UrMlaiätsQ v G»r»ji	Poštnina plačana v gotovini.
fadg*ni, Spod. Griz	**
Štev. 7, 1. nadstropje.
Rokopisov ne vrača.
tehaja vsak petek zjutraj in stane s peštnino vred za «elo leto 15Din, za pol leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
Posamezna štev * 4D p
11. štev.
.SRfl STRflZfl
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna šteoilha 40 p
Bsrijg Radgona, dno 17. marea 1922.
IV. leto.
Puška, plug, pero.
(Izpod peresa bivšega vojaka.)
Kakor daleč sega zgodovina človeškega rodu, tako daleč sega nevolja, ki je objamala bedno človeštvo z nesrečno in nekulturno institucijo (uvedbo) vojske t. j. armade. Akoravno smo Jugoslovani bajeslovno bojeviti ljudje, vendar se je tudi nam zgabil smrad mrtvih človeških trupelj. Morala je priti strašna svetovna vojna, da je v vsej jasnosti pokazala delo puške, vničila delo pluga in zabrisalo dela peresa. — Svetovna vojna je utihnila. Vihar se je polegel. Pa samo na zunaj; kajti v duši malodane vsakega ^vojaka se je vzbudil še silnejši vihar: Želja po svetovni razorožitvi. Vsak razsoden človek ve, da se razorožitev ne da izvesti kar čez noč in tako enostransko; kajti prišel bi čez noč neprijazen sosed in z orožjem premagal neoboroženega soseda. Zato je temeljna misel, da se mora razorožitev izvršiti splošno, na celem svetu. V tem pravcu bi se morala gibati svetovna politika. — Popolno in splošno razorožitev gotovo zahteva vsak pošten državljan — Jugoslovan, kateremu je na srcu procvit in kulturni razvoj njegove lepe domovine. Težko vojaško breme sloni na trudnih ramah našega kmečkega in delavskega ljudstva, ki komaj čaka, da vrže to breme raz sebe ter s svežimi silami seže k (plugu in peresu. — Dokler pa ni mogoča popolna in splošna razorožitev, pa zahteva ljudstvo, da se to breme olajša in prilagodi interesom najširših slojev.
Kritika vojaških razmer pri nas je pokazala, kako malo smisla imajo vodilni vojaški krogi za cvet našega naroda, za naše fante vojake. Z vojaštvom je treba postopati v mejah strpljivosti in dostojnosti. Disciplina mora biti. Ali ista se ne vceplja s surovostjo in barbarsko krutostjo. Številne vojašnice naj postanejo učilnice, v katerih se bodo mladi fantje nasrkali plemenitega duha človekoljubja in državljanske enakopravnosti. Vojaku se ne sme vtepati v glavo pouk v smislu, kakor da je stroj brez lastnih misii. Vojašnica mu naj pove, da je enakovreden član človeške družbe, član, ki je soodgovoren za interese države in svojih soljudi sploh. Telesne vaje ne zadostujejo, ako niso v prijetnem skladu z izobrazbo uma in srca. Dajte našim vojakom knjižnice, četne ali bataljonske čitalnice in dajte jim splošnoznanstvena in strokovna predavanja o kmetijstvu, slovstvu itd. V kantinah sé naj alkohol ali odpravi oz. njega izdaja vsaj omeji. Načinov je dovolj za to. Več pozornosti treba posvetiti hrani in čistosti. — Obleka nekaterih vojakov je take neusmiljeno slaba, da je človeka naravnost sram, če pomisli — videč takega raztrganega vojaka — da je to vojak njegove države. Razlika med prostim vojakom in oficirjem je prevelika. Vojak — revež vedno lačen, raztrgan, oficir pa v vedno — v novi obleki, lepo rejen, vodi navadno še kakega dobrorejenega psa s seboj, tako da je primere iskajočemu takoj pri roki žalostna primera usode lačnega in raztrganega vojaka z briljantno usodo oficirjevega — psa. Ubogi redov, ki nima
od doma ne denarja in ne tiste potrebne izobrazbe, katero potrebuje za življenje je vreden vsaj toliko kakor kapetanov „Sultan“ ali „Rolf“.
Vlada imej pred očmi, da vzdržuje državo ljudstvo in to ljudstvo, bedno in siromašno vzdržuje ogromni vojni proračun z vsemi številnimi kasarnami in oficirji s svojimi trudnimi rokami in krvavimi žulji.
Predvsem se naj spoštuje versko prepričanje posameznih ter se naj da vsem: pravoslavnim kakor katoliškim in mohamedanskim prilika, da ob svojih praznikih zadoste verskim dolžnostim.
To zahteva ljudstvo od državne uprave za svojo vojsko. Ko se bo izdelal nov zakon o ustrojstvu vojske naše države, potem čaka naše poslance veliko in zgodovinsko važno delo.
Če že ne moremo doseči splošne razorožitve, preobrazimo armado in njen ustroj tako, da se bo ista prilagodila interesom našega ljudstva. Tako bodo puška, plug in pero služili domovini in njenim interesom t
Jugoslovenska Matica.
Reški dogodki, ki so nezaslišano izzivanje vseh Jugoslovenov, so nas zopet opomnili na nujno potrebo narodno obrambnega dela. Brez tega dela ne bomo nikdar v stanu, da varujemo svoje življenske interese, brez tega dela bomo večno brezmočni napram tudi najbolj kričečim krivicam.
Med Slovenci vrši sicer več društev narodno obrambno delo, toda razven „Jugoslo-venske Matice“ se ni posrečilo nobenemu društvu, da bi združilo v sebi ves slovenski narod. In vendar je jasno, da moremo napredovati in izvršiti svoje nacionalne naloge le tedaj, kadar smo združeni v eni močni organizaciji. Kakor napadajo nasprotniki enotno tako moramo braniti svoje pozicije enotno tudi mi.
