p . »;•
por o j
Zgo &onì-T
10
vfcO

4tM0
-, Tr' -r i-t* '-'
I M-'»-*-
•V
C
Naroči '' -T	._ um., pol leta
40 din. —«i et» 20 din., mesečno 7 di», feven (^ugosav&jej: Celo > teto 160 din. Inse* rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru,; pii večkratnem inserirai!ju primeren popust llpramištvo sprejema naroča inoj inserate in reklrmacije.
Pošmiirva plačana v gotovini.
Sle o dots m političen tisi m st&mmko ffoMoo
>Naša Straža« izhaja v pondeljek, aedo m petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od lil. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Telefon interurban št. 113.
23 številka.
MARIBOR, im26. februarja 1926.

Letnik H.
politične spletke.
Dr. Ninčič v Kirnu.
Zunanji minister dr. Ninčič je z italijanskim poslanikom generalom Borderò nenadoma odpotoval v Rim. Posebno značilno je to, da je dr. Ninčič odpotoval, ne da bi preje o tem obvestil parlamentarne klube. Skrivanje vseh važnih zunan je-političnih dogodkov pred poklicanimi zastopniki ljudstva, je prišlo tako v navado, da se zunanja politika vodi popolnoma izven parlamenta in brez njegovega sodelovanja. Dejstvo, da spremlja dr. Ninčiča italijanski poslanik general Borderò, ne more dajati ravno naj večjih nad, da bomo iz teh novih pogajanj izšli dobro.
Kakor vse kaže, se pripravlja vojaška pogodba, kakor smo zadnjič pisali. V Ljubljani je italijanski poslanik izjavil poročevalcem:
»Spremljam vašega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rim v službeni lastnosti italijanskega poslanika v Beogradu. Motivi sestanka so vam znani iz komunikeja, M je bil izdan včeraj zvečer. Gre za razgovor o splošni situaciji, ki je nastala v srednji Evropi po locarnski pogodbi. Logično je, da se bodo tudi s tem sestankom utrdile prijateljske vezi, ki vežejo obe državi.«
Volilne kombinacije.
V političnih krogih še vedno debatirajo o volitvah, Razne politične stranke so prepričane, da pride do volitev v najMižjem času. Volitve naj bi izvedli radikali z Radičem. V tem primeru bi v vrstab ministrov došlo
SBC
do nekaterih izprememb. Iz vlade bi izpadla minister notranjih del Boža Maksimovič in minister za socialno politiko Milan Simonovič. Okolica ministrskega predsednika Pašiča se drži v tem vprašanju rezervirano in pravi, da ni izključeno, da bi moglo priti do volitev, ali to samo v izredno težkih razmerah.
V opozicijonalnih krogih pa se v to kombinacijo ne veruje, temveč se povdarja, da je razširjenje vlade najbolj aktualno.
Aca Stanojevič in Ljulja Jovanovič.
Aca Stanojevič je še vedno v Beogradu. Te dni je imel daljšo konferenco z Ljubo Jovanovičem. Misli se, da je šlo za to, da se Ljuba Jovanovič v svojih zahtevah nekoliko omeji vsaj dotlej, dokler se gotova vprašanja v vladi ne rešijo in dokler se ne sprejme proračun. Sam Pašič si namerava v najkrajšem času najti namestnika iz radikalnih vrst.
O nesoglasju v demokratski stranki
se zopet mnogo piše. Baje so v stranki tri struje. Voja Veljkovič je za najostrejšo opozicijo. Mož velja za nekakega republikanca.
Dr. Marinkovič je za politiko sporazuma potom široke vladne koalicije, Timotijevič in dr. Kumanudi bi se pa baje najrajši zopet združila z samostojnimi demokrati. Davidovic se še ni odločil za eno od teh smeri in skuša Odpraviti nesoglasja.
Nekdaj in sedaj.
Pri proslavah zaslužnih mož iz srbske preteklosti so radikali najglasnejši, brezobzirno reklamirajo slavljence in slavo za sebe, ko je jasno, da so spomini na nekdanje srbske ljudske voditelje najhujša obtožba današnje radikalne stranke.
Dne 23. t. in. se je slavila 100 letnica rojstva voditelja vojvodinskih Srbov, Svetozarja Miletiča. Kar je bil za Hrvate Ante Starčevič, za Madžare pa Lajoš Košut, to je bil za Srbe. v Vojvodini pisatelj in politik Svetozar Miletič: predstavnik borbenega nacijonalizma.
Ko se je za svoje rojake boril proti Bachovemu sistema* je z odobravanjem gledal na borbe Pešte z Dunajem. Dunaj je moral začeti popuščati, 1. 1860. je prineslo županijske samouprave, ko si je pa Pešta priborila svoje, je pa proti Hrvatom in Srbom začela nastopati kakor poprej Dunaj. Celo Miletičevo življenje je bilo boj, tudi po ječah je trpel za svoje ideale.
Cilj mu je bil, kakor sam pravi, — »da narod ne nosi tujega jarma, da postane na svoji zemlji svoj gospodar, da ima svojo državo, da drugi narodi ne stojijo nad njim in ne razpolagajo z njim«, zahteval je pa načelno in dosledno za vsako, tudi svobodno nacionalno državo največjo ustavno svobodo in demokracijo.
Hrvate je smatral za brate, za bratski narod 1 in ne za nekake odtujene Srbe, katere je treba prevesti ali »prisajediriiii« pravemu srbstvu, kakor pravijo in hočejo današnji radikali.
Nekateri radikali sicer od časa do časa dajo kako skromno priznanje treh narodov in jugoslovanstva potom mirnega razvoja, nikdar se pa v tem pogledu ne udejstvujejo. Državi so dali ustavo proti ogromni večini-Slovencev in Hrvatov, polastili so se vseh važnih državnih mest in poslov, ko se pa posamezni ministri razgovorijo na agitaciji, pa zvemo, da tega še ni dovolj. Baš te dni se je udejstvoval v velesrbski agitaciji minister Simonovič. Povdarjal je, da je v skupščini že sedaj okrog 200 srbskih poslancev, naj bi jih bilo še več, da bodo vsa državna vprašanja sami reševali. Kakor drugi, tako sta tudi sinova Slavko in Krsto Miletič kot ra-dikalska ministra tuja in skrajno nasprotna duhu in idealu velikega očeta.	*
Lani začetkom maja je bila 50 obletnica prerane smrti prvega pravega srbskega ljudskega politika in začetnika nar win e radikalne stranke Svetozarja Marko-4 vica. Današnji radikali pravijo: to je naš človek! — s* Nanj se sklicujejo pri svoji agitaciji za politiko, ki predstavlja in izvaja vse to, kar je pokojni -najodločnejše. pobijal.
Radikali so silno vneti pri proslavljanju velikih srbskih mož, ki so varno shranjeni v zemlji. Če bi pa slavljenci danes vstali iz svojih grobov, bi jih od radikalov takoj zadela obznana in končali bi še slabše kot prvič —* najbrž v strašni beograjski policijski bastili — glavnjači.
Politične beleike.
Kedo bo dr. Lorkovičev naslednik v narodni skup* »čini? Na poslansko mesto pokojnega dr. Ivana Lovko-viča pride Stjepan Matijevič, seljak iz Blata in član HSS, Radšpev klub bo štel seda j 58 poslancev.
Združitev bunjevaške stranke z radičevci. Pogajanja ea zbhžanje in združitev bumjevsko-šokavske stranke z radičeva so ' se vršila že dalje časa in rodila te dni ta4e uspeh: BunjevašLo-šokavska ■ stranka preneha in se popolnoma spoji s HSS. Ob priliki te združitve sta podala predsednik bunje vaško-äoikavs-ke stranke Mirko Iv kič in Vaudetič, bivši veliki župan in župan Subotice, ‘tod© izjavo: Mi smo se popolnoma zedinili s Hrvatsko seljašljo stranko glede velikih ter važnih točk. Med obema strankama se še imajo razčistiti ie nekatere formalnosti. Radi tega sporazuma preneha stranka Brinjevcev in Šokcev, se «druži s HSS, te se .je v Subotici na novo preuredila. Združitev s Hrvatsko seljačko stranko temelji na idealni podlagi in nas ne vodijo prav nikake osebne ambicije.
