Slavko Knafelj TL v nekaj nadaljevanjih BOM SKUŠAL NAPISATI POTEK OLE/IPIADE V REPORTAŽNI OBLIKI - TAKO KDT SSM JO SAI/i DOJEL IN ^SrvSL, v banašnji številki pa bo to I&ZVENELO BOLT ‘’OrT’ SLUŽBENO POROČILO. Po DOGOVORU S TOV* SAJBICEM, VODJEM ^VISNE GRUPE IN ING. ROBIČEM, VOD-^ 1. GRUPE OBISKOVALCEV OLIMPIADE, TO KDMPLEKSlvfA OBDELAVA SNOVI ZA VES CAS TRAJANJA OLIMPIJSKIH IGER. PRXDR— SI PRAVICO, DA NAS KDO OD UDE-^ŽSNCEV V NASLEDNJIH ŠTEVILKAH "NASE SiUČINB" DOPOMI - PREDVSEM PO STROKD-^ PLATI IN TO TUDI ŽELIMO IN PRIČAKUJEMO. ^linrpiada 1968 je za "Elan" pomenila ^a3Vt3Čji uspeh. Prvič v zgodovini smučarskega športa so naše smuči prodr-v svet v precejšnjem številu kot te_ kovalne anuči — enakovredne svetovno Osolim znamkam. Kljub temu, da je bila y 2ačetku zelo ostra zahteva olimpijs-iS68a komitota, da proizvajalci smuči ^stanejo anonimni, saj so hoteli celo, ^ 'tekmovalci pokrijejo znamke produ-0Q-1tcrv na smučeh, je koncem koncev iz— j^^La kot prizorišče največjih reklam di za proizvajalcp smuči. Na celih ^aosh francoskih'časopisov so propa— S^rali domači tovarnarji svoje "dilce". ^ujih je bilo opaziti le HEAD-a in ®ISSEL-a, ostalih ni bilo. Elan pa si * * 3e moral svojo reklamo ustvariti s^ni na liou mesta, na prizorišču sa/-°limpijskih iger. L^Jko trdimo, da je to tudi uspel in Ufjpol celo mnogo boljše, kot smo IN..ELAN' mogli pričakovati. Tri mesece pred pričetkom spektakla je 158 podjetij prosilo prireditelja, da pošlje svoje servise na prizorišče, med njimi tudi Elan. Dovoljenje je dobilo le 40 prositeljev, seveda Elan no. Teh 40 srečnežev pa se je gibalo po terenih, zelo omejeno in klavrno, po večini v francoskih policijskih avtomobilih, v točno odrejenih prostorih. Na-šim fantom - pod vodstvom tov. Sajbioa, ki je bil predstavnik našega podjetja tja povabljen tudi s strani vodstvu švedske reprezentance kot njihov vodja servisa - je preko generalnega sokroto-rja olimpijskih iger, g. Sludinjaka uspelo, da so dobili za naš servisni combi oznako P, s katero smo se lahko neomejeno gibali po vseh terenih. Za udeležence pa službene oznake, ki smo jih nosili na rokavih ali na pršili, kot vsi drugi odgovorni funkcionarji — in to brezplačno. Drugi so za to morali položiti težke denarje. To je Sajbiou uspelo na priporočilo njegovega nečaka, ki ima sorodnika v francoskem parlamentu. Zveze na najvišji ravni! Naši fa~ ntje v modemih servisnih kombirhonih, kakor mi s službenimi oznakami, smo bili vseh vstopnin in žičnic prosti in smo s tem prihranili precej deviz. Niti nismo imeli stroškov s prevozi z av tobusom, ker smo se vozili z lastnim kombijem. Tereni posameznih disciplin olimpijskih iger so zelo raztreseni okoli Grenobla, od 30 do 70 km na vse strani. Brez kombija ne bi mogli oprtv-viti skoraj ničesar. / Smatram, da jo Elan uspel z lastno reklamo v taki širini, kar ni uspelo nikomur od konkurence. Spikerjev glas tik pred tekmo v veleslalomu za moške, ko je z napovedjo v franooščini, angleščini in nemščini obrnil pozornost več desettisočglave množice obiskovalcev na naš servis, na naših 6 smučarjev v enakih dresih z napisom "Elan", ko so se lepo spuščali po strminah Cliamroussa - je pomenila za nas največjo reklamo. Objava, da ne Elanov servis iz Jugoslavije, že ves čas olimpiado prizadevno angažira na tako pomembni prireditvi, kjer je zbraii ves cvet tekmovalcev, strokovnjti kor in proizvajalcev iz vsega sveta -jd neprecenljiva. Take pozornosti ni bil deležen nihče od naših konkurentov, niti Francozi. Predstavnika Elana je bilo srečati vsak čas in povsod in s tem ustvariti videz! zelo močne aktivnosti in moči podjetja v svetovnem vrhu. Od drugih ni bilo po tej plati dosti videti* Najvažnejše pa je bilo dejstvo, da 30 Elanove smuči močno prodrle v sam vrh olimpijskih tekmovalcev, posebej Saj-bio in pa ing« Robič, ki sta budno spremljala tiste fqnte in dekleta, ki so s smučmi ponesli naše ime na olimpijska prizorišča. Iz poročila, ki ga je ing« Robič podal na UO, je možno razvideti uspeh: SLALOM je vozilo 6 parovi 1. JAKOPIČ Jugoslavija 2. GAZVODA Jugoslavija 3. KLINAR Jugoslavija 4. PSCK Lichtenstein 5* ERICK Lichtar.stein 6. MARIA (ženska). Lichtenstein VELESLALOM 5 parov; 1. JAKOPIČ 2. GAZVODA 3. ANKELETOVA 4. ERIOZ 5. MARTA SMUK 7 parovs 1. JAKOPIČ 2. GAZVODA 3., KLINAR 4, ANKELETOVA 5. MARTA 6« RICfiJIDSON 7. lindstrOm Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija Lichtenstein Liruatenstoin Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija Jugoslavija Lichtonstein Švedska Švedska SKDia (po izvlečku natančnega zasledovanja s strani tov. Finžgar Mihe)j Nacija Autrans 70 ra St« Niezor 90 n 1. Jugoslavija MESEC MESEC 2. Jugoslavija ZAJC ZAJC 3. Jugoslavija ERŽEN ERŽEN ' 4. Jugoslavija STEPANČIČ STEPANČIČ 5. . Jugoslavija SMOLEJ SMOLEJ 6. Jugoslavija PEČAR PEČAR 7. Avstrija PEEIML PEEIML 8. Italija AIMONI AE/IONI 9. Pinska — KMOT« 10. Pinska vSisJJnem t^pno je v vseh disciplinah vozilo 28 . ^ovalcev vseh vrst Elanovih smuči 'Lz uržav. To je za prvič ogromen us— Kot zelo važen moment je bil tudi ta, Je večina Jugoslovanskih tekmoval— Vozilo Elanove smuči in pa da je ^sa udeležba bila močna moralna opo— > saj smo bili z njimi v stalnem 0ritaktu in jim skušali ustreči kar Jo pač dalo. Vspostavljeni so bili ^ kontakti z vodstvom naše ekipe, • Poličem, Belopavlovičem, Magušar Senčarjem in drugimi. Po Propagandni plati pa je bilo med H> mec^ smučarje razdeljeno pre— 10 1000 kovinskih Elanovih značk, 100 ^°’iadov iz blaga, preko 500 prospek-ČiT zastavic, po vseh smučiš— Grenobla do Briancona in tja Aor:*-na v Italiji. Na tem teritori-Jo nešteto smučišč, žičnic, smučar ^ šol in domor. ^“»tvono možnosti pa st> bili tudi di— kontakti z vodstvi ekip posam£ držav: CEHI: Major Janušek, predsednik "DUTCLE" iz Prage, je imel za Elan izreden poslih.. Obljubil je, da bo na SPARTAKLADI (olimpijadi vzhodnih držav) februarja naslednjega leta odstopil Elanu najlepši prostor za razstavo