Slovenci vodimo boj z nadmočnimi narodi. Če bi bili v tem boju osamljeni, če ne bi imeli podpore od vseh Jugoslovenov, potem propademo tako proti Nemcem ko tudi proti Madžarom. Zato je neobhodno potrebno, da je naša narodno obrambna organizacija taka, da združuje v sebi ne samo vse Slovence, temveč tudi vse Jugoslovene. Zopet pa je taka organizacija samo naša „Jugoslovenska Matica“, ki je zato naša najsplošnejša in zato tudi najvišja obrambna organizacija.
Dasi šele v početku svojega razvoja, šteje danes „Jugoslovenska Matica“ že 70 podružnic v Sloveniji, 42 v Dalmaciji, 14 na Hrvaškem, 9 v Slavoniji in Sremu, dve v Bozni in Hercegovini in dve v Srbiji. Jugoslovenska Matica je tako organizirana že v vsej državi in storjeno je že vse potrebno, da bo v najkrajšem času število njenih podružnic znatno razširjeno. Ker so poleg tega vse podružnice zelo delavne in ker njih delo še stalno narašča, zato je gotovo, da bo polagoma Jugoslovenska Matica kos vsem svojim nalogam, da bo prava mati neodrešenih.
To je njen visok cilj in to je poleg dela njeno glavno propagandno sredstvo. Ni človeka med nami, ki bi mogel brezčutna prenašati vse obupne vesti, ki prihajajo spričo stalnega in nezaslišanega nasilja v odtrganih krajih k nam. Ni pa tudi zavednega Jugoslovena, ki ne bi znal, da je naša svoboda polovičarska, kadar živi nad 600.000 Slovencev pod tujim jarmom. Končno pa tudi ni rodoljuba, ki ne bi uvidel, da je naša gospodarska bodočnost ogrožena, če nismo gospodarji v lastnih pristaniščih. Vse to so tako jasne, tako razumljive resnice, da ne rabijo prav nobenega posebnega utemeljevanja, kar dokazuje tudi stalno naraščanje števila članov Jugoslovenske Matice. Žer danes je jasno, da ne šteje nobeno društvo v državi toliko
Članov, ko Jugoslovenska Matica, ki je tako naše največje društvo.
Jugoslovenska Matica pa se nam priporoča še prav posebno vsled svoje delavnosti, ki je naravnost vzorna. Mirno moremo reči, da ne bi mogli naši bratje tam preko vzdržati, da jih ni podprla Jugoslovenska Matica z denarjem, knjigami, kulturnimi sredstvi, instrumenti ter sploh z vsem, ker je v prid našemu narodu. Na ta način je Jugoslovenska Matica dosegla, da so spoznali naši neodrešeni bratje, da smo mi ž njimi in da se ne žrtvujejo' zaman, če ostanejo zvesti nam, Velik pomen tega moralnega učinka ne moremo nikdar dovolj naglasiti, kajti ta zavest je predpogoj; da dosežemo popolno ujedinjenje.
Potrebe pa so na odtrganem ozemlju vedno večje in „Jugoslovenska Matica“ jffi ne more zmagovati, če jo ne podpre ves narod.
Vsi Jugosloveni morajo delati za „Jugoslovansko Matico“, kakor dela Jugoslovenska Matica za vse Jugoslovene. Le tako je mogoča naša zmaga.
Dne 19. marca je v Mariboru letni občni zbor „Jugoslovenske Matice“. Občni zbor vseh rodoljubov in vseh Jugoslovanov 'mora postati. Zato pristopajte ta dan k Jugoslovenski Matici, zato delajte ta dan zanjo! Vsi brez razlike na starost in spol, vsi brez razlike na strankarstvo in stan storite to, zakaj tudi Jugoslovenska Matica podpira vse brez razlike na starost in spol in brez razlike na strankarstvo in stan. Kdor je potreben podpore ta jo dobi, kdor od nas pa more podpirati, ta naj stori.
19. marec mora biti dan Jugoslovenske Matice. Spominjajte se tega dne, če se ne morete udeležiti mariborskega občnega zbora, Jugoslovenske Matice na ta način, da nabirate člane in zbirate prispevke.
Vsem naprej pa mora iti mladina. Ona bo deležna našega dela v prvi vrsti, ona je predvsem deležna dobrot naše svobode, zato je ona tudi dolžna, da prednjači v narodnem delu. Vredna najhujše obsodbe je mladina, če se ne bi zavedala te svoje svete dolžnosti.
Bratu na pomoč, zatiranim v odrešenje, naj bo klic vseh dobrih Slovencev dne 19. marca in to dan naj store svojo dolžnost do Jugoslovenske Matice!
Štedljivost, ki ni na mestu.
Mi varčujemo, to je dejstvo. Tudi drugod varčujejo, ampak gotovo ne tako korenito kakor pri nas. Pomislite: pri nas morajo prezebati celo bolniki in umirajoči, pri nas mora prezebati znanstvenik in njegov slušatelj na vseučilišču, vse samo zato, ker je premog tako drag in moramo štediti za druge, bolj pereče potrebe. Zaradi varčevanja pobiramo v naši državi osebno dohodnino že od 4800 K letnega dohodka in silimo tako reveže, da si za davke pritrgajo od ust vsak dan še tisti košček črnega kruha, ki bi ga sicer mogli pojesti. Zaradi varčevanja bomo odpravili iz kaznilnic kurate in vzeli tako kaznjencem zadnjo vez s poštenim svetom, zadnje vidno jamstvo, da je nekje še en najvišji forum, pred katerim smo vsi enaki in kjer se navadnemu tatu ravno tako odpusti kakor visokorodnemu tajnemu grešniku, da je torej povratek na pot poštenja mogoče in edino pameten.
Vse to in še mnogo drugega moramo storiti, ker hočemo štediti. Štediti moramo, ker imamo pred seboj ogromne nujnejše potrebe.
V nekaj mesecih imamo v hiši ženitovanje. To je vselej in povsod vesel dogodek, ki se proslavi kakor je najbolj primerno. V hišah, kjer je za vse člane vsega v obilju, se proslavi z velikimi slovesnostmi, v hišah, kjer so sredstva omejena, kjer je v družini kaka žalost in težava, pa opravijo stvar bolj skromno, kakor velevata vest in srce. Pri nas, kakor vidite, hočemo za vsako ceno biti šumni in prešerni, za vsako ceno. Srce in pamet pri nas nimata nobene besede.