Po svetu.
Vodja grške carote v Skoplju. Zaroto proti grškemu diktatorju Pangalosu je organiziral polkovnik Pla-stiras. Dočim se je Pangalosu posrečilo po odkritju zarote skoro vse voditelje aretirati, je Plastiras srečno pobegnil na jugoslovansko ozemlje ter odpotoval naprej v Beograd. Pred nekaj dnevi se je odpeljal od tu z brzo-vlakom proti Gjevgjeliji. V vlaku sla ga spoznala dva grška trgovca, ki sta obvestila o tem grškega konzula v Skoplju. Prišel je na kolodvor ter se razgovarjal s Pla-stirasom, ki mu je izjavil, da potuje v Gjevgjelijo na sestanek s sorodniki. Na postaji Gradsko je Plastiras izstopil in tu se je izgubil sled za njim. šele v noči od 23. na 24. t. m. je policija v Skoplju aretirala nekega grškega trgovca, ki je končno izjavil, da je polkovnik Plasti-ras. Seveda je bil takoj izpuščen, vendar ga je policija pozvala, da naj mesta ne zapusti. V Grčiji se silno boje Plastirasovega povratka. Mejo stražijo najzvestejše Pangalosove čete.
Razvoj ponarojevalsJk» alene na Madžarskem. Preiskovalna parlamentarna komisija, katero je madžarski parlament izvolil, da preišče falsifikatorsko afero, je končala svoje delo ter objavila syoje poročilo, ki je zelo obširno ter se deli pravzaprav na dva dela: poročilo vladne in poročilo opozicijske skupine. V preiskovalno komisijo so bili namreč izvoljeni poslanci vladnih stank in opozicije; ker se niso iz umljivih razlogov mogli ujediniti, sta obe skupini sestavili različna poročila. Vladna skupina ugotavlja pred; vsem krčevito, da ni vlada v nobeni zvezi s falsifikatorji ter da je storila v polni meri svojo dolžnost. Poročilo opozicije ostro kritizira'vladno postopanje. Ugotavlja, da je Bethlen prav-za prav sokrivec ponarejevalcev; prijateljski krog ministrskega predsednika je zapleten v afero. Dalje izpolnjuje poročilo podatke, katere je izdala policija v poteku preiskave ter ugotavlja malomarnost madžarskih oblasti, predvsem policije in državnega pravdništva, ki je celo preiskavo vodilo samo na videz. Poročilo omenja tudi ponarejanje čehoslovaške valute, v katero so bili zapleteni tudi vplivni člani nacij onali stične organizacije. Končno poziva opozicija vlado, da naj odstopi, kajti če se je pod njeno zaščito in z njeno vednostjo nad eno leto pripravljalo ponarejanje tujih valut, vlada ni- ■ ma sedaj pravice niti je zmožna vršiti preiskavo in kaznovati krivce. Obtožbo proti falsifikatorjem lahko dvigne samo vlada čistih rok, kar pa sedanja nikakor ni. — Obe poročili sta vzbudili splošno pozornost.
Pomorsko oboroževanje Italije. Angleški listi poročajo z velikim vznemirjenjem o oboroževanju Italije na morju. Na konferenci med Mussolinijem in adiri ir ali, ki se je te dni vršila v Rimu, je bilo sklenjeno, da se zgradijo nove velikanske bojne ladije po najnovejših načrtih. Na-(pram dosedanjim najmodernejšim bojnim ladijam bodo ti novi .pomorski orjaki pomenili isto presenečenje, kot svoj čas angleški dreadnoughti. Z ojačenjem svoje mornarice hoče .postati Italija najmočnejša velesila na Sredozemskem morju, kar seveda Angliji ne bo po volji.
Francosko-ruska pogajanja so se pričela dne 25. t. m. v Parizu. Konferenco je otvoril s pozdravnim govorom Briand, odgovoril mu je pa vodja ruske delegacije Rakovski. Nato so bile sestavljene razne komisije in podkomisije, ki so začele takoj s podrobnim delom na materijalu, katerega bo konferenca obravnavala.
Napoved ofenzive v Maroku. Španski diktator pripravlja veliko fenzivo proti Abd-el-Krimu. Ta ofenziva bi se naj začela začetkom aprila.
Mobilizacija v Afganistanu, Radi obmejnih sporov so že dolgo časa velika nasprotja med Rusijo in Afganistanom. V Afganistanu je sedaj izvršena delna mobilizacija in ni izključeno, da ne pride med obema državama do vojne. V tem slučaju računa lahko Afganistan na izredno podporo Anglije. Za vojno je sedaj ugoden trenutek, ker je izbruhnila v enem delu ruskega Turke-stana vstaja, katere sovjeti še dosedaj niso mogli zadušiti.
Iz Slovenile.
Kdo pošilja »Domovino«? Zadnje tedne pošiljajo iz Ljubljane na tisoče izvodov žerjavove »Domovine« v vse župnije. Kakšen namen ima to? Z liberalnim, brezverskim listom bi radi preslepili naše ljudstvo. Naslove za »Domovino« so spisali liberalni učitelji in poštarji. Denar za to pa so liberalci (samostalni demokrati) dobili, ko so bili s Bašičem v vladi. Stotisočake so za ta ničvredni list dali milijonarji in židovske banke. »Domovina« je skriven agent velesrbov, prostozidarjev iti kapitalistov. To je glasilo tiste stranke, ki je glasovala leta 1921 za to, da imamo velesrbsko ustavo, po kateri mora ves naš denar v Beograd, polni vagoni doli, prazni nazaj. »Domovina« je glasilo tiste stranke, ki pravi, da slovenskega naroda ni, ampak bi nas radi pomešali med Hrvate in Srbe. Sladke, dostikrat vabljive besede, ki jih pišejo v »Domovini«. Po vseh farah so imel Lorber a Ini učitelji ter bogataši, ki so pristaši liberalnne Žerjav—
! Pivkove stranke, skrivne seje, na katerih so določili, kako bodo širili svoj list »Domovino«. Med ljudstvo si ne upajo, zategadelj pa pošiljajo tiskani strup in ga vsiljujejo kmetu in delavcu. Kdor »Domovine« pravočasno ne pošlje nazaj, bo imel še tudi druge neljube posledice. Za naročnino ga bodo dali advokatu čez. Radi tega svetujemo našim ljudem, da takoj vrnejo ta smrdljivi list nazaj z opombo: »Ne sprejmem.« S tem bo marsikdo obvarovan velike škode in advokatskih stroškov. En klic naj velja: »Domovino« ven iz vseh slovenskih hiš!
Seja okrajnega odbora Slovenske ljudske s Iranke za okraj Maribor levi breg in Sv. Lenart je imela v Mar riboru skupno sejo ožjega in širšega odbora SLS. Seje so se udeležili skoro vsi člani odbora iz vseh župnij. Poslanec Fr. Žebot, ki je kot načelnik okra jne organizacije predsedoval seji, je poročal o političnem in žalostnem gospodarskem položaju, v katerega nas je zapeljala Pašič—Radičeva vlada. Po poslančevem poročilu je okrajni odbor podrobno razpravljal o važnih gospodarskih in političnih zadevah. O vseh točkah se je razvila živahna razprava, katere so se udeležili mnogi člani odbora. Posebno zanimivo se je razpravljalo o gospodarskih zadevah okraja. Take seje bi bile tudi za druge okrajne organizacije SLS nujno potrebne. Tajnik Krajnc je poročal o organizaciji stranke in o časopisju. Po vsestransko zanimivi seji so se napravili ti-le sklepi: 1. Odbor vzame poročilo našega poslanca z odobravanjem na znanje ter odobrava taktiko (nastop) in delo poslancev Jugoslovanskega kluba. Naroča klubu, da vstraja v borbi proti krivici in za samoupravo Slovenije. 2. Obsoja nastop Radičeve stranke v narodni skupščini in finančnem odboru. Pribije nepobitno dejstvo, da so radičevci v Beogradu vsi in sicer od Puclja do Kelemine glasovali julija in novembra 1925 ter tudi sedaj v proračunski razpravi za pobiranje, visokih starih in za uvedbo novih davkov. Doma v Sloveniji na shodih pa valijo krivdo glede davčne preobremenitve na naše poslance, dasiravno sami vedo, da naši niso niti enkrat glasovali za kakoršnikoli davek. Odbor izreka svoje ogorčenje in obžalovanje nad takim postopan jem Radi-čevcev. 3. V imenu ljudstva zahtevamo od vlade, da čimprej predloži zakonski predlog o pravičnem izenačenju davkov, da se tako odpravijo največje krivice, ki tlačijo Slovenijo! — Zborovalci-so izrazili željo, da bi se spomladi priredilo več velikih shodov.