naših športnih, izdelkov, predvsem smuči. Za to prireditev bodo uporabili tudi naše zastar-v:|ce, naše ištartne števili« in oznake za start in cilj s tovarniško oznako. Izdali bodo svoj bilten in odstopili v njem prostor za našo reklamo. Za preiskus je dobil 1 par metalnih in 2 para Pibe.rglas smuči. Njegov pomočnik, podpredsednik "Dukle" prof. Krač— maj?, ki bo organizator "Špartakiade" je bil stalno z nami. Oby pa sta nam sposlovala kontakt z Ruskim vodstvom olimpijske ekipe. Zanimali so se za veleslalom in smuk smuči in se bodo o tem še posvetovali doma. S seboj so vzeli naše prospekte. UCHTENST3IN • je bil s svojim vodstvom in s telmiovalci naš ožji partner, brez kakšnih koli finančnih obveznosti. Oni bodo v bodoče tekmovali v glavnem z našimi smučmi z edinim pogojem, da jih bomo zadostno in pravočasno oskrbovali s smučmi. Simpatični trener priporoča da Elan vspostavi kontakt z mladino is Licbtensteina, od katerih jih ae 6 vozi naše smuči in so nada bodočnosti. Ta poseg in kontakt z nj_i mi bo nedvomno pozitivno vplival na prodajo naših smuči v Švici preko kupca g* Bosharda. ŠVEDIj Z njimi imamo že daljši kontakt in po_ godbeni odnos in so bili poleg naših najbližje moštvo. Z našo pomočjo in uslugami servisa so bili nadvse zadovoljni. Servisna skupina je bila vsak dan med njimi za pregled, pripravo in popravilo smuči. *• Pozornost je vabudil tekmovalec Linds trdm, ki je zasedel v smuku odlično 29. mesto z našimi smučmi, če ga ne bi zaneslo, računajo, da bi bil lahko med prvimi petnajstimi. VZHODNI NEMCI: Vspostavijeni so bili prvi kontakti. Zanimajo jih naše smuk smuči. Njihov trener je bil zelo dostopen in se je pohvalno izrazil z našo kvaliteto. ZAHODNI NEMCI: So zelo simpatizirali z Elanom in bo— do naše smuči priporočili njuni mladi generaciji.■Oskrbeli smo jih s prospekti in značkami. LIBANON: Zanimali so se za 2 para smuči za njihove tekmovalce vendar ni bilo primernih v izbiri. Brspektivno lahko računamo nanje. Med skakalci pa so bili predvsem Avstrijci, Italijani, Finci, Američani in Čehi, poleg naših domačih. To temo o skakalnih smučeh v celoti bo obširno obdelal v naslednji smučini tov. Finžgar Miha'. Te so najbolj perspektivne . Na koncu pa še nekaj misli o naših konkurentih, ki so nastopali na prizoriščih olimpiade. FRANCOZI: Rossignol, zelo korekten ju ustrežljiv. Imel je v Chamroussu veliit razstavni prostor in nam je ponudil ce, lo pomoč, če bi jo potrebovali. Kvaliteto naših smuči je ocenil kot dobro. AVSTRIJCI' Kneissel, Fischer, Kastle, zelo zadržani, sicer do Elana korektni* Pri njih je čutiti rešpekt pred našim podjetjem. Slišati je bilo izjavo, da jo Elan organizacijsko preplavil druge producente na olimpiadi. OSTALE FIRME ZA OPREMO: Marker in Nevada sta bili na mestu V odnosu na Elan, dočim je Tyrolia ostala v senci. (Nadaljevanje na str« 25) A N! NAZADOVANJA ing. Jože Osterman NOBENE RECESIJE V PROIZVODNJI SMJČI Avstrijski gospodarski časopis "IVIRTSCriAPT" (Gospodarstvo), je dne 27» decembra 1967 prinesel članek pod goni j im na»lovom. V tem članku list Ugotavlja, da se predvideva, da ne bo •^Goosije, odnosno nazadovanja v pro— 3-2-vodnji in prodaji smuči. Članek je Zanimivo sestavljen in sifter na ta aačin, da »DIE WIRTSCHAFT" vprašuje glo.vne avstrijske producente smuči, s primernimi odgovori na to odgo— ^jajo. Med producenti so izbrani vodilni pro duoonti na svetu in sicer po abeced— redus , , BLIZZARD (g. Amsteiner) FISCHER kAstle KNEISSL ^°r6j polog francoskega Rossignola in ^erikanca Heada so vprašali vso svetovno elito proizvajalcev smuči. ČL anek ugotavlja sledeče: Miiogo bolj, kakor po tekmovalnem smučarskem športu, je Avstrija poznana ot producent smuči, to je kot smučor-■^S-sa nacija št. 1. Avstrijska indus— ^ija smuči je v zadnjih letih zarar-visoke kvalitete, poleg tega pa še ■faradi primernih cen svojih proddktov osegla in osvojila vsa mednarodna ^ -^EišČa. Zaradi tega se je list _’DlE TOtTSCHAFT" obrnil na vodilne o-smučarske industrije z vprašanjem, im,j obetajo in kako presojajo °doei zastoj v industriji smuči. O Vodilnim proizvajalcem so postavili 8 vprašanj. Odgovori, ki jih je list dobil, pa so sledeči: 1. KAKO V SPLOSNEM OCENJUJETE USPEHE V LETU 1967 IN KAKO GLEDATE NA MOŽNOSTI ZA LETO 1968? BLIZZARD: Posel je postal vsekakor težji. Velik del smučarskih proizvajalcev zaradi tega nima popolnoma razprodanih zalog. Če pa smo pri Blizzardu kljub temu raz prodani, to govori v prid naše znamke. FISCHER: Gospodarska stagnacija v Evropi je imela precejšen vpliv na prodajo smuči v Zvezni republiki Nemčiji, kakor tudi v Avstriji. Naročila so bila dana z večjo previdnostjo. Vsekakor pa bodo vremenske prilike v naslednjih tednih pokazale, kakšen bo razvoj in od teh vremenskih prilik bo tudi odvisno, kako se bo sezona 1967/68 razvijala (ta vprašanja so bi^ la postavljena seveda sredi decembra, ko smo imeli slabo zimo). Fischer prfedpostavlja tudi, da se bo, ker decembra še ni bilo snega, konkurenca zelo poostrila. Predvsem bo težko na nemšem tržišču, kjer bo prišlo 5 šo do velikih konkurenčnih bojev in tudi do nekaterih izpadov., idSTLE: . Leto 1967 je izpolnilo naše želje. Beležimo manjši dvig prodaje, kijub stagnaciji, v Nemci jo. Kot možnosti za leto 1968 pa predvidevamo predvsem, da bomo uspeli dvigniti prodajo v prekomorske dežele. KNEISSLs Za letošnje leto ocenjujemo naše gospodarske uspehe v splošnem kot dobre.. Možnosti za leto 1968 smatramo prav tako, da bodo dobre. To pa izhaja iz tega, ker smo začeli obratovati v pr- vi stopnji našega obrata III., ki smo ga odprli 1. septembra 1967. Zaradi tega novega obrata bo produkcija zrasla od 140.000 parov smuči na 200.000 parov. Dvig produkcije pa v glavnem sloni na ugotovitvi, da prodaja plastičnih smuči vedno bolj narašča. To jo tudi statistično dokazano in podatki govorijo o možnem napredovanju. Mi* kot izumitelji plastičnih smuči, bomo po tem povečanju sigurno prišli na svoj račun. Po naši zamisli, ko bo dokončana izgradnja nove hale št. III, se bo dvignila produkcija na 300.000 parov letno! 