Naša vlada zahteva za mesec marec in april 76 milijonov dinarjev kot svoj lastni fond, iz katerega sme zajemati brez vsake kontrole in ne da bi morala polagati o tem javnosti račun. 76 milijonov dinarjev ali 304 mili-
jone kron za sama dva meseca, a za stvari, ki z javno blagajno nimajo ničesar opraviti. Da ne bi kdo mislil, da je ta vsota za nas malenkostna, spominjamo samo na jo, da je finančni minister odtrgal od proračuna za bolnišnice 2,800.000 Din. in dovolil kljub pretresljivemu poročilu zdravstvenega ministra o bedi v bolnišnicah le 1,700.000 Din. v bolnišniške svrhe.
Mi moramo štediti tam, kjer so nemočni, bedniki, kjer ni nikogar, ki bi se mogel braniti. Pri ministrih ne moremo štediti, ker ti se ne dajo, ti imajo povsod svoje močne interesne zaveznike. Zastonj je opozicija v finančnem odboru predlagala, naj se znižajo ministrom dnevnice od 290 na 100 Din in ministrskemu predsedniku od 300 Din na 150 Din. Ministrska večina je glasovala proti temu in predlog je propadel. Ali naj sledimo pri naši imenitni diplomaciji? Kaj še, tudi ta ima v ministrih in njihovih zaveznikih svoje zaveznike in tako bodo naši poslaniki dobili ne manjšo, ampak znatno zvišano plačo v težkih francoskih frankih.
Potemtakem nam ne preostane drugega, nego varčevati in zopet varčevati pri bolnikih, invalidih, vdovah, sirotah in pri drugih malih ljudeh, da moremo zadovoljiti zahteve in potrebe velikih. Koliko časa vse to pojde, to mnogi s skrbjo vprašujejo, a ne tisti, ki jih tiče.
Bolnišnice in šole zapirajo, kasarne odpirajo.
Demokratska vlada se je odločila, da zapre v Sloveniji nekatere bolnice. Svoje koruptno in falitno gospodarstvo hočejo zboljšati s tem, da vržejo na tisoče bolnih revežev na cesto, da pomrjejo zapuščeni in brez prave bolniške oskrbe.
Ukrep demokratske vlade je gorostasen in bije v obraz vsakemu čustvovanju. V vsej svoji nagoti so se pokazali danes vladajoči, kakšna je njihova ljubezen do najbednejših izmed bednih.
Vojna je pustila neštevilnim nesrečnežem kali bolezni, ki se dajo ozdraviti izključno le v bolnicah. Bolnice so danes vsled tega prenapolnjene. Državna uprava bi morala misliti na to, da zgradi nove bolnice, ali pa razširi že obstoječe. Toda nel Bolnice se ne razširjajo in tudi novih se ne bo zidalo! Že obstoječe bolnice se naj zapro, da bo na razpolago zopet nekaj milijonov za založitev raznih fondov za demokratske liste in demokr. politične agitacije, za sijajne reprezentance in ministrske avtomobile in salonske vozove.
Če hoče državna uprava priti do ravnotežja v državnem proračunu, potem naj uvede pravično gospodarsko politiko, ki bo iskala svojih virov predvsem pri onih, ki so se do danes izmuznili vsaki primerni obdavčitvi in grabijo milijone na račun ljudskih žepov. Državna uprava naj štedi tam, kjer se štediti da. Štediti je pa nemogoče pri javnih humanitarnih zavodih, kot so v prvi vrsti bolnice.
Največja hinavščina je, če danes demokratsko časopisje protestira proti zatvoritvi bolnice. Ali niso odredili zatvoritev ravno demokratski voditelji v Beogradu? Seveda, demokrati so se prestrašili odločilnih protestov Ijud-
M. N.
...ZU Ljudmila. Elz-—
(Konec.)
II.
Pretekli so dnevi, tedni, meseci, pretekla so — leta. Pota, po katerih je hodila Ljudmila skozi vsa ta leta so bila trda, posuta s kamenjem. Zmučila jo je ta pot, utrudilo, upehalo življenje, ki ga je živela pri leti. Nič ljubezni, nič sočutja, nič usmiljenja. „Delaj, delaj in delaj“, je slišala kričati dan za dnern. „Nič nisi prinesla seboj, za nobeno rabo nisi bila. Tri leta sem plačevala za teboj, da si se naučila šivati, tri dolga leta si jedla zastonj in me jezila ...“
Delo, delo in zopet delo. Kakor pošast je plašilo ubogo Ljudmilo, držalo jo kot v verigo vklenjeno ter ji izsesavalo mozeg in kosti. In delala je in delala noč in dan — dan in noč. In ko je v pozni nočni uri legla utrujena v mokrotni sobi v borno postelj, se premetovala semtertje ter zastonj usiljevala spanec zmuče-nemu telesu in zastonj zapirala od dela trudne in krvave oči, tedaj je zletela misel čez.vse muke, bolečine, čez vse trpljenje, ki ga je preživela kot tujka med tujci, brez toplote, brez ljubezni... Splaval je spomin čez vse hudo in grenko v one dni, ko ji je bilo lepo in dobro. Ko še ni nosila na obrazu teh ostrih zarez, živih prič trpljenja in gorja... Ko še ni imela oči upadlih in bolečih ...
„Mamica zakaj si me zapustila ?! Moja ljuba, dobra mati!“
stva in sedaj kažejo svoj sladko-hinavski obraz v Sloveniji, kot bi bili zato, da se bolnice ne smejo zapreti, dočim so z istim obrazom brez hinavščine v Beogradu mirno privolili v to, da se bolnice zapro.