št Bij v Slov. gor. Opozarjamo slovenske gostilničarje, vinotržce m druge interesente na n&š vinski sejm, fci
sim že skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim do- j natih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojna-macini sredstvom:	Fellerjevim blagodišečim »Đlsaflui- i tih ali 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih aü
dom«! Zelo koristen je pri reumatičnih bolečinah, pri gla*- • 12 specijalnih za 250 din., že obenem z zabojem in pošt-vobolu, zobobolu; krepi in' osvežuje mišičevje in živce, pa \ nino raizpošalja po povzetju lekarnar Eugten V. Feller, prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Od znotraj ? Stubica Donja, Blsatrg 329, Hrvatsko. — Posamezne stek-
Mnogo zasluževati
delati in pridobivati dena-rja moremo edino le s povsem «bravimi rokami in nogami. Ako se naših udov polotijo vztrajne bolečine ter začne trgati* zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažejo v teh težkih urah drgnenje in umivanje z na-
! in od1 zunaj močnejši* izdatnejši in večjega dejstva kakor ! francosko .žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvoj-
lenice Eisaflujda se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano cenv 9 din.
se bo vršil dne 22. in 23. marca t. 1. v gostilni Dimnik pri šentiljskem kolodvoru, k Maribora /bo šel: .poseben vlak dne 22. marca okoli 10. ure v Št lij, po dohodu ljubljanskega osebnega vlaka. Udeleženci razstave bodo imeli polovično' vožnjo. Oglašenih je zdaj pri odboru blizu 250 vrst vina. Gotovo bo to eden največjih dosedanjih vinskih sejmov v Sloveniji.
Smrt našega vrlega moža. Iz Črešnjevca pri Slov. »Bistrici smo prejeli: Dne 22. februarja je bil tukaj pokopan Jožef Golob, posestnik na Vrhiogi. Pokojni je bil svojčas župan, občinski odbornik, cenilni mož, vzoren kmetovalec in najboljši, svetovalec svojemu bližnjemu. Ostani nam ohranjen najboljši spomin.
Pravosalna cerkev v Celju. V Celju namerava pravoslavna cerkvena občina sezidati svojo cerkev. Država je že obljubila znatno svoto kot podporo. To bo druga pravoslavna cerkev v Sloveniji. Prva je bila zgrajena že pred leti v Rogaški Slatini.
Dnevne novice.
Dr. Ivan Lorkovič umrl. Dne 24. I. m. popoldne je umrl v Zagrebu odličen hrvatski politik, predsednik HFSS in poslanec dr. Ivan Lorkovič. Pred dvemi tedni ga je zadela v tajništvu njegove stranke kap. Zadnje dni mu je postalo bolje in zdelo se je, da bo ozdravel; toda sledil je nov udarec kapi, kateremu je podlegel. Lorkovič se je rodil 17. junija 1876, kot sin zagrebškega vseučiliščnega profesorja dr. Blaža Lorkoviča. Po dovršenih pravnih študijah je vstopil najprej v državno /službo, iz katere je leta 1902 izstopil ter se posvetil politiki. Postal je v Osijeku urednik »Narodne Obrane«. Kot urednik je prišel v zapor radi pokreta proti banu Hedervaryju. Snoval je z Radičem seljaško stranko, leta 1905 pa sla se razšla. Urejeval je na to »Pokret« do leta 1918. Izvoljen je bil nato za narodnega poslanca ter si pridobil'velik ugled in odločilen vpliv. Leta 1919 se je priključil grupi okrog »Hrvata« ter osnoval Hrvatsko zajednico, ki se je pod njegovim vodstvom priključila Radičevemu republikanskemu pokretu. Ko je Radič zavrgel svoj program, ga je Hrvatska zajednica zapustila in pod Lorkovičevim vodstvom šla v opozicijo kot federalistična stranka. Lorkovič je prevzel glavno uredništvo dnevnika »Hrvat«. Njegova nagla smrt je težek ■udarec za hrvatsko' federalistično stranko. Kot izredno sposoben politik ji je znal pridobiti ugled zlasti med hrv. inteligenco. Za stranko je nastopil sedaj težek problem, da mu izbere primernega naslednika.
Dr. Lorkovič bo pokopan na državne stroške. Pred-sedništvo narodne skupščine je sklenilo, da se pokoplje >dr. Lorkoviča na državne stroške. Ko j, ko je dospela v Beograd vest o Lorko vičevi smrti, je bila z zgradbe parlamenta razobešena črna zastava. Vsi parlamentarni
klubi sö izrekli Lorkovičevi rodbini brzojavnim potom : sožalje. V imenu Jugoslovanskega kluba je kondoliral I dr. Trumbiču dr. Korošec.
i Proslava Miletiča v Novemsadu. Dne 23. t. m, se je ‘ vršila v Novemsadu svečana proslava 100 letnice roj-f stva srbskega voditelja v Banatu, Svetozarja Miletiča.
Proslave se je udeležila vlada po številnih zastopnikih,
■' parlament, prosvetna društva itd. Svetozar Miletič je j bil od leta 1848 dalje politični vodja banatskih Srbov ter je kot tak silno mnogo trpel v s led preganjanja od strani Madžarov. Umrl je leta 1901.
Zaušnica in brca v trebuh. Na Cetinju se je đoigral : originalen pretep, ki je povzročil senzacijo. Pri velikem : županu se je sestal glavni odbor, ki je lansko leto organiziral in vodil Njeguševo proslavo. Tega sestanka se je udeležil metropolit dr. Gavrilo Dožič, veliki župan .. zetske oblasti Gjakovič, vojvoda Boža Petrovič in pred-■{ sednik občine g. Tomo Miloševič. Ta gospoda je raz-I pravi jala o raznih neprilikah, ki so se zgodile ob pri-; liki lanskega poseta kralja v Črni gori in na Cetinju I ter predvsem se je kritiziralo dejstvo: za galabanket na j Cetinju niso bile izbrane prave osebnosti. Radi gala-banketa sta se najbolj sprla metropolit in občinski predsednik. Beseda je dala besedo in na neko bolj trdo žaljivko je prismolil metropolit predsedniku gorko zaušnico. Klofuta je razljutila predsednika, kr se je po- i gnal proti metropolitu, a ker ga ni mogel doseči z ro- ■ ko, ga je sunil z nogo v trebuh tako močno, da je metropolit padel na tla. Na povelje velikega župana so pograbili policaji predsednika in so ga hoteli odvesti v zapor, a se je zavzel zanj vojvoda Petrovič. S časom se je gospoda vendarle pomirila, nadaljevala sejo in skle- ] ! nila, da ne bo nikdo črhnil o mučnem incidentu niti be- ; sedice ne! Predsednik občine je izjavil, da ne zahteva * za zaušnico prav nobenega zadoščenja, kakor hitro je ! gospoda zaključila sejo ter zapustila zhorovaine pro- j store, se je povesi o tem pristno črnogorskem pretepu j raznesla bliskovito po celem Cetinju. Govorijo, da bo . metropolit tožil predsednika radi brce v trebuh.
