Izhaja vsak totrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna It. 35 lip NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozem-stvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 373 TRST, ČETRTEK 26. OKTOBRA 1961, GORICA LET. X. OB RAZSTRELITVI SOVJETSKE JEDRSKE „SUPERBOMBE“ POSKUSI, KI VODIJO K UNIČENJU ČLOVEŠTVA Kam se pomika radioaktivni oblak - Sedanja in bodoča nevarnost - Bliža se že zadnja dopustna meja V središču pozornosti svetovne javnosti je te dni vest, da je Sovjetska zveza v ponedeljek dala razstreliti na področju Nove Zemlje jedrsko bombo, katere uničevalna sila znaša kakih 30 megaton, to je 30 milijonov ton. Kolikšna je pravzaprav ta sila, še ni natančno znano, kajti Sovjeti novega poskusa doslej sploh niso niti naznanili. Amerikanci, Angleži, Japonci in drugi zahodnjaki pa ne morejo natančno ugotoviti jakosti eksplozije, ker nimajo primernih priprav. Nekateri strokovnjaki kljub temu sodijo, da je samo ob tem poskusu nastala tolikšna radioaktivnost, ki je enaka tretjini radioaktivnosti, katero so skupno povzročile vse dosedanje ameriške, sovjetske in ostale jedrske eksplozije na svetu. S to razstrelitvijo so Sovjeti vsekakor odločno potolkli prvenstvo, ki so ga v preizkušanju tega strahotnega orožja doslej imeli Amerikanci. Svoj največji poskus so namreč ti izvedli 1. marca 1954, ko so razstrelili jedrsko bombo kakih 15 megaton (15 milijonov ton). RAZSTRELITEV V TROPOSFERI Zahodni izvedenci so mnenja, da je nova sovjetska eksplozija nastala v troposferi, se pravi v tisti prvi plasti zemeljskega ozračja, ki sega do višine 12 km nad Zemljo. V tej plasti je po razstrelitvi ostalo pet odstotkov radioaktivnosti, medtem ko je ostala prešla v stratosfero, to je v vrhnjo plast ozračja, ki sega do 110 km nad Zemljo. Tistih pet odstotkov radioaktivnosti se zdaj s pomočjo vetrov pomika proti jugu, tako da bo zajela najprej področje osrednje Sovjetske zveze; na vrsto bi nato prišla Japonska, oziroma polotok Sahalin v vzhodni Aziji in nato bi jo vetrovi Tihega oceana ponesli proti zahodni obali Združenih držav in Kanade. Radioaktivna snov pade na Zemljo vsakokrat, kadar se ob svojem premikanju znajde v tistih delih ozračja, ki so nasičeni z vodno paro in zaradi ^nižanja temperature nastanejo v njih vodne kapljice, katere nato padejo na Zemljo v obliki dežja. Radioaktivna snov, ki nastane ob jedrskih poskusih, prihaja torej na Zemljo skupno z dežjem. Strokovnjaki trdijo, da bo radioaktivni oblak, ki ga je povzročila razstrelitev sovjetske »superbombe« lahko ubral drugačno smer in ne tiste, katero smo prej omenili, ker je njegova pot odvisna od različnih vetrov in drugih vremenskih pojavov. A žc danes je gotovo, da se bo vsa radioaktivna snov v treh ali štirih tednih vlegla na Zemljo ali se raztopila v zraku. SMRTNO NEVARNI UČINKI Oblak, ki se s področja Nove Zemlje pomika proti jugu, vsebuje radioaktivni jod, barij, stroncij 90 in druge slične prvine, ki so v določenih količinah smrtno nevarne za človeško zdravje. Znanstveniki zlasti poudarjajo nevarnost, ki jo predstavlja radioaktivna snov, katera je sedaj prešla v stratosfero, ker bo z leti postopno prehajala na Zemljo. Zdravje človeštva ni torej toliko v nevarnosti danes, temveč bo čedalje bolj ogroženo v bodočnosti, kajti samo učinek zadnje eksplozije bo po mnenju strokovnjakov trajal celih 12 let. Radioaktivno snov, ki prihaja na Zemljo, sproti vsrkavajo razne rastline in po- sredno tudi človek ter živali, ki se s temi rastlinami hranijo. V veliki nevarnosti so zlasti otroci, ker radioaktivna snov preide v njihove komaj razvijajoče se kosti. V majhnih količinah radioaktivnost še ni toliko življenjsko nevarna, a v večjih povzroča hude bolezni, kot je na primer levkemija, in počasno, a gotovo smrt. Nihče seveda danes z natančnostjo ne ve, če se je z zadnjo sovjetsko razstrelitvijo toliko povečala radioaktivnost v zraku, da je zdravje človeštva že za vedno ogroženo. Večina zahodnih izvedencev je mnenja, da še ni bila prekoračena zadnja meja. Vsi pa soglasno poudarjajo, da se čedalje hitreje bližamo tej meji. Zato bi vsaka nadaljnja jedrska eksplozija bila usodna. Hruščev: polemika z bombami Od vsega, kar je doslej počel Nikita Hruščev, je tole njegovo razstreljevanje atomskih bomb najbolj nerazumljivo za logični razum. Z marsikaterim svojim dejanjem je že prisilil zahodne politike k reševanju ugank, da namreč najdejo v njih pravi pomen in smisel, toda s to serijo atomskih razstrelitev in zlasti še z najnovejšimi »su-perbombami« je prekosil vsa svoja dosedanja čudaštva. Vsak trezen človek z nekoliko kritičnega političnega razuma se mera vprašati, kaj hoče s tem doseči, in ne najde pravega odgovora. Ne, da bi ne bilo mogoče na to odgovoriti. Toda možnih odgovorov je preveč, da bi mogli biti vsi točni. Najprej se nam seveda vsiljuje razlaga, da hoče s temi atomskimi razstrelitvami zastrašili Zahod. Tisk in radijske postaje dosledno uporabljajo za te razstrelitve izraz »preizkusi«, toda te razstrelitve so vse prej kot preizkusi. Rusi so točno vedeli, kako te bombe funkcionirajo, preden so jih razstrelili, in jim niso potrebni več nikaki preizkusi. V resnici bi lahko govorili samo o zastraševalnih, terorističnih eksplozijah. Njihov pomen je grožnja Zahodu, naj ne ovira sklenitve ločene sovjetske mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo in naj bo pripravljen, da precej popusti v pogledu Berlina. Ta stvar je Hruščevu zelo pri srcu. Toda vprašanje je, če mu je res tako zelo pri srcu, da je zaradi tega izpostavil Sovjetsko zvezo obsodbi vsega miroljubnega človeštva, ki vidi v atomskih eksplozijah veliko nevarnost za sedanje, še bolj pa za bodoče generacije. Verjetno si niti Hruščev ne dela iluzij, da bo s temi atomskimi eksplozijami tako prestrašil zahodni svet, da bo brez nadaljnjega upiranja pripravljen na kako tako rešitev, s katero bi se Hruščev lahko zadovoljil. Zahod razpolaga tudi sam z atomskimi bombami in z nič manj strašnimi, v kolikor imajo take primerjave med »strašnimi« in »strašnejšimi« sploh kak smisel, ker zadostujejo že čisto navadne atomske bombe, da pokončajo v primeru vojne večino človeštva. Zaradi tega je verjetno, da se skriva za to serijo sovjetskih atomskih razstrelitev še kak drug razlog, ki se zdi Hruščevu dovolj važen, da gre pri tem mimo svetovnega javnega mnenja, in da se ni u-strašil, spraviti se v položaj tistega, ki v očeh svetovne javnosti nima prav. Ta drugi razlog mora biti zanj silno važen. Ni izključeno, da je hotel Hruščev s temi eksplozijami bolj kot vse drugo utrditi svojo oblast in avtoriteto in hkrati oblast in avtoriteto Sovjetske zveze. Če presodimo zadevo s tega stališča, morda ni samo gol slučaj, da je odredil serijo teh atomskih razstrelitev ravno pred 22. kongresom sovjetske komunistične stranke. Nasprotno, s temi razstrelitvami je hotel najbrž podkrepiti in podčrtati svoje govore na njem. Ti govori pa niso bili namenjeni toliko Zahodu kot pa komunističnemu svetu samemu. Kot vemo, žrtvujejo na kongresu sorazmerno največ časa medsebojnim polemikam in napadom. Hruščev je napadel albansko komunistično vodstvo, kritiziral jugoslovansko komunistično vodstvo, se spustil v polemiko s Cu En Lajem ter silovito napadel ta- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A o NEDELJA, 29. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Medvedek Spak«, mladinska zgodba (Angel Cerkvenik -Franc Smole), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Igra ansambel Aleksander Skale; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Ljudska opravila in opasila — Niko Kuret: »O vahtih«. . PONEDELJEK, 30. oktobra, ob: 18.30 Mladi solisti: Pianistka Roberta Lantieri; 19.00 Znanost in tehnika — Slavko Andree: »Avto-Ekspress«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Ghedini: »Maria D'Alessan-dria«, glasbena drama. Orkester Tržaške filharmonije in Zbor občinskega gledališča »G. Verdi« vodi Claudio Abbado. • TOREK, 31. oktobra, ob: 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Jugoslovanske popevke; 21.00 Alpske legende — Rafko Dolhar: »Legenda o Rutorskem ledeniku«; 21.30 Koncert violinista Pavla Škabarja, pri klavirju Gita Mally; 22.00 Obletnica tedna — Franc Jeza: »Dramatik Heinrich von Kleist, ob 150-letnici rojstva«. • SREDA, 1. novembra, ob: 9.00 Niko Kuret: »O vahtih«; 10.00 Prenos maše iz stolnice, Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Biserne očke«, pravljica (Lea Pertot), igrajo člani RO; 14.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 15.00 Komorni koncert; 16.00 Zbor »Jacobus Gallus«; 16.30 Vinko Beličič: »Foscolova misel na mrtve«; 17.00 Donizetti: Requiem za soliste, zbor in orkester; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Zločin in kazen«, drama v treh dej. (Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Dino Dar-di - Andrej Budal), igrajo člani SG v Trstu. • ČETRTEK, 2. novembra, ob: 18.30 Bach: Preludiji in fuge iz »II clavicembalo ben temperato«; 19.00 Širimo obzorja — Rado Bednarik: Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš: »Ob Soči, kjer sc vretena vrte«; 20.30 Znani dirigenti: Carl Schuricht — Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru, Čajkovski: Tema in variacije iz suite v G-duru, št. 3, op. 55, Bruch: Koncert v g-molu za violino in ork., op. 26. Približno ob 21.25 Književnost — Josip Tavčar: »Roman Alberta Dentija di Pirajno Ippolita. Približno ob 22.00 Umetnost: »Slikar Andrea Mantegna«. • PETEK, 3. novembra, ob: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 14.40 Vokalni kvartet »Večernica«; 15.00 Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev, Bravničar: Kralj Matjaž; 15.30 »Ti moja duša in srce«, dramat. zgodba (Dušan Pertot), igrajo člani RO; 19.00 šola in vzgoja — Anton Kacin: »Mladina brez socialnega čuta«; 20.30 Gospodarstvo, in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. • SOBOTA, 4. novembra, ob: 15.30 »Mlada Breda in slepec«, zgodba (Vladimir Levstik - Ivan Artač), igrajo člani RO; 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih skladateljev: Luigi Dallapiccola; 19.00 Žena in dom; 21.00 »Mimi«, dramat. zgodba (Roberto Cortese - Lada Mlekuž), igrajo člani RO. Jfov predlog' za Južni Tirol Dunajski socialistični tednik »Heute« je pri tem izključiti sleherno nadaljnje potuj- TBDENSKI KOLEDARČEK 29. oktobra, nedelja: Kristus Kralj, Narcis 30. oktobra, ponedeljek, Klavdij, Sonja 31. oktobra, torek: Volbenk 1. novembra, sreda: Vsi sveti 2. novembra, četrtek: Verne, duše 3. novembra, petek: Just, Hubert 4. novembra, sobota: Karel Bor. SOŽALJE Uredništvo In uprava Novega lista Izrekata svojemu sodelavcu Pavlu Zlobcu globoko dožalje in toplo sočustvovanje ob bridki Izgubi njegove matere Emilije, Kalc, poročene Zlobec. Izrazom sožalja se iz srca pridružujejo tudi prijatelji iz Krožka slovenskih izobražencev. objavil nov načrt za sporazum med Kreisky-jem in Segnijem glede Južne Tirolske. V članku z naslovom »Južna Tirolska potrebuje stvarne politike« piše, da so se zdaj razburjeni duhovi že toliko pomirili, da se lahko reši vprašanje v obojestransko zadovoljstvo. Gibanje »Obnova«, katero je začel poslanec Ebner v okviru Južnotirolsike ljudske stranke, daje dovolj podlage za politiko v tej smeri, ki bo morala sloneti bolj na gospodarski podlagi, seveda pa se mora Stolica za slovenistiko v Trstu V skladu z obljubami, katere so dali vladni zastopniki odposlancem slovenskih šol skih sindikatov ob njihovem zadnjem obisku v Rimu, se je načelo tudi vprašanje stolice za slovenski jezik in slovstvo na tr žaški univerzi. V komisiji za zunanje zadeve je demokrščanski zastopnik Brusasca predlagal, naj vlada pristane na predlog in naj ga finančno podpre. Pobudo pozdravlja vsa slovenska javnost, ker se z njo dokumentira resnično kulturno in znanstveno sodelovanje med obema narodoma. Niso pa tega mnenja desničarski tržaški študentje, ki so protestirali proti ustanovitvi stolice. Kot pretvezo za svoj nastop navajajo, da imajo samo vseučiliške šolske oblasti pravico ustanavljati nove stolice. Jasno je, da se skriva za to pravno točko ie nestrpni nacionalizem. čevanje ozemlja. Tednik poudarja, da pravne (de iure) samouprave pokrajine ne bo hotel potrditi parlament, stvarno (de faeto) avtonomijo pa odklanjajo Južni Tirolci. Zato predlaga srednjo pot faktične samouprave, katero naj bi pa jamčil mednarodni dogovor med Avstrijo in Italijo. Po novi pogodbi naj bi imeli Južni Tirolci, kakor tudi Avstrja, pravico do priziva, če bi se ikršile dogovorjene pravice Z italijanske strani pa sc že slišijo ugovori, češ da skuša novi predlog izvotliti pariško pogodbo med Gruberjem in De Ga sperijem. Zatorej kaže, da bo tudi ta nova »stvarna« politika ostala le papirnat predlog. Nepriljubljeni minister Italijanski minister za šolstvo senator Bo-sco je postal zadnje čase zelo nepriljubljen. Posebno študentje tehničnih srednjih šol ga ne marajo, ker je le nekaj dni pred šolskim letom upeljal nove učne načrte. Nevolji so dali dijaki duška tudi s številni mi stavkami in protesti, ki pa seveda niso zalegli. Jeza na ministra je v torek popoldne prikipela do viška v Rimu. V neki ulici so dijaki opazili ministrov avtomobil in so se znesli nad vozilom. Avto so precej poškodovali. Minister si pa jezno gladi brado in tuhta, kako bi ugnal objestno mladež. Hruščev f polemiKa z bombami (Nadaljevanje s 1. strani) koimenovano »protipartijsko skupino« Molotova, Kaganoviča in Malenkova. Zunanjemu svetu je padlo v oči zlasti to, da si je ostreje privoščil albansko »neiskrenost« v tolmačenju sklepov 20. kongresa sovjetske partije