Če se pa slovenski demokrati ne strinjajo z ukrepi centralne vlade, potem naj pa izvajajo posledice. Potem jim bomo šele verjeli, da je beseda izgovorjena na demokratskem shodu v Ptuju, odkrita in poštena, ne pa le pesek v oči volilcem.
Dotlej pa ostanete demagogi, brez vsake kvalifikacije in pravice govoriti v slovenskem imenu.
Tedenske novice
Opcija za našo državo. Po poročilih iz Beograda je doslej optiralo za našo državo nad 8000 naših rojakov v krajih, ki so po mirovni pogodbi pripadli Avstriji, Italiji, Romuniji in Madžarski.
Usmrtili so v Zagrebu atentatorja na ministra Draškoviča, mladega Aliagiča. Pri tej priliki nam prihajajo v spomin besede, ki jih je izgovoril znani ljubljanski odvetnik dr. V. K. ob priliki neke kazenske razprave zaradi detomora: „Prej ne bo bolje, dokler ne bo poleg detomorilke sedel na zatožni klopi njen z a-p e 1 j i v e c.“ Ali je imel mož prav? Seveda, če je zapeljivec visok gospod .. .
Seznam prekmurskih občin z vsemi naj-važnejšimimi statističnimi podatki zlasti s popolnim imenikom vseh prekmurskih občin in vasi v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku ter prekmurskem narečju je dobiti za ceno 6 dinarjev pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti.
Časopisna kriza na Nemškem. Od novega leta je prenehalo izhajati na Nemškem na-daljnih 166 časopisov. Cela vrsta drugih časnikov pà je omejila svoje izhajanje. Mnogo •listov, kateri so izhajali dvakrat na dan, bo izhajalo odslej dnevno samo enkrat.
Goriška Matica. Z nasiljem hočejo Italijani udušiti narodno zavest naših bratov, z delom in naobrazeo pa jo dvigajo in množe naši bratje. Eden najbolj zgovornih dokazov tega plemenitega dela so knjige „Goriške Matice“, ki jih je izdala za leto 1922 delavna „Goriška Matica“. Troje lepih knjig poklanja Goriška Matica svojim prijateljem, troje knjig dokumentira naše kulturno delo. Na pivem mestu je v tem pogledu Koledar, ta, ki bo gotovo vsled svoje zanimive vsebine dobrodošel prijatelj vsake primorske hiše. Koledar pa ima tudi velik agitatoričen pomen, ker prinaša slike skoraj' vseh mož, ki šo zaslužni za našo stvar v Primorju. Zabavna knjižica prinaša roman dr. Remeca „Naši Ljudje“. Ime pisatelja jamči za dober uspeh romana. Kot tretjo knjigo je treba omeniti Gorske.pravljice goriš-kega pesnika Jože Lovrenčiča. Knjigo krase številne in zelo posrečene ilustracije goriškega slikarja Bucika. Če upoštevamo težavne razmere pod katerimi žive naši Goričani, in če hočemo biti pravični moramo razmere upoštevati, potem moramo Goriški Matici k njenim letošnjim
Prišlo pa je nekaj kot tat, prišlo je tiho in neopaženo ter se zarilo v njeno dušo. Skušala je odgnati vse to, izruti iz srca. A ni šlo. Sčasoma pa si je mogla nehote priznati, da ji je prijetno in dobro in da tega, kar čuti v srcu, ne sme več izgubiti. Vse misli težkih dni in prečutih noči, vse so se iztekale v eno veliko misel: da ga ima rada, da jo ima rad on in da je gotovo vpoklican on naj osreči njo, ki je tekom let skoraj pozabila, kaj je sreča.
Spoznala sta se, ko sta se srečavala dan za dnem. On, velik, lep in močen je šel v pisarno. Ona, trudna, zmučena, shujšana je nosila narejeno obleko po hišah ter prinašala teti trdo zasluženih denarjev, da povrne ono, kar je zastonj pojedla v treh letih ...
Pogledal jo je vsakikrat prijazno in sočutno. Nekoč se ji je spodrsnilo in skoraj bi padla malo pred njim. Takoj je priskočil in ji hotel pomagati. Od tistega časa sta bila prijatelja. —
Nedelja je bila, praznična in lepa. Utihnil je šivalni stroj, Ljudmila je počivala. Pri oknu je sedela in gledala v lep, pomladanski dan. Bolesten je bil smehljaj krog njenih ustnic, ko je odzdravljala pozdravom pomladi: prijetnim toplim žarkom solnca, dihom zemlje, ki jih je čutila na vsaki bilki, vsakem grmu na vsakem cvetnem popku, ki je poganjal...
Vrata se odpro, v sobo vstopi teta. In čudno, nič ni kričala, videč Ljudmilo brez dela. Še celo dober in prijazen je imela obraz.
„Tukaj ti prinašam nekaj, kar mi je tvoja pokojna mati izročila na smrtni postelji. Na-
knjigam le čestitati. Zato priporočamo knjige Goriške Matice ne samo literatom, temveč tudi vsem Slovencem. Vsak začetek je težak in zato treba plemenito stremljenje Goričanov podpreti. Če si naročimo knjige Goriške Matice, tedaj storimo to in vrhu tega dobimo še tri dobre in lepo opremljene knjige. — Knjige Goriške Matica se naročajo v Ljubljani, Pred škofijo 21/1. in veljajo 60 Kron.
Prometna progi Maribor—Spilje—Ljutomer. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Počenši s petkom, dne 10. t. m., vozijo na progi Maribor—Špilje—Ljutomer sledeči potniški vlaki: Qdhod iz Maribora gl. kol. ob 6-20, prihod v Ljutomer ob 10T9, odhod iz Maribora gl. kol. ob 17T6, prihod v Ljutomer ob 20 57. V obratni smeri odhod iz Ljutomera ob 6-07, prihod v Maribor gl. kol. ob 9’53, odhod iz Ljutomera ob 16’47, prihod v Maribor gl. kol. ob 2052.