Plinarniški kongres v Zagrebu. Koncem preteklega ! tedna se je vršil v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih . plinaren, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Ude- j ležba je bila polnoštevilna po predstavnikih teh pođje-, j ti j kakor tudi po inozemskih plinskih strokovnjakih, j Zastopana so bila mesta: Ljubljana, Maribor, Zagreb, : Celje, Osijek, Koprivnica, Split, Subotica, Novisad, Sa- ! rajevo, Brod na Savi, Bjelovar in Vinkovci. Kongres je poselil med drugimi tudi svetovnoznani plinski stro- j j kovnjak, profesor dunajske tehnične visoke šole dr. H. '< Strache* V soboto dopoldne so se sestali udeleženci v j kavarni hotela »Esplanade«, nakar so se odpeljali v ! mestno hišo, kjer jih je nad vse ljubeznivo sprejel za-j grebški župan Heinzei. Po sprejemu se je vršil ogled I zagrebške plinarne, nakar so sledila popoldne od 15. uri
v mestni posvetovalnici zelo zanimiva strokovna predavanja. Predavali so: Ing. černegovič iz Zagreba & razvoju plina, ing. Bartei iz Ljubljane o plinskih obratih, ing. Tomšič iz Maribora o naših premogovnik vrstah s posebnim ozirom na dvoplinske obrate, ing. Bellenthin iz Osnabrücka o plinomerih, ing. Horvatič o najnovejših metodah kemičnega predelavanja premoga in ing. Ravhekar pa o zemeljskem plinu. Predavanjem sta prisostovala med drugimi tudi zagrebški župan in rektor'univerze. Razmotrivalo se je o uporabi dvoplinskih sistemov osobito za mala mesta, ter priporočalo večjo uporabo inozemskega črnega premoga*, ki ima napram domačim premogovnim vrstam nekatere prednosti. Kakor se je izkazalo, uporablja že večina plinaren razun domačega tudi inozemski črni premog, medtem ko so nekatere plinarne, med temi tudi Ljubljana in Maribor prešle izključno na uporabo inozemskega črnega premoga. Dokaj zanimivo se je predaval® o uporabi zemeljskega plina, kojega se namerava vpeljati po 104 km dolgem plinovodu iz Bujevice v Zagreb, kar pa je zaenkrat vsled prevelikih stroškov še neizvedljivo. — Zvečer je priredila zagrebška mestna občina vsem udeležencem slavnostni banket, kateremu je prisostoval tudi župan in nekateri mestni senatorji. Y nedeljo se je vršila nato v plinarni interna konferenca strokovnjakov, kjer so se razmotrivala razna pereča, vprašanja, popoldne pa so si vsi gostje ogledali še mestno elektrarno in vodovod, nakar se je kongres zaključil! Prihodnji kongres se vrši leta 1927 v Osijeku.
Najmla'ša tatinska družba pod ključem. V Zagrebu so zaprli tatinsko družbo, pri katari so bili organizirani fantalini v starosti od 8 do 15 let. Družba ja obsegala 12 članov. Tatiči so sinovi delavcev ter obrtnikov in imajo razen dveh vsi starše. Družba je imela enega voditelja' ki je odrejal kaj in leje se mora krasti. Zalotili so celo to družbo, ko je kradla v hlevih 6. konjeniškega polka raizno konjsko opremo. Ukradeno blago so potem prodajali in si delili med seboj izkupiček. V zagrebški 'kriminalistiki je ta tatinski družba najmlapa, ki je padla v zadnjih letih v roike policije. Mladostne tatiče bodo odpremi!» v prisilne delavnice.
Opomin za spomladansko seziono. Tudi na mariborskem trgu bo sedaj na spomlad na prodaj vse polno žabjih krač. Kaj da se lahko človeku pripeti pri delikatnem vživanju žabjih krakov, naj nam pojasni slučaj zastrupljen)^ ki se je zgodil te dni. v Zagrebu. Kuharica je prinesla s trga domov žabje krače in jih pripravila hišnemu gospodarju za večerjo. Gospod je povžil delikateso z veliko slastjo, a že drugo jutro je čutil omotico, bljuval je, srbeti ga je začelo po telesu in mrzlica ga je tresla. Otekle so mu celo trepalnice in pojavil se je skeleč izpuščaj po telesu. Poklicali so zdravnika, ki je ordinira! apneno vodo in učinki tega zdravila so rešili zastrupljenega gospoda še le po preteka
J. B. šedivy.
Nadškof Cleplak umrl.
Ni še dolgo, ko je-odšel uživat večno Ljubezen veliki apostol cerkvenega zedinjenja kardinal Mercier, čigar zadnja leta so bila ena sama žrtev za to veliko idejo, Sedaj pa že stojimo ob svežem grobu nadškofa msgr. Cieplaka, ki je bil zavoljo dela za cerkveno zedinjenje obsojen celo na smrt.
Ko je ruska carska vlada pregnala kat. nadškofa msgr. Roppa, je sv. Stolica poverila nadškofu Cieplaku nalogo, da skrbi za ruske katoličane. Ni bila lahka naloga prevzeti tedaj mohilevsko nadškofijo. Še težji časi pa so nastopili, ko so v Rusiji zavladali boljševiki.
Boljševiki so sicer meseca marca 1921 obljubili popolno svobodo vsem veram, toda svoje obljube niso držali. Že decembra 1921 so izdali ukaz, ki je zabranil duhovnikom pridigovati. Januarja 1922 pa so zabranili poučevati v krščanskem nauku mladino pred izpolnjenim 18. letom. Februarja istega leta šo zahtevali izročitev vseh dragocenih cerkvenih predmetov. S to naredbo so zadeli boljševiki v živo ne samo katoličane, temveč tudi pravoslavne vernike. Verniki so se zbirali okrog svoje duhovščine in s svojimi telesi ščititi pred ople-njenjem cerkve tako dolgo, dokler si boljševički vojaki niso napravili s puškami in bajoneti poli v cerkev. V Ukrajini ni bilo oropano tokrat samo 16 cerkev, ker so bile tako ubožne, da ni bilo mogoče v njih sploh ničesar -vzeti.
Boljševički poverjenik (minister) Krasikov je poklical k sebi nadškofa Cieplaka, da se zagovarja, zakaj -so se katoličani branili izročiti monstrance, kelihe in druge svete predmete boljševikom. Vlada pa je med tem zapirala katoliške in pravoslavne duhovnike. Ko so nadškofa Cieplaka poklicali pred sodišče, je protestiral proti temu papežev tajnik kardinal Gaspari. Boljševiki so se tega koraka ustrašili. Zato so obdolžili sedaj nadškofa Cieplaka in katoliške duhovnike, da so pripravljali vstajo proti boljševički vladi. V noči med 2. in 3. marcem 1923 so dobili duhovniki v Petrogradu ukaz, da pridejo dne 5. marca pred sodišče v Moskvo. Ko je
4.	marca 1923 odšel s svojimi duhovniki na kolodvor, ga je tu čakalo veliko število katoliških, pa tudi pravoslavnih vernikov, da se poslovijo od njega. Večina je jokala kakor majhni otroci. Ko se je vlak začel: pomi-
kati, je vsa ta množica pokleknila in kljub prebijam in udarcem boljševikov niso hoteli vstali. Križali so se in molili. Z odhajajočega vlaka pa je bilo pri oknih opaziti nadškofa Cieplaka in obtožene duhovnike, ki so blagoslavljali množico.
Sodna razprava se je kljub papeževemu, francoskemu in angleškemu protestu začela 21. marca in je trajala pet dni. Nadškof Cieplak in njegov generalni vikar Budkievvič sta bila obsojena na smrt, ostali duhovniki pa na 8 do 10 letno ječo. Mirno kakor jagneta so sprejeli obsodbo. Občinstvu, ki je poslušalo obsodbo, so solze zalile oči. Nekateri so se celo s silo prerili do klopi, kjer so sedeli obsojeni duhovniki, da bi jim poljubili roke. Ko so stražniki s puškinimi kopiti spravljali množico iz dvorane, so se dvignile roke nadškofa k blagoslovu in po dvorani je zadonel mogočen blagoslovilni spev. Nato so odpeljali vse v zapore.