0 p o m b a s Ker vsaj delno poznam Kneissla, pa je ta številka veliko pretirana in Khe— issl ne bo prišel niti na polovico gomje številke! Seveda je jasno, če bi delal v treh posadah, kar pa zarar-d.i prodaje ni verjetno, bi morda dosegel tako številko. Za primerjavo z mišljenjem avstrijskih producentov, pa priložimo še mnenje z naše jugoslovanske strani, odnosno kar konkretno z Elanove pozicije — na vsa vprašanja, ki so jih postavi- li Avstrijcem. Za prvo vprašanje lahko rečemo sledečo: | I "ELAN": V lanskem letu smo v plošnem zadovolj— i ni, predvsem pa smo zadovoljni zaradi prodora na prekomorska tržišča USA. Zahvaljujoč temu, smo dvignili izvoz nad 31 odnosno smo ga napram letu 1965 skoraj podvojili. Manj zadovoljil— j joče pa je domače tržišče, kar je pre— J dvsem predpisatu dejstvu, da je podjetje "Rade Šupič" iz Reke šlo v konlou*z 1 in je na tržišče pod izredno nizkimi cenami (smučka po nekaj tisoč dinarj or) | vrgel vso konkurzno maso v količini c ca 53.000 parov smuči. To se se^da na domačem tržišču mora poznati. 2. KAKŠEN POMEN IMA ZA VAS DOMAČE TRŽIŠČE? BLIZZARDj Od velikih avstrijskih proizvajalcev smuči ima tovarna Blizzard največji odjem na domačem tržišču, cca 48 °/o celotne produkcije plasira na domače trči- v v * sce. FISCHER: Domače tržišče absorbira od naše proizvodnje okolx 30 °/o» Domače tržišče poleg Švice pomeni za nas glavno smer prodaje. Domače 'tržišče dobiva vedno več in več na pomembnosti, predvsem zaradi naše Pozorne obdelave in pa organizirane r®klame. Poleg tega pa je domače tr-^-j-sce, kar se tiče samega zaslužka, sigurno naj interesantnej še. kneissel* Komace tržišče je za nas zelo važno, saj 30 % celotne produkcije plasiramo doma. in kakšen naj bi bil odgovor s shrani "ELAI^I. ^°niače tržišče za smuči iz leta v leto P°staja zanimivejše in je v desetih _QtiIi prilezlo od cca 4 % na okoli 15 ^•elotne prodaje. Nizek odstotek je l)a "Vsekakor neugoden za našo tovarno. ® pogledamo avstrijske proizvajalca da imajo na domačem tržišču ^°lo lQp piasman in kakor pravi Kast-'e» zaslužek je na domačem tržišču boljši. O 1 tem seveda vemo tudi v Elanu, toda ^Ucarski šport je v glavnem razvit samo v republiki Sloveniji in delno v p**Vatski0 3. KOLIH) VAŠE PROIZVODNJE PA IZVAŽAr-TVJ? BLIZZARDj 52 f* gre v export» FISCHER: Delež exporta je cca 70 %. KlSTIEs 65 %, preje pa smo izvažali celo 75 KNE1SSEL; Delež izvoza je 70 in naše podjetje "ELAN"; Naš izvoz znaša za lansko leto cca 35 fo prodaje smuči v vrednosti pa 1,811.000 $ in je za 3 % viš^i kot lota 1966, oz. skoraj dvojno tako visok kot leta 1965. 4. KATERE DRŽAVE SO VAŠI GLAVNI ODJEMALCI? BL1ZZARD: Zaporedje odjemalcev! Nemčija, Amerika, Švica, Japonska so naši glavni odjemalcih FISCHER: USA, Nemčija, Švica, Japonska, Francija, Italija. K&3TIE: Švica, USA, Japonska, Italija, Švedska. KNEISSLs USA, Japonska, Nemčija, Italija, Kanada, Švica. i Mi skupno izvažamo v 48 držav,.kar pomeni, da izvažamo v vse države, v I raterih je smučanje poznano kot šport. t * Odgovor našega I j "SUHA": Glavni odjemalec je USA, kateremu je l enaka Švica, nato sledo skandinavske J zemlje na čelu s Švedsko, Francija, I Italija, Kanada. Tu bi si dovolili še opombo: Vsi štirje proizvajalci Avstrije so I našteli med glavnimi odjemalci tudi Japonsko. Zaradi tega je važno, da bi I opozoril na enega izmed mojih zadnjih j člankov, kjer sem razpravljal o Japon-I slram tržišču. To sigurno potrjuje, da | bomo o Japonski morali v letošnjem letu narediti korak naprej, da osvojimo I tudi. to, za nas zelo važno tržišče. I 5. KAJ PRESOJATE, ALI BO RAZVREDNOTENJE ANGLEŠKEGA FUNTA IN RAZVREDNOTENJE OSTALEGA DENARJA VPLIVALO NA VAŠ IZVOZ? I BLlZZARDs I I Če bo ostalo samo pid razvrednotenju funta in ne bo nobenega razvrednotenja I v deželah, kjer so naši glavni odjemal I ci, je to razvrednotenje za nas nepomembno . | FISCHER: | Razvrednotenje funtšterlinga se bo v j okviru prodaje, ki smo jo imeli sedaj na funtšterlinško področje vsekakor i negativno pokazalo. Ker pa je ta izvoz j relativno majhen, nas to razvrednoten-| je ne prizadene. 1 idtSTLE: I Ne bo imelo. KNEISSEL: Pred kratkim nastalo razvrednotenje funtšterlinga in tudi razvrednotenje nekaterih drugih nacionalnih vrednot bo vsekakor v neki meri vplivalo na naŠ izvoz. Vendar smatramo, da ne bo priš- lo do pomembnejšega vpliva na naš izvoz, ker državo, kakor so Anglija, Spalni j a, Danska, ne igrajo pomembne vloge v našem izvozu. Upamo, da bomo kljub povišanim cenam v teh državah naše smuči lahko prodali. Naše smuči, katerih kvaliteta je poznana, lahko tudi v teh državah še vedno prodaj aaio po zvišanih cenah. No, in odgovor "ELANA"j Za nas nima to razvrednotenje nobenega vpliva. 6. ZA KATERE DRŽAVE MISLITE, DA SO PERS" PESTIVNE ZA BODOČI IZVOZ SMUČI? BLIZZARD: Če govorim na daljšo distanco, računamo na Francijo, Japonsko, Skandinavske zem*' ljo, kot najbolj perspektivne trge. N&" nenoma pa sem izpustil nepomembne deželi kakor je Nova Zelandija, Islandija, kjer sicer procentualno smučarski špoi’^ izredno raste, vendar niso odločujoče j ker so to, kakor rečeno, manjše države in .odjemalci. 8 FISCHER: K&3TLEs S-^uidinavs.Ks de:';ole in pa dežele vzhodnega bloka. Torej vzhodne socialistične države« -^STLg j j ■^“ancija in Kanada. SNEISSL: Nabodite prosim užaljeni, če vam na Tase Tprasanje, ':atere države smatramo, Qn , so perspektivne za izvoz, ne damo OCigovora, Tu imamo svoje vzroke. N°, in odgovor "ELAIIA."; ^idružujBrno se Fischerju: Skandinavi- j 3^1 pa Socialistične, države (vzhodni I °‘1)t kakor ga imenuje Fischer. Za '■'s jo tudi pomembna Japonska, o kate— | sem ge govoril. 