker je razžalil "veličanstvo'' Viljema s tem. dn mu jp pokazal jezik — v devetmesečno ječo. Bruning je dela! pri nekej nore j zsradbi. ko ce ie frear mimo. On trdi. da je T-nrin pozdravil > klieaniem "burn", toda cesar je pri ten1 vslel njeetiv ie7:k in ker je bil Bruninerov jezik ravno tak. kakor ce-arjev. je b?! «le.lntakoj razžaljen. VARANJE Z DELNICAMI. Prodaja ničvrednih delnic. Včeraj so v New Yorku aretovali bankarja Leonard I. Mosnessa. kteri je obdolžen varanja z ničvrednimi rudniškimi delnicami. Imenovani ban-kar je ogoljufal bankarja Jame« Spearja in sicer s tem. da mu je prodal za 48.000 dolarjev delnic rudnikov. kterih sploh ni na svetu. Krive noge, kokoši, krava in ljubosumnost. Winsted. Conn., 21. maja. Gospa Dora Bennett Roster jeva je včeraj s pomočjo necega policaja pospravila svoje imetje iz dosedanje svoje hiše in odšla od svojega moža. ktere-ga toži na ločitev zakona. Njen mož ima namreč krive noge ter nosi šest hlač. da tako zakrije "krivoto". Ra-zun teTew York, dne 11. julija 11)06. ** leto velja list za Ameriko ' pol leta.......... S* fcvrop 3, 2a vse Itto . ! " pol leta ' " " četrt leta . . . . $3.00 . 1.50 . 4.50 . 2.50 . 1.75 T Evropo pošiljamo list skupno dve številki. 'LAS NAI«)DA" izhaja vsak dan u-vrem&i nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") is je J ever)- da\, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the »LOVENIC PUBLISHING COMPANY incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Z.i oglase do deset vrstic se plača 30 rntov. Donisi brez podpisa in osobnosti se »e natisnejo. ^ Oen.vr naj se blagovoli pošiljati po 4aney t »rrler. i snr.-memb; kraja naročnikov '"niitio, d.i se ram tudi prejšnje bivali -<" ■ rt izi' • ■ i d.i hiueje najdemo • aslov-iitea. Dopisom in pošiljatvam nare ite .islov: "Qlas Naroda" <)•> Greenwich Street, New York City. , Telefon 127*.' Rector. Mleko in tuberkuloza. Od 2. d«> 4. junija v rail se hode v Atlauti, Ga., kongres takozvane American Anti-Tuberculosis League. — Predsednik inn lovane liire, dr, (.ieo. Brown, je nedavno naznanil, da bode termi kon^ij prisostvovali najboljši zveilenei, kteri se že več let bavijo z vprašanjem, kako bi bilo mogoč« preprečiti uadaljne razširjanje jetike. V Atlauti se bode lazpravljalo o raznih va/.nili vprašanjih, med temi tudi o razširjanju jetike med zamorci. Pred vsem se bode pa razpravljalo o "prmiosu tuberkuloze od krav na ljudi jx>tam uživanja mleka*'. Newyor-riki tilantrop, k:eri skrbi v New Yor-ku za ro mleko, bode kongresu predsedoval. l>r. Brown se v svojem poročilu t»k licu je ua zadnje poročilo angležke-tfa zdravstvenega sveta, v kterem je dokazano, da se jetika najbolj razširja z uživanjem mleka tuberkuloz-uih krav Kadi t. kako je mogoče najprak ičneje to nevarnost odvrniti. Koiuornikov sin. e ogiskeira je prišel > mika doma komornika edavno. ko elegantno en mlad gospod z malo torbieo eljal sina v v o V sfauova Nik. Cseperj ■ni bilo korn oble •v r bil papa doma?" Na Tprašanje, kdo je. *e da je komornikov sin t kar vrnil iz tujine, t, študiral. . Služabnik jc £o>si»>dove sobe, kjer se je sin napravil takoj domačega. Prižgal si je cigareto. izpil dva kozarčka konjaka ter dobrodušno natočil tudi služabniku kozarček. Potem je služabnika odslovil. 1'etrt ure jnizneje je prišel «so|>ei v predsobo s tnriiieo v roki, si dal obleči svrsnik in izročiti klobuk Ln [tatico, češ, da ima še nujno }>ot Služabniku je naročil, naj pozdravi «K;eta. ako bi prišel pred njim domov ter mu pove. da se sin vrne še pred »oče rjo. Komorni k seveda čaka na " na" šc danes, da bi ga izročil sodišču, ker tujec ni bil sin, temuč navihan tat, ki je pobral v svojo torbico ves denar in dragocenosti iz ko-anornikove blagajne. Rim in iztočna cerkev. Curigrad, 17. maja. Franc«rski A-nimpt ion isti, ki so se naselili v Carigradu, so neslavno razširjali brošuro, v kteri se je poživljalo Grke na unijo z Runom. Na to bro&uro je pred par dnevi odgovoril uradni organ grškega patrijarhata "Ekleeia-Htiki Alithia" ter nazval taka stremljenja otročja, škandalozna in brez-koristrai; navedel je tudi zgodovinske spomine proti združitvi. Pomemben je pa zaključek, ki pravi: Ako ieli Rim odkritosrŽno združitev, tedaj ne mora zadovoljiti biti primus inter pares (prvi med enakimi) ter ne mora povrniti k dogmatičnem in kjcnoničnem stanju, kakor je obstajal prod razkolom in ki je temeljil na ertBftvlijih in odredbah apostolov in Avstrijske volitve. Volitve v avstrijski državni zbor so se. kakor smo -že poročali, zaključili skrajno krorijozno, in sicer — iz konservativnega stališča mnogo slab še, nego je bilo pričakovati. Vendar l>a izid ni bil tako slab, kakor je marsikedo mislil. Vse male in srednjevelike stran ke. ktere so se že dvajset let medsebojno trgale in škodoeljuje maso. toda ničesar ne doseže. In krščansko - soeijalna stranka? Tudi ta je kolikortoli dobra, dasi ravno pri njej o naprednosti ni mno-uo govora. Ta stranka je le deloma reakeijonarna, toda tupatam tudi nekoliko radikalna, tako da je sposobna doseči ravnotežje v novem parlamentu. Zgodovina lhtnaja zadnjih dvajset let nam dokazuje, da znajo tudi kr-ščanski soeijalisti delati in 1/uegerju se ima Dunaj zahvaliti, da je to, kar je danes: moderno mesto brez korupcije. . ! Prva dobro; a, ktero so nove volitve Avstriji iz poslu vale. je pa ta, da so uničile velike in male narodne stranke, ktere so Avstriji le škodovale, uikdar pa koristile. Ruska agrarna revo= lucija. Profesor M. Reusner je priobčil v "Berliner Tagblattu" daljši članek o ruskej agrarnej revoluciji. Pisatelj pravi, da bi oni, ki ne pozna ruskih agrarnih razmer, mislil, da gre v Rusiji za kak radikalni prevrat. No, oni, ki pozna agrarno gibanje v Rusiji, mu prisoja le delni značaj, ne pa splošnega gibanja med ruskim na-4-odom. Tako se n. pr. niso v baltiških pokrajinah pojavile »zahteve o delitvi zemljišč, vzlie temu, da je tam mnogo pnedetarijata. Vsa borba je za tem, da se politi<-ni in socijalni odnošaji osvobode izpod nemško-ru -k<«ga absolutizma. V ruski Poljski ne misli nihče na •azlastitev zemljišča in njegovo raz-lelitev, marveč se hoče s štrajki -peti v politični borbi in v soeijal-icm napredku. V samem Kavkazu, ,;cr >o za časa revolucije hoteli uve--ti republikanski režim, ni bil isti irejen na komunistični podlagi. Ali t udi v notranjih jM>krajinah Rusije tli sloge v nazorih glede agrarnih reform. Izvzeti se mora okolica Moskve, ker je tamkaj nastal proletari-jat v sled industrijalne centralizacije a ne vsled agrarnih potreb, V beli in *severozajiaduii Rusi ji prevladuje gospodarstvo kmetskih majoratov. Njim je poinooi samo razumnim in jKistopnim dviganjem industrijalnih podjetij. Tudi v takozvam "črni zemlji" niso kmetje še zahtevali delitve zemljišča, akoravno je tamkaj mnogo zemljiščnega