Ko je sv. Oče zvedel za obsodbo, je protestiraj in zahteval, da naj ruska vlada pošlje obsojence v Rim. Predsednik papežeye pomožne akcije, ki je desettisoče Rusov obvarovala smrti od gladu» dr. Walsh, je prosil Krasnikova in zunanjega ministra čičerina, da bi smel prinesti obsojencem sv. popotnico, a ni dobil niti odgovora. Sovjetska vlada je dala na to strogo zastražiti vse tiste duhovnike, ki jih je poslal papež v stradajočo Rusijo, da delijo brezplačno hrano in živež. V noči od velikega četrtka na veliki petek 1923 so usmrtili kanonika Budkiewica. Nadškofa Cieplaka pa je ruska vlada vseld angleškega posredovanja izpustila iz ječe in pregnala iz Rusije. Odšel je takoj k Očetu vsega krščanstva, k papežu Pij.u VI., ki ga je sprejel tako, kakor pač sprejme ljubeči oče svojega dragega sina, ki je mnogo trpel na svetu.
Iz Rima se je vrnil v svojo domovino na Poljsko, kjer so ga sprejeli z veliko častjo. Ostal je tam eno leto, da si izboljša zdravje, ki mu ga zrahlja strahoviti mraz in glad v ječi. Mislil se je vrniti zopet v Rusijo tolažit svoje vernike. A dovolj velika je bila njegova žrtev, zato ga je Vsemogočni poklical k sebi.
V Rusiji pa se med tem že kažejo znaki zarje novega verskega življenja. Sv. Oče je resno uprl svoje ljubeče oko v Rusijo. Zapadni, neslovanski narodi, deloma pa tudi Čehi, Slovaki, in stotisoč duš broječi lužiško-srbski narod se pripravljajo, da razširijo kraljestvo božje v Rusijo. A Slovenci in Hrvati?
Zanimivosti.
Naselitev Židov v Palestini. Po uradni statistiki se je naselilo tekom zadnjih 12 mesecev v Palestini 32 tisoč Židov, seve so v to število vračunane tudi ženske in otroci. V istem času, ko se je izvršila ta naselitev, se je izselilo iz Palestine v Ameriko 2140 Židov. Napredovanje judovskega življa v Palestini v minulem letu znaša 31.660.
Divjaški 4zpadi proti katoličanom v Mehiki. Mehi-kanska vlada nadaljnje s preganjanjem katoličanov. Prepovedani so vsi nabožni sestanki v cerkvah. Oblasti pri tem najstrožje postopajo ter izganjajo iz cerkev vernike, ki se zbirajo pri službi božji. V glavnem mestu Mehike je prišlo v katoliški katedrali do prelivanja krvi. Orožniki so med službo božjo vdrli v cerkev ter pozvali navzoče, večinoma žene, da takoj zapuste cerkev. Ker so se žene ogorčeno uprle proti temu nasilju, so orožniki enostavno sprožili med ljudi salvo, koje učinek je bil v gnječi grozen. Veliko seb se je valjalo na tlaku težko ranjenih, drugi so pa v paničnem begu zapustili cerkev. Med ranjenimi je bil tudi policijski šef, ki je dal zapoved za izpraznitev cerkve. Zašel je preveč med ljudi in ko so orožniik ustrelili v množico, so zadeli tudi njega ,ki je povzročil klanje v cerkvi.
Redka družina. V Severni Ameriki živi družina John H. Bauer, ki šteje 14 otrok. Od teh je vstopilo 8 otrok (4 sinovi in 4 hčere) v samostanske redove. Fantje so postali šolski bratje, dekleta usmiljene sestre, štiri otroci so še doma pri. starših, a tudi' od teh so se odločili 3 za samostansko življenje. Zgoraj omenjena družina je hodila vsako nedeljo in praznik k službi božji peš 17 km. Sedaj si je obitelji toliko opomogla, da se poslužuje avtomobila.
Največja dvorana na svetu. V Atlantic City v Ameriki so začeli graditi dvorano, v katero bo lahko šlo 30 tisoč poslušalcev samo spodaj pri zemlji, 10 tisoč pa pc raznih galerijah, 3 tisoč pa na prostoru, ki je določen za oder. To največjo dvorano na svetu bodo začeli graditi letošnjo spomlad in ho gotova proti jeseni.
20 let igral domino. Bivši tekstilni delavec v ameri-kanskem mestu Central Falls, imenom Loge e, ki bo obhajal te dni 1001 etnico rojstva, je zadnjih 20 let neprenehoma igral domino. V pojim neprenehoma ne smemo računati časa, ki ga je uporabil za jed, pijačo in spanje.
8 dni. — Med žabjimi kračami so bili pomešani tudi kraki Strupenih krot, kojih -sok je strupen in nevaren. So se že zgodili slučaji, da so osebe, ki so jedle krake strupenih krot, umrle na zaštrupljenju med groznimi bolečinami. Prijatelji žabjih krakov, pozor!
Rodbinska tragedija v Zagorju. V Velik1! Vasi, nedaleč od Krapine, se je dogodi! te dni strašen zločin. Krnet Nikola Sinkovič je po noči ubil svojega sina Stjepana. V spanju ga je udaril z ostro sekiro ter mu glavo odsekal. Do tega zločina ga je zapeljala pijanost. Dokler je živela še njego-va žena, je bil Nikola Sinkovič dober človek in skrben gospodar. Po smrti žene je zašel v slabo» družbo, pričel se je vlačiti z ženskami in pijancev ati. Zadnje čase je živel v divjem zakonu z neko razuzdanko. Njegov sin Stjepan, ki se je mamljivo brigal za gospodarstvo, je težlko gledal, kaiko oče zapravlja imetje. Večkrat mu je očital razsipanje in pijančevanje. To je očeta razsrdilo, da si je 'Izmislil peklenski načrt ter se je iznebil z umorom svojega sina.
V 24 urah umrli najstarejši ženi v Osijeku. Osijek je izgubil kar tekom 24 ur dve znamenitosti. Umrli sta dve nad 100 let stari starki, Gospa Neli Braun je dosegla lepo starost 101 leta, predno jo je obiskala smrt. Po letih jo je prekosila še gospodična Katica Jovanovič, ki je umrla v starosti 103 let. Bila je najstarejša oseba v Osijeku je izvirala iz nekdaj silno bogate rodbine, ki je stala v prijateljskih zvezah z raznimi mogočnimi aristokratskimi rodbinami.
•Strašen zločin ciganov. V vasi Istok pri Skopi ju so kmetje odkrili strašen ciganski zločin. Na bregu potoka so našli dve odsekani človeški nogi. Ker je v okolici pred nekaj dnevi izginil mlad cigan Emil Bajram, so ugotovili, da so te noge omenjenega cigana. Kmalu so aretirali njegove morilce, in sicer 4 cigane in ženo umorjenega. Ubili so cigana na njegovem domu in truplo razsekali, ga spravili v vrečo in vrgli v vodo. Noge so najbrž padle iz vreče na bregu in tako je prišel zločin na dan,
Hajduškft «anjantika v črni gori. Pred dobrim mescem smo poročali, da se je posrečilo hajdukinji Stojani Markovič, da je pobegnila iz zaporov na Cetinju. Stojana je bila obsojena na 15 let težke ječe in je radi tega zanimiva osebnost, ker je seslričina znanega črnogorskega hajduka dr. Vukašina Markoviča, s katerim je hajdukovala več let. Po pobegu iz zapora je naslovila na cetinjske oblasti pismo, v katerem javlja, da jej ni pomagal pri pobegu noben stražnik ali žandar. Najnovejša poročila iz Črne gore javljajo, da je žandarska patrulja iz Podgorice te dni ob drugi uri po noči ponovno prijela Stojano. Patrulja je iztaknila Stojano v družbi dveh žensk in enega moškega. Pred žandar ji se je spustila ta družba v beg in na pobegu je, padla Stojana orožnikom v roke. Ko so peljali Stojano iz Podgorice na Cetinje, je napadla njena sestra Zora eskorto ter streljala na njo.