3L IllAffl MCHM • KAKŠNE MOŽNOSTI IMAJO INOZEMSKI PRODUCENTI, DA BI PRODRLI S SMUČMI NA AV3TRIJSI(D trLišče? BlIZZARD: nte^3110 ne v;,‘-<^-*JTlc> za inozemske produce— av An^kenih možnosti, da bi prodrli na 'S ol*-’ i i • v . trzisce, ki je po vprašanju i ., loete, cenah in pa po servicu dar- . c pred ostalimi. ^aiER, . , ■ SofOrv JL i °o^Tat bodo imeli nekaj šans, če prinesli nove produkte. Zaradi izredno visoke zaščitne carine (24 io in 8,5 % dodatnega davka), mome-ntalno ni nobene nevarnosti. Prav tako v EFTA državah (to so Švica inskandina vske zemlje), tudi praktično ni nobene konkurence (tam so namreč odpravljene medsebojne carine). Če pa bi se Avstri ja pridružila evropski gospodarski sku pnosti, pa se bo situacija močno spremenila. KNEISSL: Možnosti, da bi eden od inozemskih pro ducentov prodrl na avstrijski trg, ime nujemo mi kot zelo male, kajti Avstrija je in slovi še vedno kot proizvajalec kvalitetnih smuči. In naš odgovor "ELAN": Kljub temu, da smo v letošnjem letu tu di prodrli na avstrijski trg, so to male in nepomembne količine. Torej, strinjamo se z odgovori Avstrijcev. 8. KATERI MATERIAL SMATRAŠ, DA BO V BODOČNOSTI IMEL VODILNO VLOGO V PRO ' IZVODNJI SMUČI? BLIZZARDj Kombinacija materialov metala in pa plastike, po našem mnenju pripada bodo čnosti. To dejstvo je za nas posebno razveseljivo, ker smo na tem področju v izkušnjah daleč pred ostalimi proizvajalci. FISCHERj Kombinacija metala in plastike. KKSTLE: Kombinacija’metala in plastike. i KNEISSL: Na vaše vprašanje, kateri material smatramo material bodočnosti, lahko odgovorimo samo z enim odgovorom, to jo plastika! Statistično je namreč dokazana, da gre trend preko lesenih smuči, kakor tudi od metalnih smuči vedno v prilog plastičnih smuči. V naši proizvodnji uporabljamo Glass-fiber laminat, ki je oblit z epoxi smo- lo in ima odlične lastnosti elastičnosti in pri uporabi deljenih jeklenih robnikov, daje smučki izredno ugodne lastnosti za vožnjo. V tem odgovoru je Kneissl tudi najavil svojo “test pripravo" za merjenje elastičnosti smuči. Priložil je tudi, kot laže — sliko, vendar te slike v tem čar-sopisu ni. Nato pravi Kneissl sledečet Za naše smuči uporabljamo Petex obloge, in 'to za stranske in za drsne ploskve. Z uporabo Al gornjih robnikov, kakor z vfcopljenimi "Nirosta" ščitniki za konico in pa peto, dobijo naše smuči največ jo možne odpornosti proti obrabi. I In naš odgovor "ELAN": Najbrž bo zelo kratek. Vsekakor drži, da gre razvoj (trend) preko metalne smuči na plastiko in to bi se morali cio_ dobra zapomniti in v tej smori predvsem razvijati plastično smučko (tudi "čisto" jJastično)! Na koncu teh vprašanj pa ta časopis da— je svoje pripombe in pravi med drugim sledeče j "Odgovori in vprašanja, ki jih je dala najmočnejša grupa smučarskih proizvaja- lcev, pokazujejo, da je slika razvoja v glavnem zelo pozitivna. Malo nazar-dovanje in pa pripombe na gospodar sito situacijo so bile prav za prav daaa samo tani, kjer se je konkurenca močno poostrila, n.pr. na zahodno nema m tržišču (tu bi ppomnil, da popolnoma enako ugotavljamo tudi v Elanu). Vsekakor pa je brez vsake zaskrbljenosti za avstrijsko industrijo možnost, da bi inozemskim konkurentom uspelo, da bi se na avstrijskem tržišču pojavili v konkurenčnih količinah. Vzrok za to pa je vsekakor v kvaliteti in v dobrem servisu, ki ga nudijo domače firme. Ne bi smeli pozabiti tudi to, da je dolgoletno intenzivno raziskovalno delo doprineslo k temu, da so avstrijski proizvajalci konkurenci dorasli in da s precejšnjo prednostjo proizvajajo zelo racionalno, kar pomeni poleg ostalih prednosti tudi umirjeno, ceneno in serijsko proizvodnjo, ki tako zagotavlja absolutno visok 'rva litetni standard same proizvodnje." Interesantni so tudi odgovori na vprašanje, katere materiale smatrajo kot materiale bodočnosti za proizvodnjo smuči. Na to so vsi štirje enako odgovorili (razen delno Kheisšla, ki je pa svojstven, ker vidi samo sebe) t.j. da jo bodočnost v kombinaciji plastike in me— /0 ■fcala, Ta trditev pa nima karakterja nekega "prerokovanja" brez podlage, temveč je njena osnova v rezultatih Raziskovalnega dela njihovih znans— ^enih ustanov. Vsekakor pa je zelo zanesljivo, dodaja ^ koncu list, da se v današnjem času, '^Oer se opaža popuščanje konjunkture, "ta avstrijska proizvodnja smuči — tar-110 odlična drži na svetovnem trgu. Tem trditvam se moramo pridružiti tudi ^ 2 Seljo, da bi naš Institut še inte_ Naivneje delal na osvajanju proizvodnje Eajdražjih, predvsem pa plastičnih smuči. bodočnost se ni bati, v kolikor bo— too podvojili naše strokovne napore in ^ °svajanjem novih kvalitetnih smuči, istočasno razširjali tudi tržišče. Bojan Zajc ® uPorabi zaščitnih očal na delovnih ^stih, kjer je izrazita nevarnost 5{a ^Škodbe, je bilo že veliko pisano. Oboja tudi vrsto predpisov in navodil, Vzgojnih filmov in drugih oblik prikar-2°Vanja pomena zaščite oči. Seveda nam Najbolj nazorno prikazujejo primeri kS?b» ki so se zdravili po različnih ^■^ikah in bolnicah zaradi poškodb 1 pri delu. Nekateri od teh pa so za-1 posledic celo oslepeli. ^ na®em podjetju se dogaja, da ne-pozabljajo in ne uporabljajo za^-očal. Pri delu na brusilnih v °Jih, varenju, delu z jedkimi teko-ami itd., večkrat ne uporabljamo z ^tnih očal. V zadnjih petih letih je Mio v podjetju 8 primerov poškodb pri delu, ki jih bi z uporabo zaščitnih očal lahko preprečili, ne vor.io pa za tiste primere, ko poškodovanci niso iskali prve pomoči, oz. niso bolo— vali. Teh je veliko več. Ros je, da do danes še hi bilo tožjih posledic, toda kaj bo jutri? Bil je primer, ko je moral odgovorni vodja zaradi malomarnosti delavca, ki je brusil brez zaščitnih očal, plačati mandatno kazen 50 Ndin inšpektorju dela, toda tudi na to smo pozabili. Postavljamo si vprašanje, kako rešiti ta problem. Ali naj odgovorni vodja stalno stoji za delavcem in gacpozarja če vidi kazni, ki jih določa Pravilnik o delovnih razmerjih ne pomagajo toč. Vsak izgubljeni delovni dan predstavlja za podjetje veliko, posebno če gre za poškodbe pri delu, ko moramo plačevati vse stroške zdravljenja. Kja bomo dobili invalidska delovna mesta za poškodovance s trajnimi posledioami na očeh in kdo bo za to odgovarjal? Smatramo, da si tega ne bomo smeli dovoliti in bomo morali v korist kolekr-tiva in tudi tistih, ki ne bodo uporabljali zaščitnih očal, poskrbeti varnostne ukrepe do skupnosti, pa tudi če bomo morali na naše stroške poklicati zunanje oblastvene organe zaradi potrebnih varnostnih ukrepov, čeprav je žalostno, da se sami ne zavedamo t: da so zdrave oči naše največje bogastvo. 