8 K eep me posted je gibanje, ki promovira možnost odločanja posameznika, ali bo prejemal obvestila, račune, bančne izpiske, sodne odločbe idr. v konvencionalni, tj. tiskani obliki ali sodobni, elektronski obliki. Ker je elektronsko poslovanje vedno pospremljeno s pridevnikom sodobno in ker si želimo vedno biti v toku dogajanja ter del trenda, ima tako pojmovanje znaten vpliv na dojemanje sporočilne vrednosti medijev, ki oglašujejo in promovirajo izključno elektronsko obliko poslovanja v zasebnem in poslovnem življenju. Ker pa »sodobni« medij ni več tako sodoben, je vsakdo med nami že lahko okusil tudi neprijetno plat in grenkobo elektronskega poslovanja. V danem trenutku se vedno vračamo na konvencionalne zapise, ki so mimogrede edini, poleg mikrofi lma, legitimni in pravno vzdržni dokaz, saj se elektronske oblike zapisov vedno da spremeniti, ponarediti in preoblikovati, natisnjenega dokumenta pa se ne da popravljati, ne da bi bil pri tem poseg neopazen. Pa vendar gibanje Keep me posted ne promovira ene ali druge strani, tj. bodisi papirničarje, tiskarje, pošto ali na drugi strani močni informacijsko-telekomunikacijski sektor. Gibanje ima en in edini cilj in to je možnost , ki bi jo vsak posameznik moral imeti, ko se odloča, ali naj način obveščanja ostane klasičen, v pisemski ovojnici po pošti, ali v elektronski obliki. Težava nastane, ko začnejo podjetja zaračunavati obvestila v pisemskih ovojnicah in vas tako posredno prisilijo, da si namestite osebni računalnik, programsko opremo in se povežete s svetovnim spletom. Številni navedeno imate in si boste morda mislili, kakšne neumnosti avtorja omenjata. Prosiva vaju, da ostanete do konca članka z nama, kjer bova z argumenti poskušala orisati dejansko sliko problema omejevanja na zgolj elektronsko obliko komuniciranja z uradnimi institucijami (banka, zdravnik, odvetnik, zemljiška knjiga, davčna uprava idr.). Nekaj dejstev Na GZS je bila 19. 1. 2016 okrogla miza, ki jo je vodila Lisa Kretschmenn iz združenja FEPE, Bruselj (European Federation of Envelope Manufacturers). Gostja je vodilna zagovornica pravic državljanov EU o možnosti odločanja med tiskanim ali elektronskim načinom komuniciranja z uradnimi institucijami. Gibanje Keep me posted je v evropskem parlamentu naletelo na pozitiven odziv posameznikov, tako politikov kot tudi gospodarstvenikov iz različnih interesnih skupnosti. Ker pa je informacijsko- tehnološki lobi v Bruslju in tudi v Sloveniji precej močan, imamo zagovorniki opcije odločanja precej bolj zahtevno nalogo. Na tej točki je pomembno, da spet poudariva dejanski namen gibanja Keep me posted, tj. ohranitev možnosti odločanja. Ker sva iz papirne panoge, bi kaj hitro lahko prišli na stereotipno posploševanje, da zagovarjava uporabo papirja in nisva objektivna, vendar je najina želja, in ne zgolj najina, temveč vseh, ki idejo o možnosti izbire podpiramo, ozavestiti čim širšo javnost ter jo pravočasno opozoriti na zakone, ki se pripravljajo, da bi lahko ustrezno odreagirali in sami kaj malega doprinesli k ohranitvi možnosti izbire. Ta je za nas povsem samoumevna pravica, dokler nam ni odvzeta. Zakaj do težnje po komuniciranju zgolj in izključno samo v elektronski obliki sploh prihaja? Predvsem zaradi IT-lobijev in nenehnega stremljenja po zaslužku podjetij, in ne zaradi zagotavljanja blaginje uporabnikov. Nasproti argumentu uporabe tiskane oblike vedno znova izpostavljajo nižanje uporabe papirja za komunikacijo. In zakaj naj bi to bilo tako? Ker potrošniki ne želijo uporabljati papirja? Kar 21 odstotkov evropskih gospodinjstev nima dostopa do interneta, 60 odstotkov Špancev in 70 odstotkov Avstrijcev je izrazilo željo, da želijo še naprej prejemati obvestila v tiskani obliki. Pri tem ne smemo pozabiti na dejstva, kot so bolezen, invalidnost, starejši ljudje, ekonomska nezmožnost, podeželje idr., to so skupine ljudi, ki v povprečju ne morejo oz. zmorejo dostopati do interneta. Pogosto nam je uporaba spleta omogočena povsod, če le imamo mobilni signal, vendar je precejšnji del prebivalstva, ki si ga ne morejo privoščiti, kljub temu da so računalniško pismeni. Prepogosto pozabimo, da obstaja svet zunaj Ljubljane, Dunaja, Berlina itd. Tiskana oblika obvestila ima precejšen psihološki naboj. Približno 40 odstotkov prebivalcev Velike Britanije prizna, da ne bi