Nevarnost epidemije sifilisa v Bosni. Sarajevski Ustil poročajo strašno ugotovitev, da so celi okraji Bosne okuženi s sifilisom. Ta strašna bolezen je najbolj razširjena v fojnMcem in sarajevskem okraju. Zanesli so jo sem vojaki, ki so se vrnili okuženi iz svetovne vojne. Oblasti: se niso pravočasno brigale za pobijanje bolezni, ljudstvo siamo pa je iskalo raje pomoči pri raznih copernicah, mesto pri zdravnikih in tako se je bolezen nemoteno širila, da •predstavlja danes že resno nevarnost za' bosansko prebivalstvo. Sedaj je zdravstveni nadzornik v Sarajevu poslal v oigrožene kraje posebne komisije, ki naj ugotovijo način pobijanja te strašne bolezni.
Arethcij» velikega grškega goljufa. V Zagrebu je bil aretiran Grk Spiridion Shlades, ki je kot bančni ravnatelj na Krfu ogoljufal svojo banko ter pobegnil z denarjem v Jugoslavijo. Dasi se je skrival pod napačnim imenom, so ga vendar odkrili in aretirali. Poneveril je 36 milijonov drahem, katere je menjal v tuje valute in čeke ter jih naložil pri neki banki na Sušaku. Trenutno je zaprt v policijskih zaporih na Sušaku, dokler ga ne bodo izročili grškim oblastem.
Tragična smrt majhnega dečka. V Sremski Mitroviči se je po nesreči zastrupil 10 letni Stjepan Gunber. Mati je prala perilo ter pripravila v kuhinji v majhnem, lončku raztopino sode. Ko se je deček vrnil iz šole domov, je mislil, da je v lončku kava. Izpit je sodo ter se zgrudil s kriki na pomoč. Ker je bila raztopina zelo močna, je bila vsaka pomoč izključena in deček je v strašnih mukah umrl.
D’Annunzio bo prosil papeža za avdijenco. Prihodnji mesec se bo pripeljal v Rim D’Annunzio, ki bo najprej poselil Mussolinija in ga prosil, da mu izposluje sprejem pri kralju. Ob priliki tega obiska v Rimu se bo potegnil. D’Annuzio tudi za aydijenco pri papežu. Papeža bo prosil, naj črta nekatera njegova dela z indeksa.
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.12 in pol, Pariz 18.95, London 25.26 in pol, Newyork 519.50, Milano 20.87, Wien 73.10, Budapest 0.00727, Berlin
123.70,	Brüssel 23.60, Madrid 73.30, Amsterdam 208.10, Varšava 66, Bukarest 2.17 in pol, Sofija 3.75, Atene 7.37. Zagreb: devize: Pariz 207 do 209, London 276.18 do 277.28, 276.65 r, Newyork kabl 56.76 d OÖ7.06, 56.658 do 56.985, Amsterdam 2276 do 2286, Wien 7.991 do 8.031, Praga 168.09 do 169.09, 168 do 169, Berlin 1351.75 do
1355.75,	Milan 227.70 do 228.90, . Zürich 1093.39 do 1097.39, 1094.75 r.
h Maribora.
Higijensku razs* h ,i v Mariboru. Higi jenska razstava, ki jo je priredila v kazinski dvorani Ljudska univerza v zvezi z Higijenskim zavodom v Ljubljani, je vzbudila v Mariboru veliko pozornost in ima lep uspeh. Razstavo obiskuje korporativno dijaštvo naših sred-
nješolskih zavodov, ki mu zdravniki in učitelji tolmačijo posamezne predmete. Razstavljeni so tudi načrti bodoče mariborske porodišnice in pa preparati iz dermatološkega in kirurgičnega oddelka mariborske bolnice s statističnim materijalom itd. Da se ta razstava kar najbolj izkoristi za popularizacijo higijene, je Ljudska univerza sklenila, da priredi za časa razstave še posebna higijenska predavanja. Dermatolog primarij dr. Robič bo predaval o spolnih boleznih, in sicer: v četrtek, dne 25. t. m. ob 20. uri za ženske, v petek, 26. t. m. ob
o.	uri za moške. Gospod primarij dr. Černič bo predaval o slepiču, golši (krofu) in o raku, in sicer v četrtek dne 25. t. m. ob 5. uri.popoldne. Vrhu tega se bo priredilo v nedeljo predavanje o pravilni človeški prehrani; predavatelj se še bo določil ob pravem času. Tako se lahko nadejamo, da bo imela higijenska razstava v Mariboru lepe in pozitivne rezultate.
Higijenski tečaj v Studencih pri Mariboru. Kakor smo že poročali, bo Ljudska univerza priredila v Studencih higijenski tečaj. Prvo predavanje, ki ga bo imel gospod dr. Jurečko pod naslovom: Kako ostanemo zdravi, bo v pondeljek, dne 1. marca ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu. Drugo predavanje gospoda dri Mariniča o tuberkulozi bo v sredo, dne 3. marca ob isti uri in v istih prostorih. Oboje predavanj spremljajo filmi, tako da bodo tudi s te strani jako zanimiva. Prijatelji ljudske omike in zdravstvenega napredka v delavskem predmestju Maribora, agitirajte za številno udeležbo.
Nadaljevanje predavanja v Ljudski univerzi v Mariboru. V petek, dne 26. februarja, ob 19% bo priredila Ljudska univerza predavanje g. profesorja arh. Rada Kregarja iz Ljubljane o dekorativni svetovni' razstavi v Parizu leta 1925. Predavatelj bo predaval na podlagi skioptičnih slik, ki so deloma lastni posnetki. Prvo predavanje bo veljalo v prvi vrsti zunanjosti razstave, o drugih bomo poročali pravočasno. V pondeljek, dne 1. marca pa bo v nadaljevanju serije o francoski revoluciji predaval g. prof. Anton Dolar v Voltaireju in enciklopedistih. Ker so Je-ti najbolj atakirali duhovno zgradbo absolutistične države in pripravljali revolucijo duhov, ki se je v danem trenutku izprevrgla v politično in vojaško revolucijsko akcijo, je to predavanje za-razumevanje velike meščanske revolucije nedvomno zelo važno.
Občni zbor podružnice Udruženja vojnih invalidov v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 7. marca t. 1. dopoldne ob 9. uri v Gambrinovi dvorani z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora, nove volitve in slučajnosti. Dosedanji predsednik, ki je od leta 1923 vodil podružnico, je moral odstopiti. Uradne ure podružnice so ob delavnikih od 2. do 3. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne.
Mestno kopališče se je danes, dne 28. februarja zopet odprlo in bo stalno odprto ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 9. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
LISTEK
feni w«ü 'msS

Mili svet mšlh ©tel©*.
Romam treh delih. Spisal Antonie Fogaaasm Prevod iz italijanščine.
112
Franco ni šel preko Castella. Ko je dospel do kapelice Rovaja, je šel navzdol po stezi, ki pelje do studenca Caslano. Dospel je do cestice ,ki pelje na Casari-co, šel po tej navzgor in pri zadnjem ovinku pod Ga-stellom, kjer se prikaže cerkev v Purii pod amfiteatrom pečin, je šel na desno v dolino po kozji stezici. Pod cerkvijo Loggia je splezal navzgor in dospel do vile Maironi, ne da bi koga srečal.