kot pa jugoslovanski »revizionizem«. Vse te zadeve se zde prvi hip različne, v resnici pa so med seboj tesno povezane. Albanija velja za protežiranko komunistične Kitajske, ta pa ni nikdar odločno obsodila stalinizma in ni po odstranitvi stalinistične skupine v Sovjetski zvezi dejansko prav nič spremenila svoje notranje in zunanje politike. Če je vse res, kar je bilo govorjeno na tem 22. kongresu, je tudi stalinistična skupina v Sovjetski zvezi sami zadnji čas dvignila glavo. Molotov je razposlal pred kongresom vsem delegatom pismo, v katerem kritizira sedanje vodstvo in novi strankin program. To je bilo nedvomno drzno in celo izzivalno dejanje. Gotovo pa ga je storil v zavesti, da bo na kongresu več delegacij, ki bodo simpatizirale z njegovo skupino. In glavna med njimi je gotovo kitajska. Zdi se torej, da se je znašel HFruščev v obrambi pred tem kombiniranim stalinističnim pritiskom od znotraj in od zunaj. Zato v resnici ni čudno, da daje na kongresu toliko važnosti ideološkim polemikam in napadom, čeprav bi bili pričakovali, da bodo razpravljali na njem predvsem o mednarodnih problemih, ki se zde komunističnemu taboru najvažnejši; o Nemčiji in Berlinu, o razorožitvi, o kolonializmu, o pomoči gospodarsko zaostalim državam, o analizi komunističnih gibanj v svetu itd. Hruščev brani na kongi-esu svojo oblast. Grom atomskih bomb naj prisili k molku njegove kritike v komunističnem taboru samem in jih zastraši. In bolj kot vsem drugim je namenjen ta opomin komunistični Kitajski. Ideološka kritika politike Hrušče-va do Albanije in dozdevne simpatije do stalinizma morda služijo tej le bolj za pretvezo, za katero se skriva drugačna nevolja. Kitajska je naveličana igrati vedno samo drugo violino v komunističnem taboru. Po številu prebivalstva ji gre prvenstvo in kot država z barvnim prebivalstvom se čuti poklicano, da ona prevzame vodstvo revolucionarnega gibanja v svetu, obljudenem v glavnem od barvnih ras. Poleg tega tudi komunistična Kitajska nujno občuli teritorialno utesnjenost in z vedno večjo nevoljo gleda, kako se Rusija trudi, da bi napolnila s svojim evropskim prebivalstvom ogromne redko poseljene teritorije v Sibiriji in srednji Aziji, ob kitajskih mejah, teritorije, ki so vedno pripadali Kitajcem sorodnim mongolskim narodom in plemenom, v kolikor niso bili nekoč sploh pod kitajsko suverenostjo. Ta kitajska nevolja si morda daje duška že v vse bolj konkretnih oblikah, kot je to znano na Zahodu. In Hruščev zdaj na kongresu na to posredno odgovarja. Za spremljavo pa si je izbral atomske eksplozije, kakršnih si Kitajska še ne more privoščiti. Mnogi komunisti imajo čuden strah, irne* novati stvari s pravim imenom in Prl' znati obstoj nekaterih problemov. Zato neradi govore o njih. Tudi Hruščev. Torej Je dal spregovoriti atomskim bombam. To Jc argument, proti kateremu njegovi nasprot niki nimajo protiargumenta. HamiMSkjold in črnski voditelj nagrajenca za mir Posebna komisija norveškega parlamenta I jc prejšnji teden sklenila, da podeli Nobelovo mirovno nagrado za leto 1961 pokojnemu glavnemu tajniku Združenih narodov Dagu Hammarskjoldu. Nagrada, ki znaša okoli 25 milijonov lir, bo izročena izvršiteljem njegove oporoke. Hammarskjold je že določil, da se večina njegovega premoženja uporabi za dobrodelne in kulturne namene. Na isti seji so določili mirovno nagrado za lansko leto, ki ni bila še nikomur podeljena, črnskemu voditelju v Južni Afriki 62-letnemu Johnu Luthuli. Sprva rodovni poglavar Culukafrov, nato ljudskošolski učitelj je postal vodja črnske kongresne narodne stranke, ki se bori za enakopravnost vseh plemen v Južni Afriki. Vedno pa je poudarjal, naj črnci v boju proti nasilni vladi uporabljajo mirne načine in ne nasilja, kot jih je učil veliki Mahatma Gandi v borbi indijskega naroda za svobodo. Leta 1956 so ga zaprli za dve leti kot veleizdajalca; v resnici se je pa boril proti tako imenovani »apartheid«, ki dela rasno razliko med belci in črnci. Tem določa samo nekatera službena mesta in za dve tretjini nižjo plačo kot belcem. Po nekaj mesecih so Luthula spet vrgli v ječo, ker ni hotel obljubiti, da se ne bo več boril za Generali imajo besedo Na pobudo vojaških zastopnikov so se v Ankari zbrali na posvet predstavniki vseh šlirih turških strank, in sicer republikanska ljudska stranka, narodna kmečka, stranka prava in stranka nove Turčije. Sklenili so, da se sestavi vlada iz vseh teh strank Načeloval ji bo general Gursel, ki je vodil leta 1960 vojaški udar porti ministrskemu predsedniku Menderesu. S tem je padel načrt, da bi prevzel vlado Ragip Gumuspala ki vodi drugo najmočnejšo stranko v Turčiji. Generali so tudi pritisnili, da se ne izda pomiloščenje za pristaše Menderesove vlade. V veljavi morajo ostati tudi vsi dosedanji zakoni in vsi častniki na svojih službenih mestih. Vojaška stranka je tudi namignila, da bo ona vzela v roke vodstvo države, če ne bodo politiki pristali na njene zahteve. Značilno je tudi, da je po seji ^ankarskih zastopnikov objavil proglas na narod načelnik generalnega štaba. V njem pozdravlja v imenu oboroženih sil vse novoizvoljene ljudske zastopnike. Imenitno maslo Po Gorici sc še niso polegle govorice o šestdesetih stotih ponarejenega masla. Znan-ci se hudomušno sprašujejo, kako je tekni-maslo iz konjskih repov. V Gorici prodajajo svoje izdelke kar tri -podjetja. V Začetku meseca so na kemičnem, preizkuše-vališču v Coneglianu dognali, da sta dve iz-thcd podjetij izdelovali maslo, v katero so Primešali 15 do 20 odstotkov »sintetičnega«. Tako imenitno jc bilo potvorjeno, da z dosedanjimi preizkusi niso niti mogli odkriti sleparije. Goričani in tudi Tržačani so v lep papir zavito maslo uživali že več mese-cev; omenjeno količino so ga pa še našli v Zalogah. Zdravniki pravijo, da ni bogveka-ko škodljivo zdravju; sleparji so pa imeli Pri »konjskem maslu« stoodstotni dobiček. ! pravice črnega ljudstva. Danes živi voditelj južnoafriških črncev konfiniran v svoji hiši in tudi ne bo smel priti v Oslo k svečani akademiji, kjer bo norveški kralj razdelil častne nagrade. Res, čudna ironija usode. Politično vrenje V stranki Krščanske demokracije se vse struje že živahno pripravljajo na strankin kongres, ki je določen za dan 27. januarja. Različna so mnenja glede sodelovanja s so cialisti in pa katera struja v stranki sami bo prevladala. Struja, ki se imenuje levi center, bi rada povezala v enotno gibanje sindikaliste aeliste (to je združenje katoliških delavcev) in tako imenovano levičarsko »bazo«. Fanfanijeva struja, ki si tudi žeii večjega socialnega poudarka v politiki, je že zborovala v Leccerju. Sklenila je, da bo na strankinem kongresu samostojno nastopila. Svoje lastno gibanje — nekakšno sredino — predstavlja Moro. Desno kri- lo pa vodi bivši ministrski predsednik Tam-broni. Mnenja še niso