www.grafi car.si T echkon: Nove naprave za barvno vodenje Podjetje Techkon je na Drupi predstavilo novo serijo naprav za barvno upravljanje. S serijo novih merskih naprav za barvno vrednotenje nadaljuje tradicijo razvoja rešitev serije Spectro Dens in Spectro Drive. Po besedah proizvajalca so v nove naprave vključene vse pomembnejše nove tehnologije. Serija Spectro Dens združuje natančnost in zanesljivost spektralnega merjenja z enostavno uporabo; ta zagotavlja barvno vodenje v skladu z veljavnimi grafi čnimi standardi in zahtevami grafi čne industrije. Koncept Spectro Drive prinaša prednosti merske tehnologije rešitev Scan-Mess: natančne meritve, tehnična zanesljivost in visoke hitrosti merjenja. Omogoča integracijo neposredno v proces tiska. Na Drupi so poleg naštetega predstavili tudi neposredni spektrofotometer Spectro Edge ES 7500, ki omogoča neposredno, ciklično in kontinuirano vrednotenje tiska s podatkovno povezavo na upravljani sistem Chroma QA. Več informacij na www.techkon.com. Nova premierno predstavljena merska naprava na Drupi 2016 je Spectro Dens. 9 dogodki Keep me posted Pošlji mi pismo Klemen MOŽINA • Univerza v Ljubljana - NTF • S: www.ntf.uni-lj.si medijsko precej odmevno, saj o njegovem namenu poročajo različni časniki in izhaja v nakladi 13,8 milijona. Vsak posameznik mora imeti možnost izbrati eno od dveh opcij, ki sta tiskana ali elektronska oblika obveščanja. Predvsem pa tiskana oblika ne bi smela biti plačljiv nadstandard, temveč brezplačna opcija. Odločitev je stvar osebne presoje. V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi se: uzakonilo izključno ń elektronsko poslovanje, tiskana oblika doplačevala, ń razlikovala frekventnost obveščanja med ń tiskanim in digitalnim, ne zagotovil nemoten prehod med ń tiskanim in elektronskim načinom in ne zagotovilo zadostno ń prehodno obdobje. Na srečo, navkljub močnim IT-lobijem, obstajajo v EU podjetja, ki omogočajo svojim strankam papirno obliko. V Avstriji imajo v zakonu o telekomunikacijah možnost prejemanja tiskanega računa brez doplačila. V Nemčiji je na podlagi pritožbe zveze bili seznanjeni s stanjem na tekočem računu, če bi jim banke pošiljale zgolj elektronske izpiske. Gre precej za osebno disciplino, za katero pa je fi no, če še kdo poleg nas samih poskrbi. In ravno natisnjena beseda vpelje nekaj reda v naš vsakodnevni nered, kajti e-sporočilo se prebere, zbriše, prestavi, označi ipd., in ker jih je dnevno enostavno preveč, pogosto zbledi in gre v pozabo. Tako je po raziskavi trga Velike Britanije znan še en zanimiv podatek, ki opisuje pojem digitalne slepote. Napako v tiskanem dokumentu opazi 40 odstotkov ljudi, v tem istem dokumentu, le da je v digitalni različici, pa 11 odstotkov manj. Težnja Evropske unije in zaprisega gibanja Keep me posted Vlada J. C. Junkerja daje znaten poudarek digitalizaciji poslovanja, tj. davčnim poročilom, bančnim izpiskom, administrativnim postopkom, volitvam ipd. Gibanje Keep me posted podpirajo CEPI, PostEurop, InterGraf, FEPE, Royal Mail idr. V Veliki Britaniji ima gibanje Keep me posted (zasnovano leta 2013) veliko podporo in je potrošnikov leta 2014 sodišče razsodilo v prid potrošnikom, saj so prenekateri zahtevali plačilo za tiskani račun. Kampanja Keep me posted je močno prisotna tudi med politiki v Bruslju, kjer se je pod načela gibanja podpisalo 33 poslancev, od tega tudi osem Slovencev (Franc Bogovič, Alojz Peterle, Patricija Sulin, Romana Tomc, Milan Zver, Igor Šoltes, Tanja Fajon in Ivo Vajgl). Vsi podpisani so s svojim dejanjem pokazali, da jim je mar za dobrobit volilnega telesa in niso v Bruslju izključno za lastno promocijo. Zaključek Težnja po ohranitvi možnosti izbire ne bi smela biti tako težavna, temveč bi to moralo biti del naravnega cikla. Kapitalska prevlada nam pogosto odvzame tisto, kar nam je samoumevno, cenjeno, kar nas ohranja to, kar smo, ljudje. Skupine posameznikov so zavoljo kapitala pripravljene spregledati vsa dejstva, ki govorijo v prid ohranitve možnosti izbire. Več informacij na www.posljimipismo.si. Okrogla miza Keep me posted na GZS. Na levi Lisa Kretschmenn in na desni Petra Prebil Bašin (GZS), Maja Cedilnik (Nova Kuverta), Vesna Trup (PS), Nina Mežan (KSS Pergam), Jasmina Bevc Bahar in Breda Kutin (ZPS), Klemen Možina (UL, NTF), Dušan Maričič (Revija Eko Dežela).