Tudi izenačenje zakonov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je objavila dne 14. februarja 1922 glede kolkovanj in registracij garancijskih pisem sledeče: „Vsa garancijska pisma se morajo registrirati brezizjemno edino le pri generalnem inšpektoratu ministrstva financ v Belgradu. Za registriranje ni plačati nobene pristojbine, pismo samo pa je, ako se izstavi v Sloveniji, zavezano pristojbini po lestvici II od vrednosti v smislu tarifne postavke 31 avstrijskega pristojbinskega zakona“. Istočasno pa javlja zagrebška trgovska in obrtna zbornica: „Garancijska pisma so po tarifnem členu 12/79 uradne zbirke pristojbenih določb z leta 1883 in po čl. 25 priv. zakona o taksah z dne 27. junija 1921 oproščena kolekovine, če so izdana na području Hrvatske in Slavonije.“ — Tudi izenačenje zakonov, seveda pri pristojbinah.
Agitacijska protidržavna pisma iz Madžarske. Svetovna vojna je prostrano madžarsko državo jako zmanjšala. Madžari teh amputacij ne morejo pozabiti. Vedno sanjajo o nekdanji svoji moči in slavi ter rovarijo proti sosednim državam. Zadnji čas pošiljajo v našo državo žaljive tetake ter v pismih aiuminjaste ploščice, ki so tako narejene, da se lehko pritrdijo na steno ali vrata. Na rečenih ploščicah je madžarski „orszag“ v predvojnem obsegu, spodaj pa je napis „Nem! Nemi Soha“. Da je to madžarsko delovanje v naši kraljevini prepovedano, je jasno kot beli dan.
— Žalosten konec svatbe. Iz Segedina javljajo, da so se svatje, ki so se pri Cson-gradu hoteli z vozom prepeljati preko zamrzle Tise, udrli in zginili pod led. Baje je utonilo v ledu 25 oseb.
Pojedli mačke in pse. V guberniji Samara je umrlo od lakote na stotine ljudi. Lačno prebivalstvo je prišlo tako daleč, da je pojedlo vse pse in mačke. V Novoriisijskem kraju vlada uprav tista beda. Dve materi sta vrgli svoje lačne otroke v morje, ker nista mogli gledati njihovih muk.
Užitriina na vino. Zakonodajni odbor je ob potrditvi začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah izpremenil postavko za vino tako, da se pobira izza 1. januarja 1922 na navadno vino v sodih po 35 dinarjev za hektoliter, na vino v steklenicah po 50 para za steklenico do največ 7/io litra, a za vinski mošt in vinsko drozgo po 25 dinarjev za hektoliter.
ročila mi je, naj ti izročim, ko boš stara štiri indvaiset let. Dopolnila si jih, tukaj imaš.“
In izročila ji je nekaj v papir zavitega ter izginila.
S tresočo roko je Ljudmila odprla zavitek. — V majhni škatljici je našla zlat denar. Zraven v papirju zavito cvetko — rudeč nagelj. In sliko moža s ponosnim, prijetnim obrazom. Stresla se je, kot bi nekoč že videla te oči... Tudi sliko mamice, ko še je bila mlada in lepa ampak strto, zlomljeno na kosce. Zakaj, ah zakaj ! ? — Šestavila je kosce skupaj ter zazrla obraz najlepši, najmilejši...
„O mati moja^ tako lepa in dobra, zdaj si prah in pepel. Črvi so zgrizli tvoje telo...“ In ko še je slednjič našla majhno pisemce z materino lastnoročno pisavo, je zatrepetala od hrepenenja in radovednosti, poljubila ga in brala :
„Ljudmila, otrok moj! Ko boš čitala te vrste, bo roka, ki ti jih napisala, že strohnela. Nič zato, to je usoda, vsem enaka: bogatim in revnim, srečnim in nesrečnim. — Zdaj, ko si stara štiriindvajset let, hočem, da izveš, kako življenje je živela tvoja mati naj ti bo v vzgled in spomin.
Ne spominjam se, da bi bil kdo srečen od našega rodu. Zakaj — ne vem. Zato je bilo napačno od mene, da sem verjela možu, katerega sliko imaš pred seboj in ki je — tvoj oče, da bo me osrečil. To sliko, zlat denar in rudeč nagelj mi je dal za spomin enkrat v srečnih dneh. Še predno je prišlo do zakona pa me je — zapustil. Menda so me ljudje o bre
Dopisi.
Gornja Radgona. Važen popravek. V notici *oj ta carinska policija!“ v naši zadnji številki se je vrinila pomota. Stavek se mora glasiti „Na potu iz Nemške Avstrije je bil preiskan... itd.“ ne pa na potu v Nemško Avstrijo.
Gornjeradgonska carinama in naša kritika. Na našo kritiko, priobčeno v zadnji številki smo dobili od „Glavne cannarne radgonske“ brez podpisa sledeči obrambeni govor. Prinašamo ga slavnemu občinstvu za pouk in zabavo. Anonimi dopisnik se pod zgornjo firmo brani sledeče:
Uredništvu „Murske Straže.
Povodom pogostih napadov na uradovanje tukajšne carinarnice in beležke v slednji številki: „Zbranega je že veliko materijala“ prosimo, da se izvoli uporabiti ta materijal proti nam, odvezujemo vsakogar velikodušnosti.
Kar se tiče službenega jezika so se pod-vzele strožje mere zaraditega, ker se je dognalo da mnogo strank katere kljub-temu da znajo slovensko nečejo tako govoriti; v ostalom pa se je tudi potem ko so se podvzele strožje mere vsejedno imelo obzir v pojedinih — slučajih.