77 iillSM 1 w»£J ne lik IX. REPUBLIŠKEM PRVENSTVU GOZDARJEV, LESNOINDUSTRIJCEV IN LOVCEV y ČRNI NA KOROŠKEM, 22 in 23. 2. 1968. Rezultati; VELESLALOM MOŠKI (107 nastopajočih) Doseženo mesto Priimek in ime Organizacija Ekipa Dosežen čas 1. Lakota Peter GG.Bled I. 1 07' ,4 2. - 3. Fortin Alojz GG Slovenj Gradec I. 1 12' ,0 2. — 3. Srebre Ivan GG Slovenj Gradec I. 3 12' ,o 4. Mulej Tine LZG Kranj I. • 1 12' ,2 5. Pirkmjer Andrej Papirnica Vevče I. 1 14' ,9 6. Bohinc Janez ”Elan" Begunje I. 1 14' »2 7. - 3. Detiček Friderik "Elan" Begunje I. . 1 14' ,9 7. - 8. Ovenite 1 j Prane "Elan" Begunje I. 1 14' ,9 9. - 10. Lunežnik Tone "Marles" Maribor I. .1 15' ,2 9. ~ 10. Klinar Jože LZG Kranj Z. 1 15' ,2 13. Stefe Janez ■ LZG Kranj I. 1 16' 15. - 16. Perkovič Franc "Elan" Be,gunje I. 1 17' 12 •Do so šeno Mesto Priimek in ime Organizacija Ekipa Dosežen čas 21. Pintarič Prane "Elan" Begunje II. 1 18",7 2?. Peternel Janez "Elan" Begunje II. 1 20", 2 31. Pohar Prane "Elan" Begunje II. 1 21",2 38. Grm Janko "Elan" Begunje I. 1 23",8 47. Krivio Jože "Elan" Begunje II. 1 29",0 87. Resman Oto "Elan" Begunje IX* 1 44", 4 STAROSTNI 1. RAZRED (17 nastopajočih) Mulej Tine LZG Kranj I* 1 12",2 2. Ovenite 1 j Franc "Elan" Begunje I. 1 14", 9 3. Lunežnik Tone "Marles" Maribor I. 1 15",2 4. Štefe Janez LZG Kranj I. 1 16",4 itd. ^leslalom ženske 1. Vogrino Silva GO Maribor I. 0 57",0 2. Pristavec Nataša "Elan" Begunje I. 0 59",0 3. Pukl Justina GO Maribor I. 1 00", 6 4. Bergant Majda "Elan" Begunje I. 1 00 •s 03 O • — 6. Piro Alenka LIP Bled I. 1 | a * - 6. Mandl Mara "Marles" Maribor I. 1 0 •v ,š}- 0 7. Napotnik Jožica GLIN Nazarje I. 1 07", 1 8. Šalamon Štefka GO Maribor I. 1 10", 0 9. Potokar, dipl. eoc. Marija "JolnviCR" Šk. Loka I. 1 11", 0 10. Veber Anica LIP Bled I. 1 16.", 0 U. Arhar Joža KLI Logatec I. 1 16", 2 13 Doseženo mesto Priimek in ime Organizacija Ekipa Dosežen čas 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. Dobida Majda Mežek Minka Gašpar Sonja Horvat Marija Pintar Anica Grgič Slavica Plaznik Jožica Repe Polona "Elan" Begunje I« "Elan" Begunje I, GG Slovenj Gradec I. KLI Logatec 1» LIP Bled I. GG Maribor I, GG Slovenj Gradec I. LIP Bled ^ _ x 1 18",2 1 20", 0 1 29",0 1 29", 1 1 34", 1 1 05",8 2 01", 0 2 06",0 f J0 umr IPKiv-";! VELESLALOM MOŠKI EKIPNO (nastopalo je 18 ekip) Doseženo Priimek in ime dosežen mesto uxgtiu j. aac x j a tekmovalca ’ as Fort:'n Alojz 1 12" ,0 1. GG Slovenj Gradec I. Srebre Ivan - 1 12",0 Fajmunt Stanko 1 16", 0 Mulej Tine 1 12",2 2. LZG Kranj Klinar Jože 1 15", 2 Štefe Janez 1 16", 4 Bohinc Janez 1 14", 2 3. "Elan" Begunje I. Detiček Friderik 1 14", 9 Cvenkelj Franc 1 14", 9 Lakota Peter 1 07", 4 4. GG Bled Ogris Kristl 1 19" ,5 Podgoršek Jože 1 21". 0 Pintarič Franc 1 18",7 5. "Elan" Begunje II. Pohar Franc 1 21" ,2 Peternel Janez 1 20",2 c as ekipe 3 40»,0 3 43",3 3 44",0 3 47" i 3 60", 1 VELESLALOM ženske ekipno Doseženo mesto Organizacija Priimek in ime tekmovalca dosežen čas čas ekipe Vogrinc Silva 0 57",0 1. GG Maribor Pukl Justina 1 00",6 3 07",6 Šalamon Štefka 1 10",0 Pristavec Nataša 0 59",0 2. "Elan" Begunje Bergant Majda 1 02»,8 3 20",0 Dobida Majda 1 Id",2 Pirc Alenka 1 04",0 3« LIP Bled Veber Mica 1 16",0 3 54",1 Pintar Anica 1 34»,I ®2ICE MOŠKI - netekmovalni razred (23 nastopajočih) DosQgeno Mesto Priimek in ime 1« Gregorič Prane 2* Peterman Janez 3. Konečnik Maks 4. Pogačar NAnton 5» Gate j Slavko 6« Prelesnik Anton 7• Hrovat Jane z S* Peterman Prane 9» Godec Tomaž -*-Q. Pangerc Silvester itd. Organizacija Ekipa LIP Bled "Elan" Begunje KGP Kočevje GG Bled LIP Bled KGP Kočevje "Elan" Begunje "Elan" Begunje LIP Bled "Elan" Begunje I. I. I. I. I. I. I. I. II. I. Dosežen čas 34 44' 35 17' 35 22' 35 27' 38' 31' 38 37' 39 20' 40 18' 40 36' 41 40' /5 Doseženo mo sto Priimek in ime Organizacija Ekipa /■ Dosežet čas ..... I. Gregorič Prane LIP Bled I. 34 44» 2. Peterman Janez "Elan" Begunje I. 35 17" 3. Pogačar Anton GG Bled I. 35 27" 4. Gatej Slavko LIP Bled T X« 38 31" ,5. Prelesnik Anton f KGP Kočevje I. 38 37" 6. Hrovat Janez "Elan" Begunje T X* 39 20" 7. Peterman Franc "Elan" Begunje » I. 40 18» 8. Godec Tomaž LIP Bled II. 40 36» 9. Pangerc Silvester "Elan" Begunje I. 41 40» 10» Jarkovič Tomaž itd. STAROSTNI RAZRED LIP Bled s I II. 41 44» 1. Konečnik Maks KGP Kočevje I. 35 22» 2. Hrovat Janez "Elan" Begunje I* 39 20» 3. Grilc Anton GG Bled I. 43 17" TEICE MOŠKI EKIPNO (nastopalo je 6 ekip) Doseženo „ . .. Priimek in ime Organizacija , , mesto tekmovalca Peterman Janez 1. "Elan" Begunje Hrovat Janez Peterman Franc Čas ekipo 1 54' 55 Dosežen čas 35 17" 39 20" 40 18» VRSTNI red podjetij v kombinaciji ■ie ato T 0 Č IC E Podjetje velesi« moški velesi. ženske teki moški toki ženske skupaj 1. "Elan" Begunje 217 57 49 M 323 2. LIP Bled 175 45 51 12 283 3. GG Slovenj Gradec 225 21 29 - 275 4» GG Bled 194 - ' 35 - 229 5. LZG Kranj 211 - - - 211 6. GG Maribor 102 63 9 23 197 7. GG Kranj 172 - - • 172 8. KLI Logatec 132 25 - - 157 9. GLIN Nazarje 126 18 - 144 10. "Marles" Maribor 116 19 - 7 142 u. LIP Slovenj Gradec 137 - - - 137 12. Papirnica Vevče 135 - - trm 135 13. KGP Kočevje 89 - 44 mm 133 14. "Jelovica" Škofja Loka 112 16 - - 128 15. DIT gozd. Tolmin 122 - -■ - 122 16. GŠC Postojna 117 - - - 117 17. GG Celje 104 - - - 104 18. Biro za gozd. nač. Ljb. 100 - - — 100 19. "Slovenijales" Ljubljana 95 - - - 95 20. ZLIT Tržič 68 - - - 68 "Novoles" Novo mesto 62 - - - 62 22. rGG Ljubljana 54 - 8 - 62 23. GG Postojna 58 - - - 