izkristalizirana. Zato sta Fanfani in tudi strankin tajnik Moro proti takojšnji vladni krizi. Čas zanjo bi bil šele po strankinem kongresu, to je proti koncu maja ali pa še celo po volitvah novega državnega predsednika. „Poštenjakoviči“ Na tehnični šoli »Manzoni« v Avezzanu so prišle na dan kaj čudne zadeve. Ravnatelj zavoda prof. Silvio Troiani je namignil študentu Di Renzu, da bi utegnil za tri tisoč lir dobiti spričevalo za računovodje. Seveda jih je dijak kar hitro odštel. Neki drugi študent je plačal petdeset tisoč lir za zagotovilo, da ne bo padel pri izpitih. V zvezi s temi odkritji je odstopil kot predsednik senatne komisije za šolstvo senator Ti- rabassi, ki sicer ni osebno pri stvari nič | prizadet. Drug primer nepoštenega javnega nameščenca se je zgodil v Veroni. Poveljnika mestne policije dr. Alda Ballerinija so izročili sodišču. Mož je vtaknil v žep vse denarne globe, katere je izterjala policija. Posebne nagrade je zahteval tudi za dodelitev novih dovoljenj za bencinske črpalke. Takšni primeri kažejo, da nekaj ne gre v redu pri javnem poslovanju. LAČNE KAMELE V indijski državi Rajasthan, ki obsega same pustinje in puščave, so pred dnevi čudoma opazovali dolgo povorko kamel. Nad deset tisoč se jih je pomikalo 80 kilometrov daleč v znak protesta proti lakoti. Živali so gonili njih posestniki, da bi vlado prisilili, naj zniža pristojbine za pašo in nakaže nove pašnike lačnim živalim. Velike povodnji so namreč poplavile obsežne dele pokrajine, tako da je vsa paša segni-la. Kamele so pa za večino tistih prebivalcev edini vir dohodkov. Revni prebivalci grozijo, da bodo pri bližnjih volitvah glasovali proti Nehrujevi vladi, če ne bo rešila njih kamel. Suša uničuje Medtem ko je deževje v Italiji še preveč napojilo zemljo in povzročilo celo poplave, vlada v severovzhodnih pokrajinah Jugoslavije taka suša, kakršne ni bilo že mnogo let. Donava in Sava sta tako upadli, da je dolga vrsta ladij kar nasedla v plitvi strugi. V Beogradu so mnoge hiše in celo bolnišnice ostale brez vode. Suša, ki traja že štiri mesece, jc skoraj popolnoma uničila pridelek koruze in tobaka. Pridelek žita je padel na dva milijona in pol tone, medtem ko so potrebni za kritje domače potrebe štirje milijoni ton. Pri tobaku je isto. Lani ga je Jugoslavija izvozila samo v Italijo za sedem milijard lir, letos ga bo pa mora1 a celo uvažati, kar se še ni nobeno leto zgodilo. Četrti slovenski športni teden v Trstu Spored tekmovanj 28. oktober — sobota : 29. oktober — nedelja: 30. oktober — ponedeljek: 31. oktober — torek: 1. november — sreda : 2. november — četrtek: 3. november — petek: 4. november — sobota: Prijave tekmovalcev za IV. Športni teden sprejema: »TRŽAŠKA KNIGARNA« v Ul. sv. Frančiška št. 20 5. november — nedelja : ob 20. odbojka ob 9. planinsko-orientacijski pohod ob 14. med dvema ognjema ob 20.30 streljanje ob 20.30 streljanje (finale) ob 9. namizni tenis za člane, ob 10. za ženske ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkana ob 14.30 nogomet počitek ob 10. šah ob 15. namizni tenis za člane in mladince atletika: ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob 11. 60 metrov ženske in mladinci ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez drn in strn. ob 15.30 nogomet (finale) ob 15. namizni tenis (finale) ob 16. odbojka (finale) Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad. TVsri/j/*vx§rt IZ DOLINSKE OBČINE Strokovna šola potrebuje nove prostore V naši občini skoraj z zavistjo gledamo, kako se o drugih krajih toliko piše o nas pa tako malo. S tem pa še ni rečeno, da pri nas ni nobenih vesti ali problemov. Da je tako, je mogoče krivo premajhno zanimanje nas samih. Sedaj ko smo svoje pridelke spravili ter zamašili vino v sodih in postavili v kot tiste, ki so za letos ostali na žalost prazni, nam pridejo večkrat na misel problemi za katere bi se morali bolj zanimati. Naša občina je ena izmed tako imenovanih dvojezičnih občin na Tržaškem, a, kot se zdi, tega novo avtobusno podjetje SAP, ki je pred približno enim letom pri nas prevzelo avtobusno službo, ne ve, kajti pred nedavnim je dalo postaviti na mesta, kjer postajajo avtobusi, tablice samo z italijan skimi napisi. Ali bi ne bilo dobro, da bi vsaj občinska uprava opozorila podjetje, naj poskrbi za dvojezične table? Ker smo že pri tem problemu, moramo ugotoviti, da so dvojezične table s krajevnimi napisi, ki jih je pred nekaj leti postavila občina ob vstopu v Dolino, kratkomalo zginile. Ali bi ne bilo dobro, da bi se namestile nove? Strokovni industrijski dvoletni tečaj, ki deluje v Dolini že enajsto leto, je po sklepu generalnega komisarja postal s prvim oktobrom t. 1. samostojna triletna industrijska strokovna šola. To je lepo priznanje za našo šolo, kar nas je vse zelo razveselilo. S tem ukrepom so vsekakor prišli do izraza mnogi problemi, zlasti vprašanje šolskega poslopja. Znano je, da so v starem šolskem poslopju v Dolini kar tri šole, in sicer slovenska osnovna, italijanska osnov- SMRT UGLEDNE MATERE V ponedeljek, 23. t. m., je v tržaški bolnišnici iznenada umrla g. Emilija Kalc, poročena Zlobec, bivajoča v ul. Timeus v Trstu. Žalostna vest se je kmalu razširila po mestu in okolici ter globoko presunila vse, ki so pokojnico poznali. Svoje blage oči je zatisnila v naročju ljubega moža Antona in sina Pavla, potem ko je bila lepo spravljena z Bogom. Luč sveta je zagledala pred 55 leti v Padričah. Pokojnica je bila dobra in verna žena, razumna in vzorna mati, pridna gospodinja ter zavedna Slovenka. Zato so jo vsi ljubili, cenili in spoštovali. Vse svoje življenje je požrtvovalno posvetila domu in svojcem in vedno je bila pripravljena pomagati vsem, ker sta bili dobrota in poštenost veliki odliki njene duše. Kako je bila pokojnica priljubljena, je v torek, popoldne 24. t. m., pokazal lep pogreb. Številna množica se je zgrnila na bazoviškem pokopališču, kjer je bila pokojnica položena v grob. Težko in ganljivo je bilo slovo od blage pokojnice. Naj mirno počiva v domači zemlji, ki jo je do poslednjega diha srca ljubila. Družini, ki je tako hudo prizadeta, ter posebno sinu ^Pavlu izrekamo naše iskreno sožalje. na ter slovenska strokovna šola. Poleg teh ! sta v istem poslopju tudi didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole v občinah Dolina in Milje ter ravnateljstvo stro-; kovne šole. Že sama naštevanja povedo, da j šolsko poslopje, ki je staro več kot 50 let, j ne zmore vsega tega, a tudi ni več primer-i no, zlasti za strokovno šolo ne. Občinska uprava je obljubila novo poslopje za strokovno šolo in to točko tudi postavila v letošnji proračun. Postavke pa generalni komisariat še ni odobril. Upamo, da bodo na komisariatu imeli toliko razumevanja za veliko potrebo naše mladine, a tudi občinska uprava je dolžna, da se čimbolj potrudi za