Moremo izjaviti, da delamo po predpisu in sploh ne razumemo kaj se pravzaprav želi od nas, ker obstoje samo te alternative: ali se želi, da postopamo po predpisu ali ne? Ako postopamo po zakonu, potem ni uradhištvo krivo, če predpisi marsikomu ne konvenirajo; če pa se zahteva od nas, da ne delamo po predpisu, tedaj se s tem tudi zahteva da riskiramo svojo eksistenco. Po največ so si stranke same krive; vsak prestop ali delo onstran meje, je podvrženo gotovim predpisom, pa vsejedno se redko kdo najde, kateri bi prišel v carinarno, da se poprej informira. Mnogi donesejo blago pred carinarno in tedaj jim je vse „neumno in sitno“, kadar se zahteva da izpolnijo zakonske določbe. Za svoje poslovanje, odgovarja vsak uradnik za sebe, ako je pa eden predober in ga vsled tega doleti naenkrat sreča, da je premeščen „na lastne stroške“ na tisoče kilometrov daleč, takrat so ravno tisti,- radi katerih je on vržen v ruin navadno, oddaljeni od tega, da ga izvlečejo iz nesreče. Ako komu predpisi ne
■...... MtfjiiJA—-------
kovali, najbrž pa ni bila meni, kakor celemu mojemu rodu namenjena sreča. Prišel je nekoč, raztrgal mojo sliko, vrgel mi jo pod noge in — šel...
Zdi se mi brezpomembno opisovati moje trpljenje. Vse je prestano, vsi vzdihi, vse bolesti, vse solze, vse je zamrlo v meni ; v najkrajšem času bo leglo z menoj v globoko, tiho jamo. Ako najdeš slučajno kdaj v življenju njega, ki ga predstavlja slika, reci, da sem mu vse odpustila, vse, vse in da mu pošiljam zadnji pozdrav. Ako ne, — še boljše. Da ga ne bo plašil moj spomin, ko bo že strohnelo moje, telo in bo trava prerastla mojo gomilo...
In tako se poslavljam dete moje z upom in zavestjo v srcu, da sem zemeljske stvari uredila in da bo imela moja duša večni mir in pokojv“
Še enkrat je poljubila Ljudmila strto sliko ljube matere, še enkrat se .zazrle v globoke oči moža — očeta... Da, te oči... njegove so, njegove ...
Kot blisk — in že ie bila zunaj.
„Teta povejte mi, kdo je moj oče in kje
je?“
„Kdo je, te nič ne briga, daleč pa ni. Tukaj, v tem mestu.“
„Oženjen?“
„Da.“'
„Ima otroke? Hčer ali — sina?“
„Sina“.
Dozdaj še nepoznane muke in bolečine je začutila Ljudmila. Da bi jo odvedli na morišče, ne bilo bi huje. „Da, da, te oči ... on je... • moj brat... ah, zvedeti pa — nesme--------“
Dolga leta je živela potem Ljudmila v svoji rojsini hišici ob gozdu, kjer je zasanjala njena duša bajnolepe sanje, do katerih je splaval njen spomin v vseh časih trpljenja in, gorja. Živela je sama, le živinica ji je delala družbo do pozne starosti. *
konvenirajo, toliko bi vendar moral znati, da mu absolutno nič ne pomaga, če napada uradnika, kateri je itak dandanes dovolj beden v svojem socijalnem položaju. Skoro dan na dan se trpe arogancije, kakor izrazi „neumnost“ in „sitnost“ kot, da se bo s tem spremenil zakon. Ako je oni uradnik, kateri je še neizkušen brez potrebe odvzel stranki knjige ni bilo treba takoj izrabiti za izoničen napad potom novin, posebno, ker je. stranka zjutraj takoj dobila knjige vrnjene. Ako se tako postopa in za vse tudi najmalenkostnejše stvari izziva in žali uradnika, potem naj se ta stranka ne čudi, če se ji bo svoje-časno vračalo v isti meri; državni uradnik dandanes itak nima mnogo izgubiti.
Ne maramo se spuščati v eventuelne časnikarske polemike, vsakdo pa, kateri misli, da se mu je naredila krivica, naj prijavi to pristojni instanci.
Glavna carinama radgonska.
(Brez podpisa.)
Nato mi je čast sledeče odgovoriti: Umazano perilo se navadno ne izobeša, ampak se najprej opere in potem razobesi. Razobešanje umazanega perila.bi škodilo ugledu naše hiše sc. države. Zato nàs, gospod inspirator prednjega članka nikar ne odvezujte velikodušnosti; kajti poskrbeli smo, da direktnim potom dobite primerne lekcije. — Porok za to Vam je Vaše neprimerno šikaniranje občinstva, (ki ima z Vami posla) kakor tudi podrejenega uradništva, ki si je gotovo v svesti težke naloge, katero mu nalaga carinska služba. O rabi službenega jezika Vam je naša kritika znana. Mi stojimo na stališču, da mora bHS-činovnik najmanje spoštovati določbe saint-germainske mirovne pogodbe (varstvo narodn. manjšin) in zato odločno protestiramo proti temu, da bi se proti posameznim strankam nastopalo z ^nekulturnim šovinizmom, ki ubija naš ugled na zunaj in znotraj. Vse drugo je, ako se o stranki pozitivno ve, da zna službeni jezik, a istega nikakor noče govoriti. S takim prenapetežem je postopati strogo in nikdo Vam tega ne bo štel v zlo. Le z uljudnostjo bomo imponirali tujerodnim državljanom, s surovostjo pa bomo odbijali in želi sovraštvo in nenaklonjenost. — V Vaših predpisih vlada velikanska konfuzija. Vsak ima druge predpise. Predpisi morajo biti, zakon je tak. Vesten uradnik bo izpolnjeval predpise in jih mora izpolnjevati. Pri izpolnjevanju predpisov pa naj bo skrajno korekten in — evropejski! Ljudje, ki so prišli iz Amerike in so pasirali 5—7 obmejnih carinarnic ter so končno izstopili a Gornji Radgoni, potrjujejo naše trditve in izjavljajo, da nikjer na svetu ni takih šika-n. Vaš predhodnik g. Blažon je bil strog in konsekventen uradnik (činovnik), pa vse ga je imelo rado, ker je razumel strogi zakonski predpis spraviti v sklad z evropejskim naziranjem o taktu in manirah. Uradništva nikdo ne šteje v zlo, če nastopa po strogih navodilih. Vendar je stvar šefa tega uradništva, da razne uredbe, naredbe, zakone in ukaze ali kako se vse to imenuje prilagodi (asimilira) krajevnim razmeram, predvsem pa — Evropi. Uradnik, ki je zadnjič nevedoma konfisciral nemški roman, je storil to pod vplivom Vaše ličnosti. Ne rečem, da ni ravnal pravilno. Da, še več. Ravnal je več kot pravilno ter je s tem le pokazal, da mu je za točno vršenje službe. On je bil prevesten. Dolžnost šefa glavne cannarne pa je, poučiti podrejeno (podčinjeno) uradništvo o vseh prepovedanih knjigah. Uradnik, ki je to storil ni bil neizkušen! On ima morda več skušenj za seboj kot marsikateri. Ali, ker se je bal svojega šefa, ki pedantno jaše na malenkostih, je v svoji vestnosti konfisciral neprave knjige. Da je to prišlo v novine, četudi so se stranki knjige vrnile, pač ne smete zameriti. Taka stvar je zelo markantna za oceno pravih razmer pri nas. Mi uradništva ne izzivamo. Le pomilujemo ga, če mora prenašati take šikane kakur so to deležne stranke, ki morajo službeno z Vami v dotiko. Vaše grožnje, da se naj stranka ne čudi, če se ji bo svoječasno vračalo v isti meri, nas prav nič ne plašijo. Uradnik, ki ima svoje možgane in lastno glavo si bo dobro premislil, kaj ima storiti. — Da mora zakon biti in predpis, to pa vemo brez Vaših pojasnil. Naše ljudstvo spoštuje zakon, ker ga mi učimo tako. Zemaljskih bogova nikada nećemo da priznamo!