proletarijata. Tudi koza>ke pokrajine nečejo ničesar slišaii o razdelitvi zemljišča. Radi tega ostajajo kakor središča ruske agrarne revolucije srednja Rusija, Malorusija iu stepe. A to je tudi umljivo, ker je stanje teh pokrajin prava izjema. Na tem velikanskem zemljiščnem prostoru ni možno drago, nego gospodarstvo životne j>otre-be. Vsled podnebja in zemljiščnih odnošajev bilo bi možno intenzivno gos{>odarstvo le tedaj, ako bi to bila sama velika jiosestva. No, ravno tu si> sami manj i posesMiiki in kmetje, ki so povodom njihpve emancipacije dobili najslabeje dele zemljišča? Tu je pomanjkanje zemlje izredno veliko ter je vsled tega umljiv takozvani prisilni zakup. Kmet je prisiljen vzeti v zakup zemljišče, ker od "mira" ne more živeti, akoravno ve, da tako ali tako propade. Ruski absolutizem je skrbel, da so se ravno v tem kraju vsak čas pojavljale epidemije lakote (tako leta 1S91) in da se je tamkaj vzdržala tradicija moskovskega gospodstva in njegove socijalne uredbe, ali tudi neprestane kmetske in ravno zato agrarne revolucije. Ruski feudalizem je bil različno od nemškega zgradjeti na mongolskem in bizantinskem temelju. Vsled tega je bila državna ideja, da .vse zemljišče pripada Bogn državi, milijone hlapčujočih iti »ag ter se tako ptregreŠiti proti ljudrj. Ta siatstn se vzdržuje še da- nravnosti. nes v Sibiriji, kjer je vsa zemlja Vsedel se je na instrument in jel brez male izjeme državna, lastnina. iskati izhoda iz svojega nesrečnega Vsled takih razmer, sedaj boljih položaja. sedaj gorjih, nadejali so se kmetje sedaj #obilnejim, sedaj liberalne jim agrarnim reformam^ To nado je ruski absolutizem tudi vzdrževal in agi-tiral za njo posebno za časa vojne. Da ni vsa xi*ska vojska v Tusko-ja-ponski vojni odpaek se je potopil na dmo ter vlekel za seboj rdeči motvoz. Razsodnost, pri rodni zakonu in socijalni položaj mojega junaka zahtevajo, da bi se mm an končal uprav na tem mestu, toda — joj! — osoda pisateljeva je neizprosna: vsled neodvisnih od pisatelja razmer se roman ni končal s šopkom. Ubogi in neznatni godec je bil dolžan proti zdravemu smislu igrati v življenju imenitne ter bogate lepotioe važno ulogo. Priplavajoč k bregu, bil je Smičkov kar presenečen: ni videl svoje obleke. Ukradli so jo. 'Medtem, ko je on opazoval zalo pnneo, od mu neznani hudobneži pobrali vse, rason (podala "Ali naj pojdiem nag h knezu Bi-bulovu", je ugibal. "Tam bodo go-s-pe ! Da, in povrhu so tatovi odnesli s ihlačami vred tudi smolo, ki se je nahajala v žepu!" Premišljeval je dolgo, mučno, da ga je bolela glava. "tBa!" spomnil se je slednjič. — " Nedaleč od brega v grmovju je mo-stič— Dokler se ne stemni, počakam poti tem m osti čem. a zvečer, po temi, se napotim k prvi izbi___" Ta ko sklenivši, nadel je Smičkov klobuk, oprtal na hrbet kontrabas in koračil proti gnmovju. Nag, z muzi-kaLnim instrumentom na hrbtu, spominjal je na nekakega starodavnega mističnega polboga. Sedaj, čitatelj, dokler moj junak sedi mostom žalosten, ga za ne- koliko časa zapustimo in se podajmo k dekletu, ki je lovilo ribe. se je zgodilo ž njo? Krasoti-ca, probudivša se in ne videča na vodi motvoza, je urno potegnila leskovo palico. A palica se je skrivila, motvoz iu trnek pa se nista prikazala iz votle. Smičkov šopek se je oči-vidno napil vode in postal težak. "Ali se je večja riba vjela", je ugibalo dekle, ""ali pa se je trnek kje obesil'' Se enkrat je dekle potegnilo za palico. a zaman, trnek ni hotel iz vode j zato je menila, da se isti kam zamotal. "Kaka škoda!" si je mislila. "A zvečer se tako rade vjamejo! Kaj storiti ?'' ln nedolgo se pomišljajoč, sleklo je odločno dekle svojo lahko krilo ter skočilo v vodo. Ni bilo lahko odstraniti trnek od šopka, no vztrajnost in trud sta vzela svojo. Cez kake četrt urg je krasotica vesela in srečna prišla iz vode, držeč v roki trnek. ° Toda zlobna osoda jo je zasledovala. Lopovi, ki so ukradli obleko Smičkovu, so odnesli i njeno krilo, pustivši ji samo škatljieo s črv ami. "Kaj mi je sedaj pričeti?" je za-plakala. "Nemara iti tako domov? Ne, nikoli! Raje smrt! Počakam, da se stemni; potem v temi se podam k teti Agafiji ter pošljem njo domov po obleko... A medtem pojdem in se skrijem pod mostič." Moja junakinja je. skrivaje se v visoki travi, zbežala k mostiču. Ko se je priplazila pod mostič, zagledala je tam nagega človeka. Prestrašila se je tako, da je omedlela. Tudi Smičkov se je ustrašil. Spočetka je smatral deklico za izkušnja vo. "Nemara je rečna sirena prišla po mene ?" si je mislil, in ta misel mu je laskala, kajti on je bil vsikdar visokega mnenja o svoji zunanjosti. "Ako pa ona ni sirena, a je človek, kako si i k item razjasniti to čudno pri-kazem? Čemu je tu pod mostom? In kaj je ž njo?" Dokler je tako modroval, zavedlo se je dekle. " Xe ubijte me!" je zašepetala. "Jaz -cm kneginja Bibulova! Prosim vii«! \Uim dado mnogo denarja! Ravnokar sem odvezovala v vodi trnek in neki zlikavei so ukradli mojo obleko, c*i/4ue in vse!" i "Gof«podična!" dejal je Srničkov > prosečim glasom. "Tudi meni so ukradli mojo obleko.' "Gos|M»dična!" je nadaljeval po kratkem molku. "Vidim, vas vznemirja moja nagota. Toda meni ni možno iti od tod i. prav zaradi tistih okolščin kakor va.m. Oujte, kaj sem se domislil: ali se hočete vleči v žabi »j mojega kotrobasa ter se pokriti pokrovom? Tako me ne bodete videli..." Rekši to, izvlekel je Smičkov iz zaboja instrument. Lepotica se je vle-gla v zaboj, on je zapel jermene in se rado val, da ga je pri rod a obdarila s takim razumom. Gcrspodična, sedaj me ne vidite", je rekel. "Ležite tu in bodite mirni. Kadar se stemni, odnesem vas n dom vaših rciditeljev. Po instrument grem lahko pozneje." Z nastofKjjn inraka je Smičkov zvalil na hrbet zaboj s krasotico ter korakal proti Bibulovi vili. Načrt je imel takšen: izprva dojde do prve izbe ter si izposodi obleko, potem pojde »dalje. "Ni hudega brez dobrega..." si je mislil, mešajoč }>rah z »bosimi nogami ter kriveč se pod nošo. "Za ono toplo sočutje, ktero 'sem izkazal kneginji. me Bibulov gotovo bogato nagradi." "Gospodična, kako se imate7'' je izpraševal z nežnim glasom. "Bodite ljubeznivi, ne sramujte se ter razpolagajte v mojem zaboju kakor doma." Naenkrat se je galantnemu Smičkovu zazdelo, da se pred njim v temi premičeta dve človeški postavi. Ko je natančneje pogledal, se je uveril, da to ni optična prevara: postavi sta istinito šli Jber eelo nesli v rokah neseta! Bržkone je to aajuia obleka!" Smičkov je položil kraj pota zaboj ter zdirjal za postavama. "Stoj!" je zavpil. "Stoj! Drži gal" Postavi sta se ozrli in videč, da ju zasledujejo, sta se podali v beg-. Kneginja je še dol^o slišala bistre korake in krike: "stoj!" Konečno je vse umolknilo. Smičkov je**tekel za postavama vedno d Al je in najbrže bi bila morala krasotica