ureditev vprašanja, tako da bo naša doraščajoča mladina imela poslopje, kjer se bo lahko temeljito pripravljala na svojo bodočnost. Slovenski predstavniki pri prof. Udini V soboto, 21. t. m., je ravnatelj za šolstvo prof. Udina sprejel tričlansko delegacijo predstavnikov slovenske manjšine na Tržaškem, ki mu je obrazložila nekatera vprašanja v zvezi z letošnjo namestitvijo učiteljev na določenih osnovnih šolah. Odposlanstvo je naprosilo ravnatelja za šolstvo, naj posreduje, da se nastavi še po ena učna moč na osnovnih šolah v Mavhinjah, Devinu, Rojanu in na Katinari. Opozorila ga je tudi na primer nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se učenci 1. razreda morajo stiskati v tesni učilnici. Zato bi bilo potrebno ustanoviti vzporednico. Prof. Udina je pokazal razumevanje za iznešena vprašanja in obljubil svojo pomoč DEVINSKO - NABREŽINSKI ŽUPAN ODSTOPIL Devinsko-nabrežinski župan Dušan Furlan je s pismom, ki ga je prejšnji teden poslal upravnemu odboru, sporočil, da iz zdravstvenih vzrokov odstopa z županskega mesta. G. Furlan je, kot znano, že več mesecev bolan in ne more opravljati županskih poslov. Upravni odbor še ni določil dneva, ko bo sklicana seja občinskega sveta, na kateri bodo svetovalci morali razpravljati o tem vprašanju in izvoliti novega župana. Sv. Križ: KOLONIZACIJA SE NADALJUJE Kdor se pelje po cesti, ki iz naše vasi vodi v Nabrežino, bo ob zadnjih vaških hišah prav gotovo opazil mogočne žerjave, poleg njih pa bo videl več velikih poslopij, katerih gradnja je skoraj zaključena. Domačini mu bodo znali pojasniti, da se tu ne gradi jo niti tovarne niti vojašnice, temveč stanovanjske hiše za — istrske begunec. V naši vasi so še za časa zavezniške uprave postavili vrsto barak, v katerih še danes prebivajo istrski prebežniki. Vsi danes vemo, da so nacionalisti izbrali ta prostor z natančno določenim namenom, saj jim preveč bije v oči veliko slovensko kriško naselje z narodno zavednim prebivalstvom. Zato so semkaj prepeljali kopico beguncev, ki bi vsaj nekoliko zabrisali slovenski značaj vasi. Po rešitvi tržaškega vprašanja smo upali, da bodo barake odstranili in da bodo z njimi odšli tudi prišleki, toda sedaj moramo ugotoviti, da smo se motili. Gradnja velikih poslopij ob koncu vasi priča, da bodo begunci tu ostali za stalno in tako postali kolonizatorji tukajšnje slovenske zemlje. ZAHVALA Ob težki in prerani izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame in sestre Emilije Zlobec roj. Kalc naj gre iskrena zahvala vsem, iti so kakor koli počastili spomin drage pokojnice, s takim sočutjem spremljali našo žalost in tako velikodušno lajšali našo (bridkost! Trst, 25. okt. 1961. Žalujoči mož Anton, sin Pavel ter ostalo sorodstvo ZVEZE S SLOVENIJO Prejšnjo sredo je Trgovinska zbornica v Vidmu obširno razpravljala o izboljšanju trgovine, turizma in prometa med videmsko pokrajino in Slovenijo. Pobude in sklepi zbornice so važni tudi za vzhodni slovenski del pokrajine, ker pač ravno tod vodijo vsi prehodi v sosedno pokrajino. Na prihodnji seji mešane komisije za obmejni promet bodo baje predlagali, naj se obmejne prepustnice razširijo na ozemlje vse pokrajine; naj se odpro za avtomobilski promet tudi mali obmejni prehodi. Nadalje bodo predlagali, naj se tudi v zimskem času zagotovi prehod čez bloke, ki so doslej odprti samo poleti. Važno bo tudi vprašanje glede olajšanja avtobusnih zvez preko meje, kar je važno zlasti za naše kraje. Posebno pomembno pa bo vprašanje prenosa valute, ker pride to najbolj v poštev pri malem obmejnem prometu, turizmu in kupčiji. Dobre volje je precej na obeh Istraneh, važno je le, da pridejo predlogi do uresničitve. SENTLENART V zadnjem času se sliši, da so se obla-stva malo zganila in prisluhnila neprestanim tožbam naših občin glede slabih cest in sploh o premajhni brigi za javna dela. Videmski parlamentarci in zastopniki na pokrajini so se končno prepričali, da pritožbe Občinarjev iz slovenskih vasi le niso kar tako iz trte izvite, marveč da imajo lesno podlago. Tudi minister za javna dela Sullo je že dal izjave, da se bodo začela ustanavljati delovišča za popravo cest in za druge javne potrebe. Za šentlenarl so obljubljeni trije milijoni lir, ki se bodo porabili za popravo občinskih cest. Občina pa je sklenila, da bo zgradila veliko športno igrišče. Sosedni občini v Grmeku bodo tudi nakazali štiri milijone lir, ki se bodo uporabili v iste namene. Dela bo imelo kakih 25 delavcev za skoro tri mesece. Ker smo že pri cestah, pa povejmo še to da so v občini Sovodnje že razpisali ponud- S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V ponedeljek je bila sklicana seja gori-škega občinskega odbora. Razpravljal je o različnih točkah dnevnega reda ter je sprejel tudi nekaj važnih sklepov. Odbornik za šolstvo je med drugim predlagal tudi nakup didaktičnih pripomočkov za slovenske osnovne šole. Predlog je bil sprejet. Odbor je nadalje določil sklicanje seje mestnih svetovalcev za petek, 3. novembra. Izkazalo se je, da je na dnevnem redu dolga vrsta vprašanj, ki nujno čakajo rešitve. V zvezi z dolgim dnevnim redom so se pojavila različna mnenja. Nekateri pravijo, da je premalo občinskih sej in da občinski možje nič ne delajo. Drugi pa trdijo, da ni potreba tako pogostih sej občinskega sveta, ker da lahko manjša vprašanja rešuje ožji odbor ali pa samo ustrezni občinski urad. Delno imajo prav; toda pogoste seje so le potrebne, ker ima mesto in okolica vsak teden svoje nove potrebe. Potrebno je le poiskati, kaj je važnejše, in seveda pritiskati, da se predlogi tudi uresničijo. if/ouetiifc* bo za dela na tri kilometre dolgi cestni progi od Sovodenj do Jeronišča. Tu je treba bolj temeljite poprave, zato bo pa potrebnih okoli osem milijonov lir. Spomnili so se tudi na gorsko vas Strmico, kjer bodo načeli graditi šolsko poslopje. REZIJA Zadnje neurje prejšnjega tedna, ki je za vršalo nad vso rezijansko dolino, je prizadelo precej škode. Razbesnela nevihta z vetrom in dežjem je lomila dimnike, odkrivala senike in izruvala tudi debela drevesa. Poškodovala je tudi cerkev. Potoki so narastli v reke in odnašali po bregovih še tisto malo rodovitne zemlje, kolikor jo imamo. Na ceste so se vsipali plazovi. Vsako malo neurje je pri nas že usodno. Izsekavanje gozdov ima za posledico odplakova-nje zemlje, v veliko škodo poljedelstva. Podobna slika je bila tudi v Reklanski dolini. Reklanica je strahotno poplavila vse okrog sebe, podrla jezove in obrambne nasipe. Dolina je bila nekaj dni kar odtrgana od sveta. Tudi v tej dolini je odnašalo zemljo z bregov, da je ostala gola skala in Pesek ob njej. Toliko se govori, kako pomagati vasem v naših dolinah. Ena prvih nalog bi bila, poskrbeti za nasade, terasiranje in podsade visečih zemljišč, da nam voda ne odnese še tisto malo prgišča zemlje. KLENJE