58 24. "Brest" Cerknica 55 - ’’ - - 55 25. GG Novo mesto 44 - - - 44 26. LD "Puščava" Lovrenc 38 — — - 38 r± 17 ing. Jože 0'sterman. SLOVENSKO POVPREČJE OSEBNIH DOHODKOV JE BILO LANI ZA 10,4 fo VEČJE Lansko leto sem večkrat v "Naši smučini" informiral bralca o gibanju povprečnih osebnih dohodkov tekom leta. V tem gibanju osebnih dohodkov je vsekakor padlo v oči to, da so bili isti v gospodarstvu v povprečju nižji kakor v nogospodarskih dejavnostih. Poseben po-vdarok pa je bil dan, ker se naše podjetje uvršča v lesno industrijo, gibar-nju 'plač v lesni iridustriji, kjer sme lahko ugotovili, da so se plače zaposlenih v lesni industriji vso leto nahajalo na repu razpredolnice, to se pra-vi, osebni dohodki so bili najnižji. Sedaj, ko zaključujemo leto, bi pa. dal še nekaj podatkov o povprečju meseca decembra, nato pa še povprečje za leto 1967. Povprečje decemberskih osebnih dohodkov (izplačanih v januarju) je v Sloveniji doseglo po podatkih Zavoda S.RS za statistiko 1.026 Ndin in je naraslo v primerjavi z mesecem novembrom za 7,7 fo. Povprečje v gospodarstvu je znašalo 980 Ndin in znaša porast le 5,6 f>t do-čim je v negospodarskih panogah višje, odnosno poraslo kar za 17,3 fo in znaša 1*920 Ndin. Od povprečja je v tem mesecu od gospodarskih dejavnosti odstopalo le kmetijstvo s porastom kar za 40,9 fo na 1»'105 Ndin (v novembru je znašalo le 784 Ndin). Najvišje povprečje v gospodarstvu pa je imela trgovina s 1.103 Ndin, porast za 10,6 fo. Z 7 fo se je povečalo povprečje v industriji in beleži povprečno višino 994 Ndin, kar jo za 4,4 fo višje, sledi gostinstvo in turizem z 909 Ndin,nato pa obrt 929 -or * ^ # •• -> ^ N/K l< Ndin in komunala 949 Ndin. V mesecu decembru pa so se znižali oso-bni dohodki v primerjavi s povprečjem le; v gozdarstvu za 7,2 fo (na 886 Ndin) v gradbeništvu za 8,3 ^ na 876 Ndin ter promet za 4,9 ^ na 959 Ndin. Če pogledamo negospodarske dejavnosti^ pa so se osebni dohodki decembra zvišam li predvsem v dejavnosti družbenih in državnih organov ter služb in sicer kar za 20,6 fo na 1.428 Ndin. Zmeren j© porast osebnih dohodkov v primerjavi z novembrskim v socialnem zavarovanju, kjer je povečanje za 6 fo na .1.233 Ndifl ter v političnih organizacijah za 7,1 fo na 1.634 Ndin, •t . Največ ji porast v mesecu deoembru je p0, pri državnih organi."' in pravosodju za 26 fo na 1.426 Ndin tor družbenih orga'-nizacijah za 22 fo na 1.310 ifdin. Če povzamemo povprečje porasta osebnih dohodkov napram prejšnjemu letu, pa ugotovimo, da je bilo izredno visoko povprečje osebnih dohodkov v mesecu de^ cembru izplačano v zbornicah — 1.708 Ndin, (14,2 fo več), v financah jo zna^ šalo 1.449 Ndin, zvišanje za 19,5 fo* Ker so nam poznani decembrski podatki> nam je tvidi znano gibanje osebnih doh0-' 78 dkov v celotnem lanskem letus ■^ig v povprečju osebnih dohodkov je v Sloveniji v primerjavi z letom 1966 ■^0,4 9 % na povprečje 911 Ndin ter v le— stli industriji za 12,2 % - kjer je pa P°VpreČje dohodkov najnižje 745 Ndin. So 00 Torej, kljub temu, da so ss v lanskem | povprečju procontualno dvignile plače I I v lesni industriji nad povprečje gos- I | podarskih dejavnosti, to je nad 10,2 i f>, pa realno povprečje torej izraženo v mesečnih osebnili dohodkih znaša le i 745 Ndin in jo najnižje v industriji, J Torej lesni delavoi so še vedno na za~ | I dnjem mestu. j V dejavnostih družbenih in državnih ! organov in 3lu^b so bili osebni doho- | j dki v Ionskem letu v povprečju za 17,8 I I % višji kot leto preje. Povprečje na zaposlenega jo znašalo 1.152 Ndin. Najvišji porast je zabeležen v politi— I I čnih organizacijah za 21,2 $, na 1.363 ' I Ndin, največje povprečje pa je v zbor- I nicah, kar 1^.394 Ndin in dvig za 15,9 I J I Porast povprečja osebnih dohodkov kul— I turne in socialne dejavnosti pa je zna šal lani 9,4 povprečje pa je 1.023 Ndin. Med prvimi po absolutni višini I povprečja je umetnost, kjer je povpre— I čni osebni dohodek narasel na 24,4 % I 1.227 Ndin, sledi kultura,. socialno I varstvo, znanost, šolstvo, itd. Če pa pogledamo naše podjetje, o kate- j I terem vemo, da so v primerjavi s pov— | prečjem v lesni industriji naši oseb— I ni dohodki bili v Sloveniji, kakor tu- I di v Jugoslaviji med enimi najvišjih, dobimo sledeče s | Povprečni osebni dohodki so za mesec I december 1967 znašali 987 Ndin, naprtun I novembru istega leta z 947 Ndin, to ae j pravi, da so padli v decembru za 5,6 To je razumljivo, če vzamemo dejstvo, da so naši najmočnejši meseci, ko | moramo največ proizvajati, september, I oktober in november in da novembra pr a- | I ktično že moramo zaključiti našo letno . proizvodnjo in se pripravljati na pri- i , hodnjo. K Če še pogledamo izplačane osebne dohodi© za celo leto, pa vidimo, da je znašalo povprečje v letu 1967 918,66 Ndin in napram letu 1966, ko je bilo 812,05 Ndin, kaže dvig za 13,02 f*. Iz toga pa vidimo, da je povprečje naših osebnih dohodkov celo nad povprečjem osebnih dohodkov v gospodarstvu, ki so zabeležili porast 10,2 % in znaša lansko povprečje 886 Ndin. Primerjava osebnih dohodkov po razponih: Torej, kakor rečeno, smo prav primemo nad povprečjem. , Ko govorimo o povprečju osebnih dohodkov, pa naj bralce še seznanimo, kako so se gibali naši, torej "Elanovi" osebni dohodki po razponih. Tudi pravilna razdelitev po razponih je ena važnih poglavij v delitvi osebnih tlahodkov in zaradi tega primerjan razpon iz leta 1966 in pa 1967« Iz gomje razpredelnice je razvidno, da so prejšnji nizki razponi iz leta 1966 od 401 do 500 in od 501 do 600 iz leta 1966 jjraktično ge močno izginili in da se je skoraj enako procen— tualno povprečje delavcev, ki so ime- li osebne dohodke med 601 do 700 in 701 do 800 do 1000 v letu 1967, močno dvignilo na stran dohodkov 801 do 1000 Ndin, kajti tu beležimo skoraj polovico izplačanih osebnih dohodkov, t.j. 46,1 Razpon netto osebnih dohodkov na mesec — Ndin 1 9 6 6 19 6 7 število delavcev % število delavcev 1° 401 500 3 0,5 _ 501 