Državni zbor. Dunaj, 21. maja 1902. Razprava o železniškem ministrstvu. Izmed Slovencev je govoril o železniških zadevah poslanec Pogačnik. Grajal je državno železniško ravnateljstvo v Beljaku, katero tako malo skrbi za potrebSčine na državni železnici med Ljubljano in Trbižem, ko ima vlada vendar svoje najboljSe dohodke ravno od te železniške proge. Očital je dalje ime- novanemu ravnateljstvu, da uganja nemško narodno politiko* na veliko kvar Slovencem. Predložil je resolucijo: »Vlada se pozivlje, naj prej ko more predloži postavni načrt, da se proga Velenje-Celje zveže z železnično progo Ljubljana-Kamnik in dalje s postajo Kranj na progi Ljubliana-Trbiž.« Poslanec Zičkar je vložil sledeča d v a p r e dl oga: Dvojezidni napisi. »Južna železnica ima na vseh svojih postajah na Spodnjem Štajerskem le nemSke napise ter se imena postaj kličejo le v nemškem jeziku. Isto je na postajah lokalnih železnic Celje-Velenie in Poljčane-Konjice. To prvič nasprotuje besedilu in smislu § 19. državnega tem. zakona, pa tudi jako žali slovensko prebivalstvo. Zato se c, kr. železniško ministrstvo kot najvišja nadzorstvena oblast pozivlja, naj potrebno ukrene, da bodo napisi na postajah v slovenskih in mešanih krajih tudi v jeziku dotičnega prebivalstva, da se imena postaj kličejo tudi v istem jeziku in da se nameščajo taki uradniki, ki morejo z ljudstvom ustno in pismeno občevati v njegovem jeziku.« Proga Celje-Kamnik. »C. kr. železnično ministerstvo se pozivlje, da kot najviSja nadzorna oblastnija nad železnicami vpliva na to, da se boljSa železnična zveza vpelja med Celjem in Ljubljano na eni strani in brežiškem okrajeni na drugi strani.« V pojasnilo se pripomni, da kdor iz brežiskega okraja kaj opraviti ima v Ljubijani ali v Celju, mora žrtvovati dva dni. Zahteva se torej, da se vpeljajo lokalni vlaki, ki imajo zvezo z onimi železničnimi vlaki iz Liubljane in Celja, ki prihajajo zjutraj in zvečer na Zidani most. Mnogo poslancev je vložilo predloge, ki se tičejo novih železnic za kraje, kateri še nimajo železnične zveze. Novi topovi. Vojno ministrstvo je zahtevalo od obeh delegaeij, naj se dovoli 38 milijonov kron, da se pripravijo novi topovi. Radi tega je socijalno demokratični poslanec v posebnem nujnem predlogu najostreje napadal one poslance iz gospodske in poslanske zbornice, ki sedijo letos v delegaciji in bodo glasovali za te velike državne stroške. Odgovarjal mu je finančni minister B6hm-Bawerk: Naši topovi so nepopolni v primeri s kanoni drugih držav. Če pride vojska, je grozna nevarnost za cvet naše mladine, ki mora pod puško. Vlada ne more prevzeti odgovornosti, če se njej ne dovolijo stroški za topove po najnovejših iznajdbah. Poljedelako ministrstvo. Vendar enkrat je prišla na vrsto zadeva, katera je za veliko večino slovenskega naroda največe važnosti, namreč razprava o poljedelskem ministerstvu. Izmed slovenskih poslancev sta govorila do zdaj Robič in Žitnik. Prvi je omenjal žalostne razmere kmečkega prebivalstva, našteval razne želje gled6 štajerskih slovenskih kmetov. Zahteval vspeSno podporo naSega vinarstva tfir predlagal vstanovitev poljedelske Sole. Na vrsto pride še pri poljedelstvu okoli 30 govornikov, med njimi vitez Berks. Eako dolgo bo trajalo še zasedanje državnega abora? Na vrsto ima priti po razpravi o p o 1 j edelskem ministrstvu še pravosodno ministrstvo, kjer bota govorila Slovenca Vencajz in dr. Ploj, pa Hrvat dr. Ivčevič. Če se do konca majnika srečno konča razprava o državnera proračunu za 1. 1902, hoče vlada na vsaki način, da se obravnava še o vpeljavi novega davka na železnične vozne liste. Vlada hoče potem, če se njej dovoli ta davek, ki vtegne znašati na leto okoli 11 milijonov kron, odpraviti z novim letom mitnice, zboljšati plačo diurnistom in pokojnino uradniškim vdovam in sirotam. A veliko vpraSanje je, če se vladi posreči, dobiti večino za ta postavni načrt. Stranke, prijazne kmetijstvu, zahtevajo dalje, da se mora v tem zasedanju rešiti tudi postava, o kateri se posvetuje kmetijski odsek že več mesecev: o terminski žitni kupčiji. Mogoče, da traja zborovanje kje do 18. junija. Meseca julija se imajo sklicati deželni zbori. Vsenemski poslanci med seboj t Prusaški poslaaci so si med seboj v laseh: Wolf na eni strani in njegovi pajdaši — na drugi strani Schonerer in njegovi tovarSi. Schonererjancev je več. Če Woli priredi shod, ga napadajo in psujejo Schonererjanci; 6e zboruje poslednji, jih pretepljejo "VVolfovi zaveznikij Wolf je vložil tožbo pri sodniji v Lincu zoper Schonererjanskega poslanca dr. Schalka. Ta je sam zahteval od poslanske zbornice, naj ga izroči sodniji, da bo mogel javno povedati nekatere nesramne reči o Wolfu. To so najnovejsi lutrovci v Avstriji, ki spodtikajo katoliškim duhovnikom nenravne reči, katere pa vganjajo sami ti odpadniki od katoliške cerkve. <Kikeriki», dunajski list z slikami, prinaša podobo: dr. Schalk jaSe na Wolfovem vratu.