V zadnji številki našega lista smo pisali o naši stari korenini Jožefu Jusiču, ki je učakal 106 let. Da je res še trdna korenina, dokazuje njegov obisk v Vidmu. Kljub visokim letom se je naš najstarejši rojak po-> dal na pot v spremstvu svojcev, kamor ga je pov.ibila neka družina, kjer je služila njegova snaha. Starega Jusiča je sprejel tudi videmski nadškof in mu podelil svoj poseben blagoslov. Nato je obiskal tudi neko otroško zavetišče, kjer je v službi njegova nečakinja. Po slavnostni nedelji je bil gotovo tudi ta dan silno razgiban za našega deda, ki bo čez zimo spet sedel v zapeček in premišljeval o starih časih. Z zadovoljstvom moramo tudi ugotoviti da je skupina svetovalcev zahtevala, naj županstvo poskrbi za asfaltiranje ulic na Livadi, o čemer smo že pogosto pisali, a se naši svetovalci niso zganili. SOVODNJE V nedeljo je le prišlo do toliko časa pričakovanega dneva, ko so slovesno odprli novi občinski vodovod. Za središče občine s tolikimi zaselki, kakor tudi za sosednje vasi Rubije, Gabrije, Peč in Rupa, je bila napeljava zdrave pitne vode že neodložljiva potreba. Saj gre za nad 1500 oseb in za okoli 600 glav živine, ki so doslej pogrešali vode v bližini in so jo morali z muko zajemati in ob suši celo dovažati. Domačini vedo, kakšna je ‘bila nedeljska svečanost. Naj pa še za druge bralce povemo, da je potekla prav prisrčno. Na dvorišču otroškega vrtca so se zbrali zastopniki vseh pokrajinskih oblastev, domača duhovščina in občinski možje, ki so z županom češčutom na čelu sprejeli goste. Pred šolo so stali šolski otroci, ki so zastopniku prefekture' ponudili šopke rož. Po podpre-fektovem nagovoru je generalni vikar iz Gorice blagoslovil vodovod, nakar so pritekli prvi curki vode. Potem je predsednik vodovodnega konzorcija za vzhodno Furlanijo podal poročilo o opravljenem de'u. Povedal je, da so bili prvotni stroški za napeljavo celotne vodovodne mreže, ki je v or skrbi konzorcija, preračunani na 300 milijonov lir. Potrebe so se izkazovale pa vsak dan večje, tako da so morali zvišati postavko že na eno milijardo. Ob koncu je povzel besedo naš župan g. češčut, ki se je vsem zahvalil za trud in udeležbo. Šolarčki so pa v spomin na otvoritev vodovoda spustili zlate ribice v banjo pod šolsko pipo. VRH Prebivalci kraške vasi Vrh — nad tristo nas je — smo tudi Občinarji, ki spadamo pod Sovodnje. V nedeljo smo nekateri opazovali, kako so sosedje Sovodenjci zadovoljni z novim vodovodom. Prav nič jim nismo nevoščljivi, ker upamo, da bo občinska urorava tudi za nas zastavila svojo besedo. Pravzaprav jo je že. Zvedeli smo, da je civilni tehnični urad že odobril načrt za napeljavo vodovodne mreže tudi k nam, čeprav smo 275 metrov visoko. Skrbništvo z a '*»vna dela v Trstu sedaj proučuje načrt. Stroški bodo menda znašali okrog 14 milijonov lir. RUPA — PEC Misli, katere nameravam tu povedati, sem ujel iz razgovorov med našo mladino. Ni res, da je današnji mladi svet, in to tudt pri nas, nedovzeten za sleherno pobudo, ki bi težila po organizaciji in kulturnem delu. Rada bi se razgibala, kaj pokazala in nastopila. Manjka pa ji ljudi, ki bi dali pobude. Seveda bi ta morala priti od resnih, nesebičnih in za skupno narodno delo zavzetih oseb. Če pride kdo med nas in hoče kulturno delo enostransko ali celo zgolj strankarsko pobarvati, navadno nimajo njegova vabila nikakršnega uspeha. Mladina ve, ker sliši in bere, kako je bilo razgibano prosvetno življenje po prvi vojni, dokler ni fašistična vladavina nasilno ukinila vsa prosvetna društva in druge naše organizacije. Takrat je bilo vse delovanje oslonjeno na načelo, ohraniti ljudstvu njegovo narodno samobitnost. Ta je bila takrat ogrožena in je še danes, čeprav ne tako odkrito in nasilno. Mladina pričakuje pobud od take smeri, to čuti v sebi. Ko jo pa prihajajo snubit z desne ali leve, ostane brezbrižna, ker noče biti samo za lestvico, po kateri bi radi nekateri splezali do osebne slave. Kulturna društva hočemo, toda v duhu našega narodnega izročila in tradicije, kajti ta hira pri nas! STMAVER Kakšne so ceste, ki vodijo v naše vasi posebno iz jame pri štantovih do Grgarca, se je že vsakdo lahko prepričal. Marsikdo tudi na svoj račun, če je kolesaril ali se je vozil po klancu. Tu se je pripetilo že polno nesreč. Zadnja se je zgodila v ponedeljek, ki ni le za las imela smrtnih posledic. čez most nad Pevmico je vojaški tovornjak vc zil opremo in hrano za postojanko na Sabotinu. Cesta je prav pri strugi zelo ozka in dela pri mostu oster ovinek. Vozilo je na ovinku zgrabilo z "zadnjim kolesom (.a kamnito ograjo, avto se je naglo zasuk-nil in treščil v potokovo strugo. K sreči je grmičevje nekoliko ublažilo padec, da se tovornjak ni razbil; tudi oba vojaka sta se le z malimi praskami rešila. Prav enak primer in prav na istem mestu se je pripetil že pred enim letom. Takrat je bilo hujše in je bilo tudi več ranjenih. Čudimo se, da se ni oblast iz dose- danjih nesreč še ničesar naučila. LITURGIČNI “TEDEN V cerkvi na Travniku 'se ves ta teden do nedelje obhaja poseben liturgični teden. Vsak dan, od ponedeljka dalje, prikazuje in tolmači duhovščina s sodelovanjem vernikov različne verske in cerkvene obrede. V ponedeljek je bila na sporedu skrivnost odrešenja, v torek obred in tolmačenje krsta; v sredo sv. birme in tako dalje do so- bote, ko se bodo verniki poglobili v misterij sv. maše. MAŠNIŠKI JUBILEJ Včeraj je obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja naš briški rojak g. Artur Za-iatel. Gospod srebrnomašnik, ki je doma iz Šlovrenca pri Neblem, je bil posvečen v mašnika leta 1936 v Gorici. Nato je služboval kot kaplan v Komnu, v Vojščici in kot župni upravitelj v štandrežu ter v Mavhi-njah. Od tam je prišel za kateheta na nižje slovenske srednje šole v Gorico. Sedaj pa opravlja službo stolnega vikarja in duše-brižnika v splošni bolnišnici. Jubilantu voščimo še dosti let uspešnega dela! GOSTOVANJE SLOV. GLEDALIŠČA IZ TRSTA V nedeljo, 29. t. m., bo gostovalo v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta. Predstavilo se bo z izvirno dramo igralca in režiserja Jožka Lukeša. Snov igre z naslovom »Prgišče zemlje« je zajel iz sedanjega življenja na Tržaškem. Nastop bo v Prosvetni dvorani na Korzu št. 13 ob štirih popoldne in ob osmih zvečer. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA fr (PiAulet&im lllc>'i Uiijvni Lep delež k uspehu uprizoritve »Hamleta«, ki ga je prejšnji teden postavilo na oder Slovensko gledališče v Trstu, je dal mladi tržaški skladatelj Pavle Merku s svojo izrazito, sugestivno glasbeno spremljavo. Merku je tudi drugače vzbudil zadnje čase pozornost s svojimi skladbami. Njegov konoert za klarinet in orkester je pred kratkim izvajal Tržaški filharmonični orkester na enem svojih jesenskih ljudskih koncertov, njegove skladbe bodo te dni izvajali na simfoničnih konoertih v Ljubljani in Zagrebu in kmalu bodo sledile še izvedbe v Parizu in drugje. G. Merku, kaj vam je pomenil »Hamlet« oziroma Shakespeare kot glasbeni navdih? Je bilo to močno doživetje? Gledališče me zelo mika in me zato veseli vsaka možnost sodelovanja pri kateri koli vrsti gledaliških predstav: vsaka postavlja skladatelja pred nove probleme in reševanje teh problemov mi je v veselje in neredkokdaj tudi v veliko zadoščenje. Vabilo režiserja Babiča, naj sodelujem pri njegovi uresničitvi Hamleta, sem sprejel z navdušenjem iz dveh razlogov: najprej, ker je zelo lepo in poučno delati z Babičem ob vseh njegovih režijskih domislicah, ob njegovem osebnem tolmačenju likov, ob njegovi poglobitvi v vsako delo in ob njegovem sodobnem in občutljivem odnosu do scenske glasbe. Drugič pa zato, ker mora Hamlet — kot vsako tako pomembno delo iz svetovne dramske literature — zanimati vsakogar, ki čuti gledališče ali v njem dela. Dodam še lahko, da imam Shakespeara zelo rad in ga pogostoma berem. Je bila to vaša prva resna izkušnja z gledališko glasbo? Tudi preprosto popevko, ki sem jo napisal za Linhartovega »Matička«, ko so ga uprizorili dijaki slovenskega Liceja v Trstu, imam za resno izkušnjo, in tudi jazzovsko nadahnjeno glasbo, ki sem jo napisal za Tavčarjev »Pekel je vendar pekel«. Napisal sem še scensko glasbo za Da rdi je vo dramatizacijo »Zločina in kazni« ter za Anouilhovo »Antigono«. Kaj pa filmska glasba. Mislite tudi na to? Ce mislim! Kaj pravite k temu, da predstavlja glasbeno spremljavo k ameriškim filmom skoraj vedno jazz glasba. Je .najbolj primerna za to obliko umetnosti ali samo za ameriške filme? Primerna, zelo primerna, na vsak način primerna. Pri filmu me moti le slaba glasba, pa naj bo to resna, lahka, jazzovska ali kakršna koli že. Kakšen je vaš odnos do jazza? Zelo ga ljubim in čutim posebno nagnjenje do »dixdelanda« in do »cool jazz«. Kaj menite o sodobni slovenski glasbi? (Brali smo vaš esej o dodekafoniji v »Naši sodobnosti«.) Mladi slovenski skladatelji budno spremljajo razvoj glasbe po svetu: nikakor jim ne moremo očitati pomanjkljive razgledanosti. Pač pa nikoli niso zašli v pretiravanje in skrajnost. Sploh je treznost in uravnovešenost v kulturi zelo slovenska navada. Celo preveč je je. Premalo je pri nas Ostercev in Kogojev, Podbevškov in Jarcev, da bi slovensko kulturo močneje razgibali. V^//VWVVVWvWv\MA/WvWVWvVVvVWvVVVWVSAM IVnt*iiim:111:1 ekipa brez igralcev Največjo nogometno igrišče v Severni Irski je v Belfastu in lahko sprejme do 45.000 gledalcev. Že 12 let pa ga imenujejo »stadion duhov«, kajti igrišče pripada nekdanjemu nogometnemu prvaku Irske Belfastu Salliku. V tej zvezi moramo omeniti, da je leta 1949 na tekmi med Belfastom in njegovim mestnim tekmecem prišlo do pretepa. Za kazen je nogometna zveza prepovedala klubu Belfast, da sme štiri tedne igrati na svojem stadionu. Toda vodstvo kluba se s to odločitvijo ni strinjalo in je ostro protestiralo. Ker zveza ni popustila, je nastal spor, tako da je vodstvo kratkomalo razpustilo nogometno ekipo. Ker je stadion v Belfastu največji v državi, se ga poslužujejo razni klubi in tudi zveza, kadar prireja mednarodne tekme. Pravno pa je klub Belfast Saltik še vedno lastnik stadiona in zato prejema najemnino. Odborniki se zbero od časa do časa na seji, kjer razpravljajo samo o eni točki dnevnega reda — poročilo blagajnika, ki je zelo razveseljivo, ker se je skupna vsota prejemkov dvignila že na skoraj milijardo lir. Nogometna zveza Severne Irske je že večkrat opozorila vodstvo Belfasta, naj zopet prične z aktivnim delom v klubu. V odgovor pa dobi pismo vedno enake vsebine: prekličite nepravilno odločitev in pripravljeni smo ponovno sestaviti ekipo, ki bo osvojila prvenstvo Irske. Zveza odgovarja: zadeva je že zdavnaj pozabljena in je zato brezpredmetna. Trmasti odborniki pa se s tem ne zadovoljujejo in tako se »papirnata vojna« nadaljuje, blagajna se polni, gledalci pa zaman čakajo, na »stadionu duhov« nastop ekipe Bellast Saltik. NOGOMET OSVAJA KUBO Dokler je bila Kuba pod ameriškim vplivom, je. bil na tem otoku najbolj privlačen tisti šport, ki je prevladoval tudi v ZDA. To sta bila boks in košarka. Kuba je v svetovnem merilu dosegla največje uspehe v boksu. Dala je mnogo svetovnih prvakov, a ti so nastopali izključno na odrih ZDA. Kubanski predsednik Fidel Castro, ki je bil nekoč igralec košarke, se je v zadnjem času ogrel za nogomet in v zadnjih časih je nastala na Kubi prava nogometna ofenziva. Prvo nogometno tekmo so na Kubi odigrali že leta 1907. To igro so vpeljali na ta otok študentje iz Madrida. Toda pravega razvoja nogomet ni mogel doživeti, ker so vodilni krogi podpirali samo tiste športe, ki so bili popularni v ZDA. Zdaj je nogomet začel z neverjetno naglico osvajati Kubo, ta- Obvestilo kmetovalcem na Tržaškem Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je 21. t. m. pričelo sprejemati prošnje za brezplačno nakazilo selekcioniranega semena povrtnin. Prošnje bo sprejemalo, dokler se ne bo izčrpala v ta namen določena vsota. Opozarja tudi, da bodo deležni omenjenega razdeljevanja samo tisti kmetovalci-vrtnarji, ki pridelujejo povrtnine za domači trg in za izvoz, a bodo izločeni tisti prosilci, ki pridelujejo povrtnine samo za domačo potrošnjo. V poštev pridejo torej samo prošnje, ki jih predložijo vrtnarji, kateri imajo izkaznico za vstop na sadjarskovrtnarski trg na debelo. PRVI NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE KOKOSEREJE Zaradi važnosti, ki jo je v naši pokrajini zavzela kokošereja, razpisuje. Kmetijsko nadzorništvo natečaj za izboljšanje kokošereje. Za natečaj, katerega namen je vzpodbuditi ko-košcrejce, da si nabavijo nove kokošnjake in izboljšajo rejo, je na razpolago 300.000 lir iz sklada Tržaške hranilnice. Prva nagrada znaša 50.000, četrta na 20.000 lir. Natečaja sc lahko udeležijo vsi kmetovalci - ko-košerejci, ki redijo najmanj 20 kokoš-jajčaric, ki nameravajo zgraditi primerne kokošnjake ali izboljšati že obstoječe ter nameravajo pričeli z racionalno >'cjo perutnine. Prošnje je treba predložiti do 31. decembra na Kmetijsko nadzorništvo — živinorejski oddelek — trst, ulica G bega 6, kjer se lahko dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. ko da ima že preko 300 nogometnih ekip in prav toliko igrišč. Izdajajo mnogo brošur, knjig, slik in filmov ter vse to razpošiljajo po vsej deželi. Tudi radio in televizija uspešno pomagata pri tej propagandi. Mihaliceve »žrtve” O jugoslovanskem tekaču Mihaliču je znano, da je nekoč v Kranjski gori zakrivil smrt nekega psa. Ko je namreč Mihalič treniral, se je pes spustil za njim, a ni vzdržal hudega tempa popularnega maratonca ter žalostno poginil. Ista usoda pa bi v Kranjski gori kmalu kasneje doletela tudi neko divjo svinjo. Mihalič je tekel skozi gozd, kjer se je nenadoma pojavila divja svinja in stekla za njim, ter ga hotela napasti. Mihalič pa je povečal hitrost svojega teka in tako prisilil svinjo, da je odnehala. Ko so ga prijatelji vpraševali, kako to, da svinji ni prizadejal nič hudega, je Mihalič dejal: »Dovolj je, da sem uničil eno žival, ni treba, da jih uničujem kar po vrsti, saj se že tako ne morejo z menoj kosati.