še dolgo ležati na polju poleg pota, da ni srečen slučal hotel drugače. Zgodilo se je, da sta ravno ob istem času in po istem potu hodila •na Bibulovo dačo tovariša Smičkova. godea Žučkov in Razmah a j kin. Spo-taknivša se ob zaboj, spogledala sta se oba začujeno ter razvela roke. "Kontrabas!" je menil Žučkov. " Ba, to je kontrabas našega Smičkova! No kako je le sem prišel?" "Smičkovu se je gotovo nekaj pripetilo", je dejal Razmahajkin. "Ali se je napil, ali so ga pa obkradli. Kontrabas tukaj puščati nikakor ne kaže. Vzemiva ga s seboj." Žučkov je zadel na svoj brbet zaboj in godca sta šla naprej. "Vrag vedi, čemu je taka teža!" je godrnjal vso pot Žučkov. "Za nična svetu ne bi -hotel igrati na takem velikanu... Uf!" Prišedši na dačo h knezu Bibulovn. godca položila zaboj na kraj. odmerjen za orkester ter odšla v bu-fet. — Med tem Časom so na dači že prižigali lestencp t<*r svetilnice. Ženin, dvorni svetnik Lake j ič, zal ter pri-kuipljiv uradnik v notranjem mini-sterstvn. je stal sredi dvorane in se pogovarjal z grofom Škalikovim. Govorila sta o godbi. "Jaz ?em v Neapolju". je pripovedoval Lakejič, "bil osobno znan z jednim jroslačem, kteri je delal čudeže v pravem pomenil besede. Vi mi ne verjamete! Na kontrabasu... na navadnem kontrabasu je proizvajal take melodije, da se je bilo kar čuditi! Strausove valčke je igral!" "Pojdite no. to ni mogoče___" je podvomil grof. "Resnično! Celo Lisztovo rapsodijo je igral. .Stanovala sva skupaj v jedni sobi in eelo jaz sem se naučil pri njem igrati na kontrabasu rapsodijo Liszta." "Rapsodijo Liszta... Hm! Vi se norčujete..." "Ne verjamete?" zasmejal se je Lakejič. '1 Pokažem vam precej! Poj diva v ork ester!'' Ženin in grof sta se napotila v orkester. S+opivši h kontrabasu, jela stsi urno razvezovati jermene. .. in — o groza! No medtem, ko si čitatelj predstavlja izhod muzikalnega prepira, po-iščimo Smičkova... TTbogi godec, ko -ni v jel tatov in se je vrnil na kraj, kjer je pustil zaboj, ni videl več dragocene butare. Ves v skrbeh je šel parkrat gori in doli ob potu in ko ni našel zaboja, je menil, da je izgrešil pravi pot... "To je strašno!" si je mislil ter se grabil za lase. "Ona se liode zadušila v zaboju. Jaz sem morilec!" Do polunoči je "hodil Smičkov po potih ter iskal zaboja, no naposled se je ves onemogel odpravil pod mostič. " Poiščem. ko se zdani", je sklenil. — Iskanje ob zori je imelo bas isti nespeh in Smičkov je sklenil počakati pod mostom noči... "Jaz jo najdem!" je momljal, vzel cilinder z glave ter se grabil za lase. "Čeprav jo iščem "celo leto, no najdem jo!" In še sedaj si kmetski ljudje, ki so stanovali v opisanem kraju, pri-rpovediujejo, da je ponoči okolo ffio-stiča možno videti nekega mageg!Tčlo- veka, jxirastlega z lasmi in v cilindru. Poredkoma se iz^>od mostiča čnje hri-pavi kotrabas. 4S*l0 fc—> katoildko podp. društvo O5 svete Batai Ztwttn]«ne driave Severn© Amerik«. Sedež: Forest City", Pa. 1 3«. lanuarla 1903 v drdavt -o-o- ODBOBNIKI: Predsednik: J061P ZALAR ml., Box 547, Torwt City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa. Iščem mojega moža IVANA RATTT-JA V1NCE0, iz sela Mosenee, občina Ribnik pri Karloven, Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Minn., kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpošljem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rabija in hči Eva Starcevič, 10812 Torrence Avenue, South Chicago, HI. (dol.jum) NADZORNIKI: IVAN DRA&LER, Box 28, Forest Crty, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomae, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box St7, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Telefon 2034. Frank Petkovkk [ 214-718 Market Street Waakegan, III. priporoča rojakom svoi ALOON,^ ( v kterem vedoo toči pfceže pivo, dobra vina in whiskey, ter * ima ua razpolago Hue amorike. I V svoji PRODAJALNICI ima ve d sveže ?roce-f "je po nizkih cenah, | Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorku. IA^iAA4LAA,.,ia»...........mM .....-j .-,■.!...-a..j Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. ? O I I cfca^xTf^n:; >~f 0* «"-* AUSTEO-JWEBICAK LIP. ktjfularnl potni pHrnlkl •♦Laura" odpinje i. junija. voal)o m*d rsis;** \ orkom, I r*ni in K'ck<,. Najpnj ravbejša ju iinjet-nejfta j'bx.I rciil..i « v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velia -ljane le SO centov. Potniki ,, 2'»,(MU) ,, ..........itv>'H> „ i2,doo „ ;; ........8t«HH» ,, 9,(KM» .........00" „ »,«»» ,'! Glavna Agencija: 19 STATE STREET, HEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LA PROVEiNCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE 23. maja 1907. "LA SAVOIE 30. maja 1907. •LA TOURAINE 6. jranija 1907. *LA PROVENCE 13. junija 1907. La Bretagne 20. junija 1907. *LA SAVOIE POSEBNA PLOVTTBA: 27. junija 1907. 4. julija 1907. 11. julija 1907. 18. julija 1907. 25. julija 1907. La Bretagne 1. jtmdjk ob 3. mi pop. La Gaecogne 19. junija ob 3. uri pop. Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za znpad. 71 Deaborn SL, Chicago, m. t ® Jugos lovan iska Katol. Jednota. . 1 BALKANSKE KOVICE. inicorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Min*>*aota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. b^ 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽ3Č, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B«or 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. ^ POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. J08IP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn . po svojem tajniku in nobenem drugean. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat'vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj -e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 1824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "CLAS NARODA". ORQBNJSn KRANJSKE NOVICE. Nesreči na cesti. Dve ženski povoženi. Dne 6. maja popoludne se je splašil na sv. Jakoba trgu konj prevoznika Jakopiča, ki je podrl na tla mestno ubogo, ki si je pri jwdcu iz-pahnila desno loko in so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Dne 7. maja ^dopoldne je pa šla po Dalmatinovih ulicah služkinja Marija Govedičeva, rojena leta 1884 na Kogu na Štajerskem, in ko je šla čez ulico, je pridirjal za njo hlapec Matija Ogrin ter jo s konjem podrl aa tla. Govedičeva je poškodovana na glavi. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, a je malo upanja, da okreva Pobegnil je iz Ljubljane trgovec z južnim sadjem, Lah Anton Tossetti, ki je imel trgovino v Židovskih ulicah-Tudi n.. jemnik gostilne na Tržaški cesti Anton Jerele je s svojo ženu neznano kam odi na vinu precej dolga. Voda v bohinjskem železniškem predoru. Iz Boh. Bistrice se poroča: v drugem kilometru teče mrzel studenec. prav za prav potok z navpičnim in stranskim pritiskom v predor. V deževnem vremenu redno narašča, in še z večjo silo drvi skozi za odtok napravljene vdolbine oboka naravnost na železnieni tir. Mrzel — neprijeten poliv in šu!i. teiia podzemeljskega potoka je čutil vsak vlak v predoru. Ker je priti>k postajal vedno močnejši in je deroča v t da zidov je oboka vedno, bolj razjedala, bati se je bilo prej ali siej nesreče. Treba je bilo misliti, kako ta nedostatek odpraviti. Vodstvo grajenja železnice je kočljivo delo poverilo inženirju Hontschicku. Pod njegovim spretnim vodstvom izstre-ljali so delavci nov stranski rov, dolg 13 metrov. Koncem istega krenili so polagoma poluokrožno proti jugu kvišku ter dospeli z novim rovom tri metre nad predorom. Tu je i>očil zadnji strel. In glej! Voda je zadrvila s tako silo po novem stranskem rovu. da so delavci z inženirjem komaj ušli v predor. Za njimi se je valilo kamenje in gramoz. — Nad novo vdolbino gore sliši se bobnenje padajoče vode; biti mora \ notranjosti gorovja velikanska po>1 zemeljska jama. Otrok utonil. — Mati pri reševanju parniku "Dorotea" tvrdke Premuda. Dne 3. maja se je imel ukrcati na ta parnik. Dne 2. maja v jutro je pa odšel od doma rekši, da gre na parnik in da se na vsak način vrne zvečer domov. Mesto na parnik, je pa z neko žensko odSel z vlakom v Videm. Nje-eov prvotni namen je bil sicer iti v Gorico, ker so našli pri njem vozni listek do Gorice, a med potjo se je premislil in peljala sta se z ono žensko do Vidma. Žena ga je zastonj čakala. Slednjič je zvedela o groznem Činu. Grozna nesreča v Lonjerju. 211etni Ivan Jančar, stanujoč v lastni hiši št. 137 v Lonjerju, je nedavno okolu 5. ure čistil revolver. Sedel je v kuhinji pri mizi. H krat u se je pa revalver, ki je bil nabasan, sprožil, a kroglja je zadela v prsi Jančarjevo 431etno mater Marijo, ki je bila v drugo omožeaa z nekim Ipavicem. Nesrečna mati je orožno za vpila in šla proti vratom, a na pragu veže se je zgrudila mrtva na tla. Nesrečni sin je bil kakor iz uma. Obveščeni so bili bazoviški orožniki, ki so prišli na lice mesta in dali prenesti mrtvo truplo pokojne Marije Ipavic v mrtvašnico na Katinaro ter vzeli na zapisnik žalostni dogodek. Poskusen samomor. V hipni blaznosti se je v Trstu f?H!etni trgovee E. Mihelie hotel vreči skozi okno na ce-■^to. a so še pravočasno opazili njegov Redko umetniško delo na balkanski razstavi v Londonu. Kakor znano, se je otvorila 6. maja v Londonu balkanska razstava, ki je pod pokroviteljstvom kneza Ferdinanda. Namen t« razstave je, pokazati svetu, kaj so vse storili in kako so napredovali balkanski narodi gospodarsko in kulturno, odkar so se osvobodili turškega jarma. Na tej razstavi je eden predmet, ki bo obrnil nase pozornost. To je kolosalna reliefna karta Bolgarije, ki jo je izdelal Bolgar Karajurdanov. Delal je polnih osem let. Karta prekaša po velikosti vse dosedanje reliefne karte. Visoka je pet metrov, široka pa tri metre. Merilo ji je 1 -.126,000' a izbočine 1:30,000. Na karti je videti celo kneževino Bolgarijo z mejnimi deli Turčije. Srbije, Rumunije in Črnega morja. Prevlečena je s tanko plastjo voska ter so na njej označena vsa mesta, gore. ravnine, planine, reke, vinogradi, močvirja, jezera, ceste, železnice, pota itd. To zanimivo in ko-losalno kaTto namerava knpiti bolgarska vlada. RAZNOTEROSTI. Rumunski poslanec Vajda volilcem. Vajda je pisal svojim volilcem. da s prečitano pesmijo ni hotel žaliti Ma-djarov. Pozivu, da naj odloži mandat, se ne pokori, ker o tem so upravičeni skepati eldinole volilci. Novi vladar v Brunšviku. Berolin. G. maja. Zanesljivo se poroča, da je vojvoda Albreht iz Meklenburg-Šve-rina prevzel vlado v vojvodini Brun-švik. Ljubavna drama. V Benetkah se je v hotelu "Metropole" ustrelila Du-najčanka Eliza Vojt. Pred dvema dnevoma je prispela v Benetke v spremstvu nekega dunajskega slikarja, ki je tudi z njo skupaj stanoval v hotelu. Zločinec, ki je zažgal toulonski ar-zenal, prijet? V Carigradu so na poziv francoske policije zaprli nekega učitelja iz Lipskega, kterega sumničijo, da je povzročil znano eksplozijo na "Jeni" in zažgal toulonski mornariški arzenal. Avstrijska vlada namerava sklicati zastopnike jxdjedelstva in industrije, da se z njimi posvetuje glede na na-godbo. Avstrija in Ogr&k-a naj bi po letn 1017 sklenili meld seboj takozva-no preferenčno .pogodbo. Obedve državni polovici bi namreč tvorili vsaka zase samostojno carinsko ozemlje z resnično carinsko mejo, vendare pa bi se zavezali, da bi druga drugi priznali glede na vse blago ali na posamezne skupine uvoza veliko večje carinske ugodnosti, kakor nasprati drugim inozemskim državam. Avstrijska vlada bi se morala pa že zdaj zavezati, da bo po letu 1917 sklenila tako pogodbo. Avstrijska vlada hoče od poljedelcev in industrijeev izvedeti, kakšne pomislee imajo proti carinski meji in kako bi to po njihovem mnenju uplivalo na avstrijsko produkcijo. Cesarjevi darovi. Za ča*=a svojega bivanja v Pragi je daroval avstrijski eesar za ubožce praškega mesta 10.000. karolinškega 2000, isto za u-| božee v Smihovem, Kralj. Vinogra namen in ga oddali v blaznico. Samomor. V Trstu je umrla 231etna ' dih in Ži/kovu; potem je daroval še Marija Tomažič. ki se je zastrupila z za razne zavode in društva 17.000 K. vdihavanjem ogljikovega plina. vse iz lastnega imetja. Nevarno je ranil 18!etnega na ta- Srednjemorska zveza in Avstrija, karja Ferdinanda Vovka iz Celja v Pruski generalni major Keim je pri-Trstu sprevodnik državne železnicel občil v listu "Tag" članek, v kterem Ivan T. iz Pliberka. da so era morali i izvaja, da je srednjemorska zveza prepeljati v bolnišnico. med Anglijo, Italijo, Francijo in sa zastrupila. Dne 6. maja popoludne se je prevrnil na Ilovici mal otročji iih otokih, so zagotovljeni državni r*£ek, v kterem je ležal osem.mese- pnspevkL Tozadevna sredstva so že cev stari otrok posestnika Franceta pripravljena, in ponekod se je z de-Dolinšeka. Voziček je stal v bližini 1 1<,ni P™«^- Vseh novoprojektovanih vode. Blizu je prišel dve leti stari \ železnic je blizu 500 km. ki se morajo Nesreča z avtomobilom. Blizu Reke se je zvrnil angleški avtomobil s tako -lilo, da je voznik "Wethight obležal na mestu mrtev. Sluga grofa Hoyosa se ie tudi tako pobil, da je kmalu u-mrl. Tudi tretji gost, neki Friomossi je hudo pobit. HRVATSKE NOVICE. Za povzdigo Dalmacije. Dunaj, 6. maja. Trgovinski minister dr. Foršt je prinesel s svojega potovanja po Dalmaciji brezbrojne načrte za gospodarsko povzdigo dežele. Prva akcija, Špansko veliko bolj nevarna Avstriji, nego pa Nemčiji. Zato namerava tudi Avstrija svojo mornarico skoraj podvojiti. Nasprotno pa sedaj demen-tirajo vest o kaki sreldnjemorski zvezi. Drugi sueški kanal. Iz Berolina se poroča, da je neki Anglež iz Carigrada. ki stoji v dobrih odnosa jih s turško porto. izjavil, da se pripravlja gradnja drugega sueškega kanala s čisto angležkim kapitalom. Koncesija se izda v kratkem. Ta vest je vzbudila v Berolinu veliko senzacijo, ker , . . v , , . . , . je ta koncesija naperjena proti nem- k: jo začne vlada, je izpopolnitev cest. | gki bagdadski We«iiei, ki izgubi ra-Zgradi se vec [državnih oest, pa tudi. ^ za konkurenčne ceste, posebno po več tega skalovja za hišo visoko. M,0M J štirjaSkih meirov senožeti j« zasutih. Cenijo, da se je vdrlo skalovja'm mi- I* lijon kubičnih metrov. Iščejo se STALNI DELAVCI V STROJARNL Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučeud delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana. Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golear, care of Proetor, Ellison & Co., Elkland, Pa. (17-5—17-6) Kje je JOSIP PUST? Doma je iz Dolenje vasi pri Ribnici, po domače Mrkuzov. Omenjen je star kacih 20 let in mi dolguje na hrani in stapu. Kdor izmed rojakov ve zanj. naj mi ga blagovoli naznaniti. Anthony Fritz, Box 728, Eveletb, Minn. (13-23—5) dobre plate i» stalno delo; tu ni Itrajka, paC pa pomanjkanje delavcev. Vpratajte j£T; BED iKOCK FUEL COMPANY*S COtLIERIS, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici. (2-5—2-6) Kje je JOSIP VEBER? Doma je iz Preselja pri Starem trgu, okraj Črnomelj. Star je 26 let in srednje postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New York. (13-23—5) Naznanilo. Tem potom naznanjam eenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici. da sem s 1. majem letos preselil mojo "NARODNO GOSTILNO" v hišo št. 209 na 7. cesti, ktero sem knpil od Fran Papeža. Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet. Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen. V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSER OO. v New Yorku. Poštenost, pravičnost in točnost je moje geslo. Paul Shaltz, 209 7th Street, Calumet, Mich. (4-5—4-6) JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70e galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 ga Iona. DROŽNIK $2.75 ga-I Iona. — Najmanje posode za žganje | so 41/2galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. di tega svojo važnost. Maškare v cerkvi. V Olomucu se je vršila nedavno kazenska obravnava proti setrama Gizeli in Emi Peška, ker sta zadnjo pustno nedeljo prišli k rani maši naravnost z maska rade. j našemljeni in s krinko na obrazu. De- Dolinšekov otrok, ki je voziček z 8- j rgnditi v določenem času. Stroški so bHci gta ^ izgovarjali> (]a nista niti mesečnim otrokom rinil 50 korakov naprej in ga prebrnil v jarek. Otrok je pal iz vozička v vodo in utonil. Ko je mati prihitela reševat otroka, zadela je z nogo ob neko stvar in si zastrupila kri. Otroka so prepeljali v mrtvašnico, nevarno bolno mater pa v bolnico. PRIMORSKE NOVICE. Ljubezenska tragedija v Vidmu. V noči od 2. na 3. maja je 441etni kapitan trgovske mornarice, Anton Usi-govieh, v nekem hotelu v Vidmu u-strelil neko doeedaj še neznano žensko in potem samega eebe. Našli so ju drugo jutro oba mrtva. Usigovieh je bil oženjem Stanoval je z ženo in petletnim sinčkom Manlijem v biii št. 16 v otliot Gatteri. Bil je ie skoraj poldrugo leto brez službe. Slednjič je bil na&ei službo, kakor drugi kapitan na proračunjeni na sedem in pol milijona• ^^ da imate krinki ter sta ^ božno molili. Sodišče je obe oprostilo. Ogrsko-hrvatske konference. Za- j Ponarejevalec vina. V Požunu .je greb, 7. maja. Uradni list je prinesel ( bil obsojen na mesec dni zapora vele-avtentično poročilo o zadnjih krnife- j tr;Cc z vinom. Žiga Wolf, ker je po-rencah med ogrskimi in hrvatskimi i „arejal vino. Razen tega je sodišče delegati ter zaključuje poročilo z be- j naToči]o oblasti, naj mn izpuste nad sedami: "Hrvatska vlada in hrvat-'10ft0 hI ponarejenega vina. Brezvest- sko-srbska koalicija nista od skupne vlade niti zahtevali koncesij, niti kaj takega ne zahtevate ter tudi zahtevali ne bodete, temuč sta zahtevali in zahtevate le izj$opolnitev z nagodbo zajamčene pravice naše kraljevine, ali je potem to gotovemu časopisju prav ali ne. Naša vlada in saborska večina bode te. svoja prizadevanja v tem o žiru nadaljevali, ker sta uverjeni, da služite s tem ne le svoji domovini, temuč tudi skupnim interesom." — Tako odločno se uradni list še menda nikoli ni oglasil. nemn trgovcu so prišli na sled po anonimni ovadbi. Samomor okrajnega glavarja. V Zborovni v Galiciji se je usmrtil ta-■mošnji okrajni glavar Jos. Ziemba, ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. Ziemba je zapustil vdovo in tri otroke. Skalovje se udrlo na Arlbergn. Iz Inomoeta poročajo: Z južnega obronka gorovja Alinezin se je udrla ogromna masa skalovja. Vas Nas s* rein ob Arlbergn je bila v največji nevarnosti* Deset metrov pred eatfnjo hišo je udr- n Čast mi je naznaniti slavnemu 4 občinstvu » 111.. D tudi rojakom po Zjed. državah, (|| da sem otvoril novo urejeni $ saloon pri "Triglavu'*, 617 s. Ceo»er Ave., Chicago 111., blizu 19. ulice, kjer toiim pristno uležano Atlas-pivo, izyrstr.i -LU'.-cy. "J^Jci^ vina in diSeče smodke sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na ra-poiaj/o dobro urejeno keg-A Iji&če in i^r: lna miza (pool tablet. X Potujoči SI o ve o i i dobrodošli. Vse bodem dohrr* postregel. Za obilen jj|\ obisfc se priporoča i, Mohor Mladič, 9 017 So. Center A- e., Chicago, I1L Kje je MARJJA I8TENIČ? Doma je iz Vrhnike, Kranjsko. Zvedel sem. da se nahaja sedaj nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznaoi. Povrnem mu dvakratno njegove stroške. Frank Medič, 237 First Ave, Milwaukee, Wis. (14-22—5) JOHN VENZI;L, 1017 E. 62nd Street. N. EL. Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM ONIK. Delo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trirrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboliiega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. 'Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500, Jakob Wahcic, 22«) SOUTH FR01\T STREET, STEELTON, PA. NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 de 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 2S galoD vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu cam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAK.SE, P O. Boi 77, Crockett. Contra Costa Co. Cal PIŠITE DANES IN A. "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in naj razno vrst nejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine. -— eela draguljarska tvrcl-ka v la-stnej hiši, — omogtK'i Vam veliko lažje izbrali in tndi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztfsov se zastonj razdeli med Slovence katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE k^era je napisana v materinem (Slovenskem) 160 strani z mnogimi slikami v tušu in bar- Iz te knjige, jeziku ter obsega pre vah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad •t ZDRAVJE in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu ]e natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo On led mi ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdruvljenie spolnih bolezni] ostane tajno. Ozdravljen: reumaii mn v rokah, negah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, J253 Mehk-n Avenue, Pnoblo OJo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. !. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosun da sui\ite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem z. \ aša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne poirebu-jem v< 6 zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu pr i poročil ioc , § ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slahi ter vam je trt ba zdravniške pomoči, prasajte njega za svet, preti no se ol>rn< te na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in 1 k-z sian.u opišite svojo Lolez« n v materinem j<-:'.iku, naznanite k« liko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite znstonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: BR E, L COLLINS MBMi INSTITUTE 140 34th S!. Uvi York N. Y. Frt» m ?mete mirne duše biti preprii ani v kratV>-m [ozdravljenja. Najboljše in najbolj priporočljivo do.nače zdravilo so znane "MARUACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na ^labem želodcu »latH)>ti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že ik» kratki uporabi, zginejo navadno boltvine, Naj jili torej noln na družina ne |K>jrre^a. Cena za 3 stekl. fl.so, za G stekl. f'J.75, za \2 stekl. $T..OO ČUDODELNO MAZILO ZA L.ASE, Po zdravnikih novo pro našlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje r;^t, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatnja $!.T»0, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tiuli zdravilo za last* razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark rej. Var»t' tna znamka SAMO JEDEN CENT za dopisnieo in donese Vam v hišo zastonj *in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! Mcgr. Seb. Kadpp Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar ffa^ati; ne oila-Saj pisati takoj po knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih.1 Knaipovih zdravil" Vatero dobiS zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so pozaata in odobrena i o celem svetu m se opo-rabljajo z dobrim uspehom pri vsth naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče čl o veš t. o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n-nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEN1K, 1146—40th St., BraoUm N. Y. * _/ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Evelethu, Minn., in Rojakom Slovencem in bratom okolici naznanjamo, da je za tamoinji Hrvatom v Kansas City, Mo., nazna- okraj naš zastopnik njamo, da je za tamošnji okraj in oko- MR. GEO. KOTZE, lico nas zastopnik P. O. Box 541, Eveleth, Minn. Mr. JOHN KOVAČIČ. Ker je z nami v zvezi, ga vsem to- 1630 W. 9th St., Kansas Cits, Mo. plo priporočamo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. ) Frank Sakser Co. MARKO KOFALT," 249JSo. Front St.,' STEELTOrs, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht>in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. D^lje prodajem parobroene listke .a v stari kraj za v;e bi ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro doino* ino po najnižji ceni. iVli". Marko Koftilt^ je naš rastopnik za vse posle :r. j:.i io-jakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Zdravju najprimernejša pijana je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hirela. tadi ttj a naj nikdone zamudi poskusiti ga v svojo lasti-o korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svoj ih prijateljev ?n drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh tolj?ih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travaikar-ju 6102 St. Clstr Ave. K.E. kteri Vam dragevol jerse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. *__-__________ 44 Winnetou, rdeči gentleman Spiaal Karl May. Priredil za "Olaa Naroda" EL 99 (Nadaljevanje.) "Ali iskati moj brat Sharlih zlato iu kamenje?" me vpraša resno, t own iuu vse. IN) zro pred »e; konečno se upre s svojrmi temnimi očim po navzočih in pravi: ' A . !h».io možje izpolnili jeduo željo giararju apaškemu?" 4 Ktero T" U? rd{>>j<*>> še jedenkrat to, kar ■*) peli. ko smo mi prijahaii v dolino* pa j ud ;>o\ eni. M^ue t<'!o pre^entsn. Ali je napraviH pe»em nanj tak utis, da je pripravljen izdati zanjo zaklade tega gorovja! "Bodo zaj»eli," odvrnem. * Ni jtow-ejo jyorovje Veliki Ventre; tam leži mnogo zlatih zrn. V jo i: u: B^averiam, ktera se zliva kamenja, kakoršnega iščejo ti možje." Ko pri;x»vt'«lujeni načelnikom, kje leže ti kraji, >e začno zbirati pola-j> mi i -*»sees:nij iz stare domovine. So na-ro.ii, k: ljubijo pesem nad vse. Ti naselniki gflftovo nimajo lepšega razvedri!« k"' v pesmi. še eelo stari Gričar pritiska s svojim, ne več svežim g-a^vin Apaeh posluša molče; konečno me pa vpraša: "Kdaj bodo izpolnili ti možje svojo obljubo?'' Spmin.m (iriearja na obljubo, ktero sem dal Winnetouvu. Zaeno peti" T via komaj za<"uo, že odmaje Apacli z rokama in pravi: * N V hiši -e ne sliši tako dobro. Winnetou jo hoče slišati iz gore." ■ n. i prav!" pravi BiH. "Ta pesem se mora peti na prostem. Pojdimo veti!" IV.-in ^rejo na višino. Mi ostanemo v 'dolini. Winnetou stoji poleg ni-Mi v i ftrnaiu ziine. Kmalu >e oglasi iz hribčka ubrano petje: "Svetloba dneva lahno gine, Na zemljo lega mrak hladan, Ah — tla srea bi bolečine Izginile, kot zgine dan-- v plt,llvi no krasne glasove. Tema objema pevce na hribu. Človeku se 7.1i. kot hi prihajala pesem naravnost iz neba. Priprosta, a vendar tako ljubezniva, tako segajoča v srce. K«> pt'iiine jxwrn. stojimo še vedno zamišljeni, \dokler nas ne opozori p>\ -at«*k jH-vcev. da moramo iti v sob.). Vsi gremo, samo Winnetouva ni. (i-ttovo -n 'ie >'dn.L ura, a njega ni še od nikjer. Ker nas obdaja od vseh stran:j pragozd in prerija, je njogoee, da se mu je kaj pripetilo. Zato dentin pu&o na ramo in odidem na prosto. Predno grem, prosim naselnike, na: n»» pridejo za menoj, raz ven če slišijo strel. Slutim, kaj zadržuje Apaeha. <»rem v smeri, v kteri je odšel, Ln pridem do jezera. Nad njim se Jvi^a temna skala; tam ga dobim. Sloni mirno in zre kot kip po vodi. Po-latiko gretn do njega in sedem molče poleg. IVVgo, dolgo časa mine, ne da hi se ganil; konečno dvigne roko, stegne jo zamišljeno na,d vodo in pravi: "Ti pa-apu shi itchi — to jezero je moje sroe." Jaz ne odvrnem ničesar. Zopet se zatopi in spregovori šele po dolgem času: "NVh-nha manitou nsho; shi agvan t'enese — veliki duh je dober; on me ljubi!" Vem, da bi ga z