Carlo, stari- služabnik, je skoraj omedlel od gin je-' n ja, ko ga je zagledal. Poljubil mu je roko. Bil je baš zdravnik tam. Franco je sklenil, da bo počakal, dokler ne bo šel zdravnik ven ter je medtem zaupal staremu svestemu služabniku, da so mu orožniki za petami. Doktor Aliprandi je kmalu prišel ven, in Franco, ki ga je poznal kot domijuba, se je zaupal, tudi njemu. Moral se mu je pokazati in povprašati po stanju stare matere. Aliprandi je bil poklican ponoči in prišel, ko je upravitelj odšel v Orio. Našel je pri markizi veliko živčno razburjenje in grozen strah pred smrtjo, a ni-kake bolezni. Sedaj je markiza mirna. Franco se je javil, služabnica ga je peljala notri, gledala ga z vdano radovednostjo in nato odšla iz sobe.
Skozi napol zaprle oknice sobe, kjer je ležala markiza na postelji, sta prihajala le dva poševna pramena sive svetlobe, ki nista dospela do obraza, ki je ležal na blazinah. Ko je Franco vstopil, je ni videl, slišal je samo znani, zaspani glas:
»Si tu, Franco?«
»Da, pozdravljena, stara mama«, je rekel ter se sklonil, da bi jo poljubil. Voščena maska je bila mirna. Samo v pogledu je bilo nekaj negotovega in temnega, ki je bilo hkrati hrepenenje in osupnjenje.
»Umrla bom, veš Franco«, je rekla markiza. Franco je ugovarjal ter povedal, kaj mu je rekel zdravnik. Stara mati je hrepeneče, nepremično poslušala ter skušala razbrati z njegovih oči, ali mu je zdravnik res tako rekel. Nato je odgovorila:
»Nič ne de. Pripravljena sem.«
Iz novega izraza v očeh ni glasu je Franco jasno razumel, da je pripravljena stara mati živeti še na-daljnih dvajset let. »Obžalujem tvojo nesrečo«, je rekla, »in ti vse odpuščam.«
Niso bile besede odpuščanja, ki jih je Franco od nje pričakoval. Mislil je, da je prišel, da prinese odpušča-
nje, ne pa, da ga sprejme. Potolažena in pomirjena j'e polagoma vstajala vsakdanja markiza izpod markize zadnje ure. Holeta je sicer doseči spravo, toda kakor umazan skopuh poln poželjivosti, ki mora s težkim srcem izpustiti iz rok ceno svojega veselja in skuša obdržati v krempljih, kolikor največ more. V drugih časih bi Franco vzkipel in zaničljivo odklonil to odpuščanje. Sedaj pa, s sladko Marijo v srcu, ni mogel tak bili. Zapazil pa je, da se je obrnila stara mati s svojim odpuščanjem samo do njega. Ne, tega pa ni mogel dopustiti.
»Moja žena, stric moje žene in jaz smo mnogo trpeli že pred !o zadnjo nesrečo«, je rekel. In sedaj: smo izgubili vso našo tolažbo. Stric Ribera je tu izvzet. Pred njim se moramo vsi skloniti, ti, jaz, vsi. Toda če sva moja žena in jaz kaj zakrivila napram tebi, si medsebojno odpustimo!
To je bil grenek grižljaj. Markiza ga je pogoltnila in molčala. Četudi ni več videla smrti ob svojem vzglavju, je vendar še čutila v srcu strah pred prikaznijo in upraviteljeve besede, kateremu se je spovedala.
»Naredila bom oporoko«, je rekla, »in želim, da zve», da,bo vse Maironijevo premoženje tvoje.«
O markiza, markiza! Ti revna, ledena stvar! Ali je mislila, da bo s lem kupila spravo? Tu se je v resnici zmotil tudi upravitelj. Zakaj on ji je svetoval, naj to pove vnuku. Bil je vri poštenjak, a mu je manjkalo takta in je bil nesposoben, da bi razumel plemenito Francovo dušo. Misel, da bodo menili, da je prišel sem za svoj dobiček, se je zdela Francu neznosna.
»Ne, ne!« je vzkliknil ter se ves, tresel in ustrašil lastne ognjevitosti, »ne, ne, ničesar mi ni treba zapustili! Dovolj je, da mi izplačaš moje obresti v Orii. Maironijevo premoženje, stara mati, pa zapusti bolnici Maggiore. Bojim se, da so se ga moji predniki po krivici polastili!«
Stara mati ni mela časa, da bi odgovorila, ker je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je upravitelj in rekel, da se mora Franco posloviti, da ne bo utrudil bolnice. »Moraš se podvizati!« je rekel zunaj. »Tu si storil več kot svojo dolžnost. Preveč jih sedaj ve, da si tu in orožniki lahko vsak trenutek vstopijo. Z Aliprandijem sem vse uredil. Aliprandi bo rekel, da je za markizo potrebno zdravniško posvetovanje, vzel bo hišni čoln in šel v Lugano po zdravnika. Brodarja bosta Carlo in ti. Tu sta nepremočljiva plašča s kapuco. Oblecita ju in ti bodi na krmi. Sedaj ti bomo odstrigli brado. S kapuco na glavi le ne bo nihče spoznal. Varen si. Mogoče vara ne bo treba pri carinarnici niti pristali. Na vsak načrt te ne bodo spoznali, če bo treba govoriti, bo govoril Carlino.«
Misel je bila dobra. Markizin čoln so gledali avstrijski agenti vedno z velikim spoštovanjem, kol da bi nosil v sebi jajca dvoglavega orla. Tudi kadar se je vračal iz Lugana, je pristal pri carinarnici samo »pro forma«.
Čoin je odšel iz pristanišča po osmi uri. Na jezero so se spustile z visokih vrhov megle. Deževalo je. Žalosten, žalosten dan, žalostna, žalostna vožnja! Ne Franco, ne služabnik, ne Aliprandi ni govoril. Šli so mimo San Mamette in Casarica. Tam skozi meglo med oljkami Maine so se prikazali beli zidovi Ombretlinega bivališča. Francove oči so se napolnile s solzami. »Ne, draga«, je pomislil, »ne, ljubezen, življenje, ti nisi tam notri, in zahvaljen naj bo Gospod, ki mi pravi, naj ne verujem le grozne stvari!« Še par udarcev z veslom, in prišli so mimo hišice srečnih časov, bridkih ur, nesreče. Okna sobe, kjer se potaplja Luiza v svoji temni žalosti, veranda, kjer bo odsedaj naprej sam prebil svoje dneve stric Peter, pravičen človek, ki gre molče, zbičan in truden, proti grobu. Franco bi rad zvedel, kaj se je zgodilo po njegovem odhodu, ali je policija nadlegovala strica in Luizo. Gledal je in gledal, a ni videl žive duše ne na terasi, ne na vrtu, ne pri oknu verande. Vse je bilo mirno in tiho. Prenehal je veslati, rad bi videl kak znak življenja. Doktor Aliprandi je odprl vratiča »kajute« na krmi ter prosil, naj vesla, da se ne ho izdal. V tem trenutku se je prikazala Len ob vrni ograji s čašo v roki. Pogledala je čoln in stopila v verando. Stric Peter je torej na verandi, to je običajen kozarec mleka, ki mu ga vedno prinesejo, nič se ni torej zgodilo. Franco je začel veslati in doktor Aliprandi je zaprl vratiča. Pluli so mimo vrta, mimo hiš v Orii, čoln je zavil v pristanišče carinarnice.
Biancon, ki je z dežnikom lovil linje) je zagledal čoln, odložil svoj trnek in se šel poklonit markizi. Toda namesto nje je dobil doktorja Aliprandija, ki ga je tako vznemiril s slabimi vestmi o markizi, da je začutil potrebo, da pokliče tudi svojo Pepino in ji stvar sporoči. In Pepina, revica, je proizvajala pod dežnikom malo komedijo sočustvovanja. Mož in žena sta vzpodbujala Aliprandija, naj hitro opravi in se vrne. Carlascia mu je dovolil, da sme ob povratku pinti naravnost iz Gan-drie v Cressogno. Doktor se je obrnil k Francu in rekel: »Naprej!« Franco je neprimično prisostoval razgovoru, z rokami na veslih. Upal je, da bo zvedel kaj o svojih prijateljih in o svoji hiši. Toda nihče ni zinil o policiji, o zaporu, o begu, kakor da bi stala Riberova hiša na Kitajskem. Čoln se je počasi oddaljil iz pristana, se zaokrenil proti Gandrii, izginil in se izgubil v megli onstran meje.