« ŠPORT IN PAMET Med športniki še vedno ni razčiščeno vprašanje, ali so za vrhunske izide bolj primerni telesno močnejši ljudje z manjšo inteligenco, ali narobe. Zdravnik atielske reprezentance SZ dr. Hajsler meni, da je inteligenca za športnika mnogo važnejša od telesne moči, ker »pameten« športnik lahko izvleče iz svojega telesa mnogo več tudi na športnem področju. ZAJEC NAMESTO ŽOGE Zgodilo se je že, da se je na tem ali onem nogometnem igrišču pojavila kakšna žival in naredila zmedo ter morda celo povzročila gol. To, kar se je zgodilo nedavno v kraju šalinac pri Smederevu (Jugoslavija), pa je. nekaj posebnega. Na tekmi, kjer je igralo moštvo Zmajevica, se je nenadoma pojavil divji zajec. Nekateri igralci so se pognali za njim in pustili žogo, zajec pa je smuknil proti vratom Zmajevca, tako da je tudi vratar pozabil na žogo. V krasni paradi se je vrgel in ujel zajca. Seveda ga je moral kasneje spustiti, da ne bi kršil lovskega zakona o zaščiti divjačine. Žoge - hitre kot letalo V športni tehniki so statistiki izračunali različne hitrosti, s katerimi se gibljejo žoge v različnih športnih panogah. Pri lem so dobili nekatere prav zanimive številke, ki nam zgovorno pokažejo, s kakimi velikimi hitrostmi morajo športniki računati pri raznih športih. V hokeju na ledu, ki ga označujejo kot najhitrejšo športno igro, se giblje puck po ledeni plošči s hitrostjo 130 km na uro. Mnogo hitrejša je teniška žogica. Izračunali so, da pri močnem udarcu lahko doseže žogica tudi hitrost 190 km/h. Skoraj neverjetno pa se nam zdi, da leti mala celuloidna žogica za namizni tenis pri še. tako ostrem udarcu le 10 klm/h. Kakšno izredno sposobnost reakcije mora imeti vratar pri nogometu, če pomislimo, da doseže nogometna žoga pri streljanju enajstmetrovke hitrost 80 km/h. Za boks pa naj služi ta podatek: boksar »deli« udarce s svojo pestjo v hitrosti 50 km/h. Metalec krogle zaluča težko kroglo s hitrostjo 44 km/h. Rekordno hitrost so vsekakor zabeležili pri golfu; 45 gramov težka in 4 cm velika žogica za golf doseže pri udarcu s palico hitrost 320 km na uro, kar je že hitrost potniškega letala. BAKLA PO »SVILENI POTI« Prireditelji tokijske olimpiade nameravajo prenesti olimpijski ogenj iz Aten na Japonsko po tako imenovani »svileni poti«, ki jo je pred mnogimi stoletji opravil znani raziskovalec Marco Polo. Po tem načrtu bi štafeta z baklo šla skozi Sirijo, Irak, Iran, Afganistan, Indijo, Burmo, Vietnam, Kitajsko in Korejo do Japonske. Največ težav bodo imeli najbrž s Kitajsko, saj je znano, da je ta izstopila iz Mednarodne olimpijske zveze. Konj alkoholik Med angleškimi konji je v zadnjem času najbolj znano ime Daster. Ta konj je, v nekaterih zadnjih dirkah dosegel presenetljive uspehe. Njegov trener trdi, da so ti uspehi konja posledica piva. »Pred nekaj meseci,« pripoveduje trener, »sem Da-sterju slučajno dal steklenico piva in opazil, da jo je zelo rad popil. Ko sem mu kasneje pred tekmami dal po dve steklenici, je začel dosegati velike uspehe. Sedaj mu dajem pred vsakim nastopom tri steklenice piva.« Dan Waern plačan amater Visoki zaslužki, ki jih je zadnja leta imel najboljši švedski tekač Dan VVacrn, niso začeli zanimali samo švedske športne zveze, temveč zdaj tudi davčne urade. Waern, ki je naslednik slavnih tekačev, kot sta Haegg in Andersson, in ki je lani v Rimu osvojil četrto mesto v teku na 1500 m, je postal središče pozornosti švedske športne javnosti. Neki časnikar je namreč odkril njegove ogromne zaslužke, ki daleč presegajo meje že tako »skrhanega« amaterstva v vrhunskem športu. Za vsako tekmovanje, je namreč prejemal okoli 1000 kron (150.000 lir). Obračuni so bili nekako takole sestavljeni: 200 kron za potne stroške, 50 kron za taksi, 400 kron za nastop, 200 kron je znašala nagrada in 150 kron ostali stroški. Pri tem moramo pomisliti, da je bil Waern atlet, ki je imel rekordno število nastopov v vsaki sezoni. Tekmoval je tudi trikrat na teden in zato so se vsote močno kopičile. ALlelska zveza je, Waer-na začasno odstavila. Sedaj sc je pa pojavil še državni urad, ki zahteva, naj Waern od vseh prejemkov plača davek. Njegov odvetnik pa trdi, da je denar, ki ga je VVae.rn prejemal za stroške, nujno potreben, ker vrhunski športnik mora imeti udobno življenje, in vrh tega denar za nastope in nagrade ne more biti obdavčen. Za mednarodno olimpijsko zvezo je zadeva nekoliko bolj zapletena, ker je Atletska zveza Švedske začela zagovarjati Waer-na, češ da tudi vsi ostali atleti na svetu prejemajo denar za nastope. V ZDA je javna tajnost, da dobivajo atleti visoke, denarne nagrade za nastope v dvoranah. Celo v Angliji, v trdnjavi amaterstva, dobivajo atleti denar. Predsednik švedske športne zveze trdi, da denar ne podira idealov, ker tudi veliki umetniki prejemajo mastne vsote za svoje, nastope. Danes so vrhunski športniki virtuozi, ki mnogo žrtvujejo in katerim pripada odškodnina za zamujeni čas. Prav bi bilo, če bi mednarodna zveza določila, koliko atleti lahko prejemajo. Švedi so prepričani, da bo Waern ostal amater in da bo prav njegov primer odločilno pripomogel, da bo mednarodna atletska zveza spremenila stališče o tej zadevi. — 0 — ATLETSKI TRENERJI ZA NOGOMETAŠE V Avstriji je v zadnjih mesecih izredno naraslo povpraševanje po atletskih trenerjih. Avstrijska nogometna zveza bo namreč plačala vsem klubom I. lige posebne atletske trenerje, ki bodo kondicijsko pripravljali nogometaše. Do te odločitve so prišli letošnjo spomlad, ko je zdravnik avstrijske nogometne reprezentance dr. Jclinek ugotovil, da nogometaši sploh ne znajo racionalno teči in da so kondicijsko slabo pripravljeni. Prvi so se tega lotili nogometaši Vienne in uspehi so bili takoj vidni. Po nekaj začetnih težavah je Vienna postala klub, ki je v neverjetno ostrem tempu vzdržal vse prvenstvene tekme in dal največ golov. ZDRAVILO ZA TOČNOST Svetovna rekorderka in večkratna olimpijska zmagovalka Wilma Rudolph je zelo neredna in rada zamuja treninge. Toda njen trener je strog in je sklenil, da jo bo tega odvadil. Zapretil ji je, da bo morala za vsako minuto, ko bo zamudila trening, preteči 400 m. Wilma tega ni vzela resno in je pred dnevi zamudila pol ure. Toda trener se ni šalil in. VVilma je ta dan poleg rednega treninga morala preteči še 12 kazenskih kilometrov. Naslednji dan je VVilma prišla na slodion pol ure prej. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477