odgovorom samo motil v njegovem rAzmišljevanju; zato obmolknem tudi zdaj. Po preeeišnem m^lk-u nadaljuje: "Moj brat Sharlih je velik vojn i k in pameten mož. Moja duša je kot njegova. Toda jaz »a ne boldem več videl, ko se preseli v večna lovišča." Ta misel ga uzalosti. To mi je nov dokaz, kako mi je naklonjen. Zato mu odgovorim: t \ "Moj brat Winnetou ima moje srce; njegova duša je v mojih delih. Toda jaz ne bodem več videl, kadar se posloviva od tega sveta." "Kam pa poj de moj brat po smrti t" me vpraša. "Kje lovišra mojega brata f" ga vpr?"am jaz. "Manitou ima v svoji oblasti nebo in ze jo," mi pojasni. "Zflikaj pa daje Manitou svojim rdečim sinovom tako malo sveta. Kaj so indijanska lovišča proti svetu, kterega imajo beli? Ali ne ljubi Manitou svojih rdečih otrok? Ah ne! Moji rdeči bratje verujejo v veliko, grozno laz. Vera belih mož pravi: 'Dobri Manitou je oče vseh otrok na nebu in zemlji.' V. ta rdečih mož pravi: 'Manitou je samo gospoaar Rdečih ljulij-On zapoveduje, da se hele ljudi pobije.' Moj brat Winnetou je pravičen in moder. Naj {»misli. Ali je Manitou rdečih zajedno Manitou belih? Zakaj pa potem vara svoje rdeče sinove? Zakaj dovoljuje, da zginjajo iz zemeljskega jmvrsja. bele pa pomno/.uje in jim daje vso zemljo v iiust ? Ali je Manitou rdečih mož drugi kot Manitou belih? < e je tako. potem je Manitou belih mogočnejši in boljši kot Manitou rdečih! Manitou belih l judi j jim daje vso zemljo, na tisoče raiosti in sreče. Manitou rdečih pa daje svojim otrokom samo divjo savano in puste gore. kje,r se goda vedni umori. Po smrti jim obljublja pusta lovišča, kjer »e umori nadaljujejo. Rdeči možje verujejo svojim medicineem, kteri trdijo, da bodo Indijanci pobili v večnih loviščih vse duše l»elih. ('e bode moj brat srečal v teh krvavih loviščih kdaj svojega prijatelja Sharliha, ali ga bode ubil?" "t'lV!" zakliče Apach glasno in strastno: "Winnetou boide branil dušo svojega prijatelja pred rdečimi ljudmi. Hough!" "Potem naj pomisli moj brat, če ne govore medicinci samih lažij!" Molči zamišljeno, jaz pa tudi. ker nečem Inolili upliva svojih besedij z nadaljniuii opombami. P. znava se /e več let. Delila sva vesele in žalostne ure ter se podpirala zvesto v vseh nevarnostih. Toda nikjer nisva govorila o verskih stvareh, ker me je svoječasno izrecno prosil tako. Nikdar nisem skušal niti z besedico žaliti njegovega, verskega prepričanja. Vedel sem, da mu ugajam zlasti v tem ožim; zato morajo imeti moje sedanje besede Id vojni upliv. — Za nekaj časa me vpraša: "Zakaj niso vsi l»eli možje taki kot moj prijatelj Sharlih? Če bi bili taki, bi vrjel njihovim učenikom!" "Zakaj niso vsi rdeči inožja taki kot moj brat Winnetou?" vprašam. "Dobri in slabi ljudje so med l)elimi, pa tudi med rdečimi. Zemlja je dolga več kot za tisoč dnij jahanja in pravtako široka. Moj prijatelj jo p^zna le majhen del. Povsod vladajo beli; le v" divjih savanah, koder živi moj brat, se potikajo IojMivi. kteri so morali bežati pred dobrimi zakoni. Zato misli Winnetou. da imamo toliko lopovov. Moj brat potuje sam po gorovju: on ustreli bizona in potolče sovražnika. Kaj naj ga veseli? Ali ne preži smrt nanj i/za vsakega drevesa, vsakega grma? Ali je mogel kdaj zaupati kakemu rdečemu človeku svoje srce in mu dati svojo ljube zevi ? Ali ni bilo njegovo življenje samo delo. skrbi, pozornost in prevara? Ali najde svoj n ir, pokoj, tolažbo ali zadoščenje za svojo trudno dušo ]»>d ostudnimi skalpi v wigwamih ali v nevarnih taborih prostranih puščav? Zveličar belih mož pravi: "Pridite k meni oni. ki ste v tipi jen ju in težavah, jaz vas hočem poživeti!' Sledil se tu svojemu izveličarju in našel mir srca. Zakaj bi mu ne sledil tudi moj brat?" "Winnetou ne pozna tega Zveličarja," odvrne. "Ali naj povem kaj od njega mojemu bratu?" Povesi glavo in pravi po daljšem premisleku: "Moj brat Sharlih je govoril pravilno. Winnetou ni ljubil nikogar razven njega samega; Winnetou ni zaupal nikomur, razven svojemu prijatelju, kteri je bledoličnik in kristjan. Winnetou ne vrjame nikomur razven njemu. Moj brat pozna dežele tega sveta in prebivalstvo. On pozna vse knjige belih. On je drzen v l>ojih, pameten pri posvetovanjih in dober napram sovražnikom. On ljubi rdeče može in misli dobro ž njimi. Se nikdar ni bil neresničen napram svojemu bratu; zato mu bode povedal resnico tudi danes. Beseda, mojega brata zaleže več kot besede vseh medi-eincev in kot besed vsh belih učiteljev. Rdeči'možje vpijejo in rjove; beli možji* pa imajo godbo, ktera pride iz nebes in doni v srce Apaeha. Naj mi pojasni moj brat beseda, ktere so peli danes možje v naselbini!" (Dalje prihodnjič.) Veto |fi rekah, Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeiler, zamorete se vedno boriti tudi proti hua .n napadom reumatlzma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih Jjj in hrbtu. Ono ima 3Gletni T rekord svojega vspeha. JL I JL Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl Su New York. ia tabaj pa ualnšbenea j* Vaa. La aa ta način ae j« motno vojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in atepaxjev t New Torka. Valuje listke ca navedene parnike , prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, H. Y. KATERE Cenik: Icnjig, 8E DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA SAVOIE odpluje dne 6. junija ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol. v BREMEN (proga severonemškega Lloyda): KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM H. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje IS. junija ob 10. uri dopoL V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 30. maja ob 7. uri zjutraj. DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj. Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. ONI ROJAKI. kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se po-služijo AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom. Parniki odplujejo: LAURA (nov parnik) dne 1. junija opoludiie. FRANCESCA dne 11. junija opoludne. Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERP EN: ZEELAND >dpluje 25. maja ob 2:30 j>opoludne. KROONI-LAND odpluje 1. junija ob 8:30 dopoludne. VADERLAND odpluje S. junija ob 2:30 popolndne. FINLAND odpluje 15. junija ob S:30 dopoludne. ZEELAND odjduje 22. junija ob 1. uri popoldne. V BREMEN: MAIN odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne. GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne V HAMBURG: AMERIKA odpluje 23. maja ob 2. uri popoldne. PRETORIA inlpluje 8. junija ob 3. uri popoludne. AMERIKA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj. Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. ■ ooo ■ ■ Kdor nasnani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-<*pete ▼ New York, ne da bi nam.Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 molt v knull Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za. možke, zlata obreza, poiu-snje, 75e. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno,, rudeča obreza, 75c.. fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagiin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagriu, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25e. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagriu vezava $1-20. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemako-aagleaki tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin a čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitea, lOe. Božični darovi, 10c. Buraka vojaka, 30e. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Cigaaova osveta, 20«. Cvetina Borograjaka, 20c. Cvetke, 20e. Čas ja zlato, 20e. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena arbdut kraljica, 15c. Dve čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Beaednjak alovanakaca in nenaikega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippa, vezan 75e. Domači zdravnik po Kneippa, nevezan 50c. Erazem Predjamski, 15e. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Laodom, 25e. George Stephenson, oče železni«. 40e Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«. Grof Radecki, 20c. Grundriss der slovenischen Bprache vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezan. 50c. Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari. 40c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30«. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj <225. Marija, hči poKkova, 20e. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20c. Mučeniki. A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 20«. Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki 20c. Naseljenci, 20«. Naselnikova hči 20«. Naš dom. Zbirka poveati. Vaak 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki. /ezaua. Vsak po 60«. Navodilo za spisovanje rasnih piaen 75«. Ob tihih večerih, 70«. Ub zori, 50c. Odkritje Amerike, 40«. Od pluga do krone, $1.25. Poduk Slovencem, ki aa hočejo naee- liti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20«. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pav!iha. 20c. Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20«. j Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Prst božji, 15e. Prva nemška vadnica, 35c. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Voju Hiv-R. I^Iajster. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. ^ Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneskih. 3 tvedki 92JS0. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovenako- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški alovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15«. Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivoc, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15«. Spominski listi ia avstrijska zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. SreČolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25«. 8trelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih poveatij, 20«. Slovenska kuharica, Bleiweia, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj- skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Stoletna pratika, 60«. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75«. Štiri povesti, 20«. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena, noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun T .in g, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20c. VenČek pripovesti. 20« V gorskem zakotju, 20«. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol. 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost. 20«. Žepni hrvatsko-angleški nagovori, 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrške 25c., mali 10«. Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 26c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25«. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorške in raznih mest Amerike, s cvetlicami in hnmoristične po 3c., ducat 30c. Rasne svete podoba, komad 5c. Ave Marija. 10- Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«. Velika zaloga vina in žganja iVVatija g rili; f Prodaja belo vino ]>o 70r g: .'Ion „ črno „ „ Drožnik 4 g dlone za.......$11.00 Briiije\e«t 12 stekleno; ?12.()<» ali.4 gsill. (sodček) za,........$16 00 J) * [t Za obilno naročilo »e> priporoča | | Matija. Grillv $ It 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. I v Pitt&burgu, Pa. In okolici Rojakom -aznaniam, da j. za ta mošnji okiaj moj edini pooblaščeni zastopni« za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od ^7. d«» AS. ure, ter ob sobot-ih do 8. ure zvečer. Frank Sakser. KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. fečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati. kakor so 0R0SJ zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! m t # i OPOMBA. Naročilom ja prOošiti denarno vrednost bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina ja pri vaeh teh cenah že všteta. Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestn:i. ;a A trnu in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoiici i', da sr tem potom zahvaljujem, \ ašim gospodom zdravnikom in tudi Vam g.)s;n>d ravnatelj, /a velik: uspeli katere y > ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve iti da se more.prej pomagati predno. da i ostane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da i kje t kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sreta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugi i zdravstvenih zavodih. Vaš udaiii J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo naj ežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o* .ivpi. Ako pišete na nas, piediožtnio Vase ji smo našemu zdravniškemu zboru katcii hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem | oročati, kakšne nara ve je. kakšne posledice l. i. ko n;."t,:*:ejo, kako se r.;o rate radižati, kako se n:o rate <(liaviti. koliko časa bode zdravljenje trajalo, i. t. c., ako Vas sprejme rao, da Va§ ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da j - to gotovo zgodi, Ljer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam druiri zdravniki ni--o pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni z Vas pomo<-i. AV.o čez šest dni po uporabi nagih zdravil ne o-iH.i.e, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila naz .j in mi Van: hočemo povrniti denar, kjer. mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite. d < imamo rn w-nk" Iv-'ezt-n posebne zdravnike, kjer en sa.n zdravnik nemorfc vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane iti kronične bole/ni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Columbus Ave., New York.