S tem upam, da je konec časopisne polemike med nami in Vami. Svetujem Vam le, da prečitate članek v zadnji številki „Apačka kot-
lina“ in da zasledujete vse stvarne kritike, za katere blagovolite nastopiti sodno pot. Mi smo smo se v smislu Vašega cenj. nasveta obrnili na za nas merodajno instanco !
Mi imamo redno dovolj dokaznega materijala na na razpolago, da zamoremo nastopiti pred javnostjo, za vse napisano dokaz resnice.
V Gornji Radgoni, dne 12./3. 1922. Rom. F. Bendé, urednik „Murske Straže“.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Namesto predpustnega razveseljevanja sta se pevski in tamburaški zbor našega bralnega društva pripravila za svoj prvi koncert, ki se vrši na Jožefovo dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri v Slomšekovi dvorani. Na sporedu so izbrane pevske in tamburaške skladbe in sicer: 1. Slava Slovencem (Brož), koračnica, vdarj. tamburaši; 2. Ujetega ptiča tožba (Aljaž), poje meš. zbor; 3. Predica (Ferjančič), 4 gl. ženski zbor; 4. Domovini (Aljaž), poje meš. zbor; 5. Prizor iz ruskega ujetništva (Dr. Krek—Premrl), spevan dvogovor slovenskega ujetnika in ruske matere, s sprem-ljevanjem klavirja; 6. Pobratimija (Vodopivec), poje moški zbor; 7. IV. Grumov venček narodnih pesuii, poje meš. zbor. Odmor 15 minut. 8. Na valovih jadranskog mora (Brož), vdarj. tambur.; 9. Delaj, dekle, pušeljc (Pirnat), 5 [gl. meš. zbor; 10. Rožmarin (Ferjančič), 4 gl. ženski zbor, sopran- in alt-solo; 11. Lepi Jurij (Vodopivec), šaljiv moški zbor in bas-solo;
12.	Slov. narodne pesmi (Bajuk), 2 gl. ženski zbor s opremljanjem tamburašev; 13. Pri zibeli iii Pomladna (Laharnar), poje meš. zbor; 14. Večerni Ave (Thiel), 7 gl. meš. zbor in bariton-solo s spremljanjem klavirja; 15. Orlovska koračnica, vdarj. tamburaši. — Vstopnice po 5, 4, in 3 din. so v predprodaji v zadrugi. K najobilnejši udeležbi vabijo domačine in sosede.
Križevski pevci in tamburaši.
Križevci pri Ljutomeru. (Odgovor na dopis v M. Str. z dne 10./2. 1922 „Križevci pri Ljutomeru.“) Res je, da se mesca decembra m. 1. naša poštena krščanska dekleta ne samo v Križevcih, ampak po vseh občinah župnije Sv. Križa pri Ljutomeru pobirale naročnike za „Stražo“, za „Slov. Gospodarja“ in za „Glasnik presv. Srca Jezusa“, toraj za one krščanske liste, ki izhajajo v Mariboru. — Mogoče je, da vsled kake pomote eden ali drugi naročnik res ni prejel naročenega in že naprej plačanega lista. Kaj bi mu toraj bile treba storiti? Povedal bi naj to dotični nabiralki in ona bi potem povedala meni, da ta ali oni naročnik ne dobiva naročenega lista. Dotičnik bi lahko tudi osebno prišel k meni. Jaz sem namreč poslal vso naročnino v Maribor, napravil sem si pa tudi natančni prepis imen vseh naročnikov za slučaj, da bi trebalo kaj reklamirati. To bi bila prava pot in je še edina pot po kateri lahko vsak pride do svojega lista, do katerega ima res pravico. Napadati pa nabiralke v časopisu in jih sumničiti nepoštenosti, kakor da bi si bile pridržale naročnino, to pa vendar ni pošteno in ni v duhu ljubezni do bližnjega. Dopisnica ali dopisnik tega članka in tudi vsi drugi, ki so si pri dekletih-nabiralkah naročili, katerega koli gor omenjenih listov, pa jih ne dobivajo, naj se nemudoma oglasijo pri podpisanem, da pozovem upravništva dotičnih listov, da se naročeni listi vsem naročnikom gotovo dostavijo.
Sv. Križ pri Ljutomeru, dne 13/3 1922.
Josip Weixl, župnik.