600 59 9,5 14 2,3 601 700 149 23,9 65 10,7 701 800 177 28,4 134 22,0 801 1000 173 27,7 281 46,1 1001 1200 40 6,4 68 11,2 nad 1401 16 2,5 20 3,3 20 dr. Janez Somih Živimo v času velikih nasprotij in sitega napredka znanosti. Človeška noga 2@ skoraj stopica po sosednji luni, ko milijoni gg umirajo od .lakote. Tabori- v v s°a kot Avsohvvitch in Dachavr, so nepodobni muzeji ob kruti sedanjosti Vietnama. I&amo srečo (ki ni slučajne), da živi-m° na tistem delu planeta, kjer je zna n°st usmerjena v dobro človeka. In veri (^ar tudi pri nas padajo žrtve vse prepogosto nepotrebne in zato so bolj tra gične. Modema tehnika, avtomatizacija, Motorizacija, zaradi prevelikega tempa Razvoja, preraščajo zmožnost naše prilagodljivosti. Kadar koli razgrnemo casopis, črna rubrika v njem ni nikoli Prazna. Danes beremo mi, jutri berejo 0 nas. Da, tako je to našo življenje'f Pestro, težavno, lepo, kruto, čudovito, krivično - kakršno koli že je, ve-^o pa je eno samo in vredno, da se 2anj borilko. Zato potrebuje vsakdo o-rG;;je za primer nesreče, z drugimi ber SQdami -Dovodaao, sleherni član naše ^užbe bi moral poznati in obvladati osnovne resnioe o načinu nudenja prve Pomoči. ^tos bomo organizirali v podjetju dva ^Goaja iz prve pomoči za osebe,- ki mo-*aj° zaradi odgovornosti ali samega °lo'vnega mesta osvojiti.vsaj minimal- 2-ian j g iz prve pomoči. Seveda pa Ho ^om° s tečajema zajeli le rečico lju— ^ *ia ključnih položajih (kar se tiče P^Ve pomoči) v podjetju, preostala večina pa bi če naprej ostala nepoučena. ^ zato v primeru nesreče negotova, ne_ koristna ali celo škodljiva. Da bi deloma in kolikor je v naših rao-Ceil> izboljšali pripravljenost celotne_ kolektiva, za primer nesreče v to— ^^ni, doma ali kjerkoli, sne se odlo-1> dr. v tem letu naučimo vse s teh- življenja niko reševanja iz stanja navidezne smrti. To stanje, ko je ponesrečencu prenehalo biti srce ali zastalo dihanje, je pri vrsti nezgod pogosto in v takih trenutkih se moramo popolnoma zavedati dejstva, da moramo sami ukrepati, storiti svojo dol— žnost takoj, ker je lahko usodna vsaka sekunda. Za vojsko je nekdo dejal, da je preresna stvar, da bi jo prepustili samo generalom. Podobno bi lahko dejali, da je zastoj dihanja in bitje srca preresna stvar, da bi jo prepustili samo zdravnikom. Takrat, ko bo prišel zdravnik, bo po navadi že prepozno, vedeti pa tudi moramo, da le-ta ne bo oživljal nič drugače, kakor bi lahko storili sami, če bi bili veSči tega. Od mnogih metod je danes za najboljšo priznana metoda umetnega dihanja usta na usta ali usta na nos. V rabi so posebne lutke, na katerih se lahko učimo pravilno tehniko masaže srca in umetnega dihar-nja. V podjetju take lutke nimamo, čeprav je bilo zaželjeno. Dobili pa smo možnost, tako lutko sposojati si za dalj časa in večkrat. V kakšni obliki bomo organizirali to množično učenje, še ne bi mogel povedati. Vsekakor organizirali to bomo. Današnji zapis vzemite kot uvod oz. vspodbudo k praktičnemu delu, ker se zavedam, da ostane trajna in trdna lasib nina samo tisto znanje prve pomoči, ki ga osvojijo naše roke. Vseeno pa si ogle Jte in preberite platnice smučine, ki ni so samo obleka za vaše glasilo, temveč naj bi bile tudi del njegove vsebine. 7 :'XrJ 21 | PREPUŠČAM MESTO MLAJŠIM __ PRED VEČ KOT ENAJSTIMI LETI SEM SE ZGLASIL V BARAKI, KI V NESPREMENJENI ZUNANJOSTI REPREZENTIRA UPRAVNO POSLOPJE TOVARNE "ELAN". POVPRAŠAL SEM, ČE BI ME LAHKO VZELI V SLUŽBO KOT TEHNIKA. TAKOJ SEM DOBIL POZITIVNI ODGOVOR TER SE NEKAJ DNI ZA TEM ŽE ZNAŠEL KOT POMOŽNA MOČ V PISARNI TEHNIČNEGA INŽENIRJA. TAKO SE JE PRIČELA MOJA ZAPOSLITEV V TOVARNI, KI JE RAVNO V TEM ČASU STOPALA V GLAVNO RAZVOJNO FAZO. ŽE TEDAJ MOČAN, PREKO PETSTOČLANSKI KOLEKTIV JE STISNJEN" V POLOVICO DANAŠNJE HALE "A", V STAVBO KOVINSKEGA OBRATA, V PROSTORE SEDANJE ME»-ZE IN V RAZREZ, V RF,S TEŽKIH DELOVNIH POGOJIH, IZDELOVAL PRI IZREDNO BOGATEM ASO-RTD/ISNTU SKORAJ VSE, KAR LE SPOMINJA NA ŠPORT. ŽE PRAV KMALU NISEM OPAZIL LE, DA JE TU NA OBREŽJU ZGOŠE ZBRANIH IZREDNO MNOGO LEPIH ŽENSK, TEMVEČ TUDI, DA VLADA V KOLEKTIVU NEKA VEDRINA, TOPLINA V MEDSEBOJNIH ODNOSIH, ZAUPANJE IN SPOŠTOVANJE, PREDVSEM PA IZRAZIT ELAN V USTVARJANJU, 131 POVSEM UPRAVIČUJE IME, KL SI GA JE NADELA TOVARNA. MOJA OPAŽANJA SO SE V TEM POGLEDU VSE DO DANAŠNJEGA DNE LE MALO SPREMENILA. ZATO SEM BIL RAD V ,rELiiN~u" IN TO TUDI V NJEGOVIH MANJ LEPIH DNEVIH, ZATO SEM IMEL OBČUTEK, DA.SEM ČLAN VELIKE DRUŽINE, KI SKUPNO ŽIVI IN NESEBIČNO DELA ZA VSAKEGA,IN ZA VSE. SEDAJ SE POSLAVLJAM OD TOVARNE. ENAJST LET SEM JI SLUŽIL IN VERJEMITE MI, DA MI' SLOVITO NI LAHKO. TOLAŽIM SE, DA JE PAČ ZAKON NARAVE TAK, DA MORAMO STARI ODSTOPITI MESTO MLADIM, KAJTI NJIHOVA JE BODOČNOST . V SLOVO ŽELIM CELOTNEMU KOLEKTIVU OBILO USPEHOV, MNOGO ZADOVOLJSTVA IH VSO SREČO. SVOJIM SODELAVCEM SE ZAHVALJUJEM ZA POMOČ 1n UVIDEVNOST. NAJ MI OPROSTI, ČP! SvU STORIL KOMU KAKO KRIVICO! PRISRČNO VAS VSE POZDRAVLJA NAJSTAREJŠI ČLAN KOLEKTIVA, A NAJMLAJŠI UPOKOJENEC LOJZE RASINGER hvalahvalahvnlalivalahvalahvalah.valaiiTalabralah.valalivalahvalahvalahvalahvalahvalaii^9 'R Boža Mali STANJE DELOVNE SILE: ^ podjetju, vključno z obratom družbe— 116 prehrane je zaposlenih 612 delavcev, °d tega; moških žunsk 334 278 ^ inštitutu pa js zaposlenih 19 delav-°ev, od tegas moških žensk 16 3 j^ANJE DELOVNE SILE s II'Gsecu februarju so se na novo zaposli, ^KELJ Janez - ključavničar VK v kovinskem oddelku; *^OVRH Slavko — delavec NK, gasilec v splošnem sektrrju; Prane - ključavničar KV v pomožnem obratu; ^SlaVssrT1 po zaslugi servisa-. J^^skih. težav ob povratku nismo imeli a°Wih. Avgust Weithauser 2000 N DIN NAGRADE POROČILO KOMISIJE ZA IZUME BI TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Komisija je že na nekaj sejah obravnav vala vlogo tov. Jenia Vinlta v zvezi uporabe tanjših polietilenskih oblog od 1,8 na 1,6 mm in pa na spremombo konstrukcijo sredice, oboje pri metalnih smučeh. Na podlagi vsega gradiva, s Icaterim komisija razpolaga, je komisija zavzela naslednji zaključek: Glede na vpeljavo navedenih sprememb v proizvodnji in v tej zvezi nastalega znižanja stroškov proizvodnje metalnih smuči, predlaga komisija UO podjetja v potrditev in izplačilo tov. Jerala Vinku enkratno nagrado v višini čistega zneska 2.000 Ndin. gibljivi c/e/ OD IZPLAČANO ZA MESEC IEBRUAR 1963 StoUČARIJA 120 % SLO - TELOVADNO ORODJE 146 % KOVINSKI OBRAT 105 t SEDLARSKI OBRAT 112 $ OBRAT PLASTIKE 103 % SKUPAJ LESNI OBRAT 122 % SKUPAJ PODJETJE 119 % NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 S 9 LO 11 12 13 i 14 15 tiiji' iflte 16 17 ‘ N N' VN-v^,s~ 18 19 20 H 21 22 Mff 23 ■ 24 15 #nt 26 27 . 