Ob obrežju Lugana je doktor Aliprandi odprl vratiča in povabil Franca, naj vstopi. Malo sta se poznala, a objela sta se kot brata. »Ko bo prišel dan grmenja topov«, je rekel Aliprandi, »bom tudi jaz poleg.« Sklenila sta, da se,tu poslovita in da bo izstopil najprej Franco sam; zakaj v Luganu je bilo polno vohunov in doktor je moral vsekakor imeti gotove ozire. Doktorju se končno ni nič mudilo. Bolj nujno je bilo, da najde brodnika
Jä*~	. ':;; -	■■ •
Glavni tn štev. 21.
Telefon interurbaa #}&
kot pa zdravnika. Franco si je, potegnil kapuco preko oči, izstopil in šel v gostilno »Pri kroni«.
•Nekaj ur kasneje, ko je čoln že odšel, je šel malo naokoli, da bi zvedel od kakega Valsoldežana novice. Napotil se je proti lekarni Fontana in srečal na ■hodniku svoja prijatelja, ki sta baš prihajala iz lekarne z nekim starim možem. Padla sta mu okoli vrtu in jokala od gin jen ja. Tudi ona dva sta šla iskat novic. V lekarni so govorili, da so Franca ujeli. Kakšno veselje, s da ga najdeta tu, kakšno veselje, da čutijo svobodno , zemljo pod nogami!	.... ...	. .
Naj mi bo dovoljeno, da se spomnim starega moža, » M je spremljal iPedraglio in odvetnika, čudno podobo ^ malega luganskega sveta naših očetov, umetnika, ki je ’ vreden, da se mu odkrije drug umetnik, ki je šel tako i blizu mimo njega. Bil je to neki Sartorio, slikar, pesnik i in igralec na kitaro, ki ste ga v teh časih večkrat lahko videli, ko je kolovratil po temnih ulicah Lugana, s svojo < lepo belo brado, z belim klobukom, pomaknjenim ne- g koliko na desno oko, v svoji lepi črni obleki in s cvetko . v gumbnici. Zelo reven, a zelo snažen, viteški napram damam, kakor napram preprostim ženam, vedno pri- i pravljen, da zapoje ljubezensko pesem ali zabrenka na kitaro, oboževalec svojega mesta, je živel ob kruhu, siru > in vodi. Iztikal in tekal je za tujci ter jim delal luganske časti. Vedno je imel polno teh opravkov, vedno se gi- ! bal med vilo Ciani, hotelom Park in vilo Chialiva. Hotel j Park je bil zanj osmi čudež sveta. Pomagal je pri nje- j govi slovesni otvoritvi in je bil na to zelo ponosen. Prav i posebno rad je ponavljal s svojim klasičnim luganskim j naglasom napev in pesem, ki mu jo je navdahnila jedilnica. »Malo je povedanega, če rečem:«
«V veliki dvorani

h
trobente donijo, v njih zvoke se zliva ta verz v harmonijo.«
ii
i
i
(Dalje prihodnjič.)
o	mMj is m
iz trpežnega ševijota 520 din., iz meli-ranega sukna 650 din., iz pomodnoga meitona 720 din.; športni kroj 800 din., iz finega karngarna 850 din,, kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo razpošilja veletrgovina R. STHR-MECKI, CELJE. št. 64. Vzorci se pošljejo za 8 dni na pogled, ilustriram cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakoma, dobi nakupu primemo povrnitev vožnje. — Trgovci engro cene.
Kjer s Tigrkio Evfrat se objema, srečen kraj ležal je med obema.
Tam je vzklil prvotni raj,
Vzklil je tudi »BUDDHA« čaj!
aonamotxnmnnmticcinmDaamananaaaxnxo
Zastopnika iščemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar Potreben kapital 100 din. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na: Propaganda reklamna družba z o. z., Ljubljana1, Šelanbtnigova ulica 7 H. 60
S kapitalom 30—50.000 D vstopi gospodična v kako
1|m dobroldočo podjetje kot družabniea. Ponudbe na upravo.	67	3—1
Kmetje! Najboljše zamenjate in prešate olje v tovarn» bučnega olja v Mariboru. Pod mostom št. 7, južni breg Drave. Dobijo se po ceni tudi mastni otrobi (me vilo) z 48% čiste redilne snovi.	69
Vabilo na občni zbor aprovizacijske zadruge v Mariboru,
ki se vrši dne 27. februarja 1926 ob 20. uri zvečer v hotelu »Kosovo«. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva za leto 1925 in poročilo tajništva. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Proračun za leto 1926. 5. Sprememba •pravil. 6. Slučajnosti. Če1 bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. Radi važnosti ■občnega zbora se naprošate,, da se istega: za gotovo udeležite. Maribor, -dine 23. februarja 1926. Za načelstvo: Ivan Pelikan 1. r.	71
Stara
tobačna trafika
M. SLANIČ, Maribor, Slovenska ulica 2
zopet o t ver j ena!
I Neuničljivo obuvalo !
ja Suttaerjt > obuvalo, i vsak čevelš pristoje ko? \ ntoerjeu. izdelano la is j dobrega usnja, upogljivo-, j elegantno, snodarne to i trajno. Velia» izbira mo■ j l&iti in ženskih čevljev, poluče *>ijev in sandal. V velikem ilusäovanes» divot-ceniku svetovne tvrd-, ke H, Suttner v Ljubljani št. 67S boste salii mnogo praktičnih potreb* ščin, ki Vas bodo zanimale. Dobite ga biesplačno. Naročil»
Med. univ.
Dr. Andrej Korenčan
ordinira od 9. do 11. in od 2. do 4. ure Maribor, Jurčičeva ulica 8.
■ stoječe, viseče, lesene, iz kovine vlite, razne velikosti in litoželezne
nagpobne kMže
izdeluje po zmernih cenah
99
Domieelj & Kotoun
nnnnnnnnnnnrmrinr nTunnnnnnniunrinriDnrpnroi-iDi ? Čujte!	Glejte!
Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v • trgovini šumenje vi se blago jako po ceni dobi. -— Za obilen obisk so uljudno priporočam,
MARTIN SUMER, KONJICE
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem predal svojemu večletnemu poslovodju, gospodu
p-irno pekarno na Glavnem trgu št. 9 v-Mariborn
Zahvaljujoč se za zaupanje, ki sem ga užival ves čas svojega obratovanja, priporočam cenjenim odjemalcem isto ' svojega naslednika.
Z odličnim Spoštovanjem
Strausgid.
Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem prevzel od gospoda Staiausgätia
Zadružna gospodarska banka d. i
na Glavnem trgn št 9 v Maribora.
Ker sem zgoraj omenjeno pekarno že več let vodil Ikot poslovodja ter vsestransko -užival zaupanje cenjenega občinstva, se tudi nadalje kar najtopleje priporočam cenjenim meščanom in okoličanom za obilen obisk.
Moje dolgoletno strokovno znanje je najboljše poroštvo za točno in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Čebokli.
Podrtižnira ffarllmr
y lastni, novozgrajeni palagi, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tekočem računa.
«a. , « +’>k • s a» ti v* <t % 0 »
>-%-H	>k> i »> i *») iv* ki -
edino najboljši
Telefon 913
šivalni streli in kolesa »°
tesi» Pcttelinc-a
UublžflR«
! c |'i , (blizu Prešernovega fpwedk ob vwEjj!
miiifii® Crlttnw, JMler in Phönix
za ■rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo.
Istotam najboljši švicarski pletilni stijaji znamke »Đubled.«
Pouk o veszenju in krpanju brezplačen»
Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. § ®®1
Somišljeniki. Urite naše lùtei