1 Tl : 28" ip 29 0 30 31 |j| 32 33 34 35 36 37 Mie 1111 ||§§ 38 39 -10 JIIS 41 M HH 42 43 44 45 46 47 48 49 50 ši| S Nj.vi? .V ' 51 • 52 53 Sl 54 55 56 57 58 59 60 61 1 1 . 62 - : ' .L J. ~ '■ VODORAVNO: ! 1. čistilno orodje, 6. zvezno. drKava ZDA (severna, drsava), 13. površina -ploščina, 14» državni tožilec (p....), 15. podredni veznik, 16. povri;inska mera, 18. tovarne, v Celju, 19. pogosto žonsko ime, 21. prednost, prvenstvo, 23. izumrlo govedo, 24. nemški filozof, 26. enaka šumnika, 27. otok v Irskem morju, 29. kemična oznaka za navdom, 30. ameriška filmska igralka (Patricija), 32. brenkalni inštrument, 34. po-ganlm, 37. kostnica, 38. reka v južni Franciji, 40. veznik, 41. noski potomec, 42. avtonobiisira oznaka Skopja, 44. konj visoke rasti, 45. hčerin mož, Janez Legat 48. spremne ladje, varstvo, 51. del oV raza, 52. ime naše znane pisateljicef 54. mesto v mandžuriji, 55. začetnici pisatelja (Bajke in povesti o Gorjanoi*1' 57. prpričanost, predanost ideji, 59« znan nemški pesnili (Maria), 61. ital j3'' nsko mesto, k j or jo leta 1920 bila p.o®’* pisana pogodba Italije z Jugoslavijo, 62. simfonično delo Rimskega ICorsakoT^? NAVPIČNO: 1. domača žival, 2. glavno mesto Arme; ke ,SSR, 3. kemična oznaka za telur, 4» tako pravimo italj anom, 5. drugi najv® je mesto v Siriji, 6. irie armenskega skladatelja Kečaturjana, 7. mesto v I naslov vestern filma, 8. začetnica, na^-j sega znanstvenika, 9. tuje žensko ime, I 10. žitna plesen, 11. mesto na Šveds-| kem z velikimi rudniki, 12. ubranost I glasov, 14. krilata žival, 17. nenadna I skrčitev mišičevja, 20. dodatek k po— I godbi, privesek, 22« znamka čeških avtomobilov, 25. ime ukrajinskega pesnika Serženka, 28. nabava za denar, 31. pesnik, 32. kratica za tisoč voltov, , 33. žlahtni plin, 35. dolina v hrvats— | kem primorju, 36. medmet, 37. mesto in j jezero v državi New Tork, 39. naj slabši red v šoli, 40. naš naziv za Smymo, 42, jutranja zarja, 43. pevski zbor, | 45. antično'ime. za Donavo, 47. utrip s I "^spalnico, 49. rodbinsko ime pesnika Oridija, 50. domače žensko ime, 53. | ^devek Getejeve matere, 55. Beograjs— I ■*- tednik, 58. avtomobilska oznaka ni— } z°zemske, 60. kratica za "Ljudsko tehniko" . O Rešitev križanke iz prejšnje številke* v°D0RaVN0i J* Kairo, 6. krat, 10. sovrag, 11. ro- 13. ŠKRLAT, 14. ZAPEČEK, 16. Čl, ANANAS, 19. AVA, 20. IRA, 22. RAB, 3* PAJEK, 25. POLET, 28. PISUN, 30. 31. KROHOTANJE, 34. ŠO, 36. CS/IELO, TANIN, 40. PROSO, 42. EST, 44. AUk, p’ IKS> 46. KOTLET, 49. NR, 50. KAivIE— 53, APARAT, 55. NAMEN, 56. ŠKOREC, 7* NUJA, 58. NASAD. Pl' . QJeli smo 21 rešitev, od toga: 15 pravilnih 6 nepravilnih ^AGRadEj KOREN Marija, upokoj. Nova vas 27/a, Radovij. 30 Ndin BERGANT Prano 2.0 Ndin i 111 • POTOČNIK Vinko 10 Ndin ZAHVALA ! Vsem sodelavcem in prijateljem iskrena hvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob moji nesreči, pri izgubi ljube mame. Justin Stanko ZAHVALA! Ob boleči izgubi drage mame, se lepo zahvaljujem vsem za izrečena sožalja. Posebno pa se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem za podarjeno cvetje. Sitar Rok ZAHVALA! Ob težki izgubi mojega sina, se najlepše zahvalim vsem, ki so ga spremili do groba. Naj lepša hvala sindikatu za cvetje, sodelavcem pa za denarno pomoč. Krivic Ivanka ZAHVALA I Ob nenadni izgubi dragega očeta ERAHCA FABJANA se zahvaljujem vsem za sočustvovanje in sožalja. Posebno pa se zahvaljujem sindikatu in sodelavcem kontrole za podarjene vence. Igrano Fabjan KINO RADOVLJICA Marija Čemažar JAZ ŽENA - švedski film 13. 3. 1968 15. 3. 1968 17. 3. 1968 ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri ATTACK - ameriški vojni film 14. 3. 1968 ob 20 uri 16. 3. 1968 ob 18 uri 17. 3. 1968 ob 16 uri CILJ 500 MILIJONOV — francoski film 16i 3* 1968 ob 20 uri 17* 3* 1968 ob 18 uri V SENCU Z0R0JA — italijansko—španski barvni CS film 17. 3. 1968 ob 14 uri IZLET NA TAHITI — francoski barvni CS film 20. 3. 1968 ob 18 in 20 uri 22. 3. 1968 ob 20 uri 24. 3. 1968 ob 20 uri TARZAN, KRALJ DŽUNGLE — ameriški film 21. 3. 1968 ob 20 uri 23. 3» 1968 ob 20 uri 24. 3. 1968 ob 16 in 18 uri TOMI IN JERY V VESOLJU — ameriška barvna risanka 23. 3» 1968 ob 18 uri 24. 3. 1968 ob 14 uri TRI LJUBEZENSKE NOČI — ital jan ski barvni omnibus CS film EN MOŽ IN ENA ŽENA - ameriški barvni kriminalni CS film 27. 3. 1968 ob 20 uri 29. 3. 1968 ob 20 uri 30. 3. 1968 bb 20 uri 31. 3. 1968 ob 16 uri LIGEJIN GROB - ameriški barvni film 26. 3. 1968 27. 3. 1968 28. 3. 1968 ob 20 uri 30. 3. 1968 ob 18 uri 31. 3. 1968 ob 20 uri • '-sla KDMANČER0SI — ameriški barVhi vestern CS film . • •• ' • v- '-m 31. 3. 1968 ob 13 uri MLADI T0RLES 2. 4. 1968 ob 20 uri 3. 4. 1968 ob 18 uri NEVSTRAŠNI MAŠČEVALEC - špansko-itali" janski barvni CS film 3. 4* 1968 ob 20 uri 6. 4. 1968 ob 20 uri 7. 4. 1968 ob 14 uri ŽIVLJENJE NA NITKI - ameriški film 4. 4. 1968 ob 20 uri 7. 4. 1968 ob 18 uri DVOBOJ PRI DIABLU - ameriški barvni ve** stem film 5. 4. 1968 ob 20 uri 6. 4. 1968 ob 18 uri 7. 4. 1968 ob 16 in 20 uri URAGAN - ameriški film (kinoteka) 9. 4. 1968 ob 20 uri 10. 4. 1968 ob 18 uri SAJENSKA JESEN — ameriški barvni vest®*'' rn film 10. 4. 1968 ob 20 uri 13. 4. 1968 ob 17,30 uri 12. 4. 1968 ob 20 uri 14. 4. 1968 ob 15,30 in 20 uri ob 20 uri ob 18 uri l.