(NB. V kritičnem dopisu ni govora, za kakšno časopisje gre. Izvedel sem le privatno, da se to „M. Str.“ ne tiče in zato čisto nič ne vem, koga in kakšna dekleta zadene rečeni dopis. Zato objavljam objektivnosti radi tudi ta odgovor odnosno poziv. V bodoče pa prosim, da se mi s takimi izpadi prizanese, ker papir in čas sta uredništvu odn. upravi lista zelo dragoceni stvari. Uredn.)
Slaptinci. Svojčas smo poročali o zagonetnem umoru starca — čudaka Jakoba Ko-šarja. O celi zadevi prinašamo sedaj naslednje uradno poročilo — izpred mariborske porote dne 10. marca. V noči 1. avgusta pr. 1. se je v Slaptincih izvršil umor, kakor jih malo pozna naša kriminalistika. Rano v jutro po tej noči so našli v bližini hiše posestnice Marije Perša 69 letnega Franceta Košarja mrtvega. Ljudje so sumili umor, zdravniki so konštatirali — srčno kap. Sum se je obračal na 30letnega Antona Muhiča, ki je prišel k Peršavi kot hlapec. Lastnik posestva je bil svojčas France Košar, ki je s posestvom vred prodal tudi samega sebe na prevžitek, Perša je bil že njegov drugi gospodar. Ko je Muhič prišel k hiši, jima je postal stari prevžitkar odveč. L. 1920, mu je ustavila
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
deluje z uspehom ob meji!
ves prevžitek. Širile so se govorice, da bi se Perša in Muhič Košarja rada znebila. V to hišo je hodil na delo malopridni 18 krat kaznovani Anton Hojnik iz Botkovcev. Med njim in Muhičem ter Marijo Perša so se vršila pogajanja, da se stari spravi s sveta, za kar dobi Hojnik enoletni prevžitek Košarjev. Usodepolnega dne je šel stari Košar k svoji omoženi hčeri Terezi Lubša na delo. Na večer okrog 10. ure se je vračal domov. Že blizu doma ga napade Hojnik, zagrabivši ga za vrat. Nadaljno dejanje bo ostalo najbrže nepojasnjeno. Hojnik trdi, da je on Košarja samo vrgel na tla, umor pa da je pozneje na nezvestno ležečem izvršil Muhič. Hojnik prizna, da sta ga oba nagovarjala k umoru, da je po dejanju obvestil Muhiča v hiši. Muhič to sicer potrdi, izgovarja se pa, da je po Hojnikovem obvestilu mirno legel v posteljo, da tudi zjutraj, ko je moral mimo mrtveca, ni šel k njemu, da ga — ljudje ne bodo osumili. Iz-prva so zaprli samo Muhiča, Marija Perša in Hojnik pa sta tungirala še kot priči. Muhič je prvi izdal, da je Hojnik morilec, nakar je tudi Hojnik izdal, da sta ga onadva v pričo njegove žene in sina opetovano nagovarjala. Pri glavni razpravi skušajo drug drugega obremeniti. Razprava se je ob 8. uri zvečer prekinila do 9. ure. Nato so sledili govori drž. pravdnika in zagovornikov, ki so trajali dve uri, resume nad 1 uro. Avditorij je vztrajal ter nestrpno pričakoval izida porotniškega posvetovanja. Porotniki so bili s posvetovanjem v pol ure gotovi. Stavljeno jim je bilo 11 vprašanj. Ob pol 1. uri zjutraj so se porotniki vrnili v dvorano, prvo-mestnik je prebral sledeči izid: 1. glavno vprašanje glede Hojnika na umor soglasno da, 2. in
3.	glavno vprašanje glede Marije Perša in Antona Muhiča radi nagovarjanja k umoru soglasno da. Ostala vprašanja odpadejo do 11., ki se tiče sodelovanja Muhiča pri umoru, katero vprašanje so zanikali z 9 glasnvi. Ob 1. uri razglasi predsednik razsodbo, s katero se obsodijo Anton Hojnik, Marija Perša in Anton Muhič na smrt na vešalih. Obsojenci so razsodbo sprejeli mirno. Vsi trije zagovorniki so prijavili ničnostno pritožbo. Tu zopet vidimo, kam vodi človeka, podobo božjo brezversko življenje in čezmerno popivanje. Ta strašna zgodba nam bodi svareči vzgled.
Ljutomer. Na gostiji Ignac Zadravec in Marija Sterman je g. Ivan Perbil iz Grezovščaka nabral 170 K za tukajšni orliški naraščaj. Njemu in vsem svatom prisrčna hvala, novoporočencema pa obilo sreče!
Ljutomer. Hranilnički uradnik Milan Čeh, ki je poneveril precejšnjo vsoto je bil obsojen na 2i/2 leta.
Ljutomer. Društvo za varstvo otrok in mladinska oskrb v Ljutomeru, ki opravlja tudi posle krajevne zaščite, ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 25. t. m. ob pol 11. uri v meščanski šoli. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega obč. zbora. 2. Poročila funkcijonarjev. 3. Dopolnilne volitve v odbor. 4. Slučajnosti. Ker je društvo velike važnosti, vabimo tem potom svoje člane, da se udeleže občnega zbora. Odbor.
Kamenščak pri Ljutomeru. V soboto 11. t. m. je ponoči izbruhnil pri Mihalu Pušenjaku ogenj, ki je v trenutku uničil celo poslopje. Ker so domači že počivali, so si komaj rešili življenje. Gospodar in sin sta dobila hude opekline, da sta morala takoj v bolnišnico. Zgorelo je poslopje do tal, da ni druzega kot pepel ostal. Pogreša se tudi nekaj glav goveje živine in svinj. Ogenj se je razširil in vpepelil tudi Škrjančevo hišo. — Naša vrla gasilna društva v Cezanjevcih, v Lukavcih, v Noršincih in v Ljutomeru so omejila nadaljno nesrečo, sicer bi zgorelo gotovo še več objektov. —
Sumi se, da je povzročila nesrečo zlobna roka. Nujna pomoč je potrebna! Pomagajte, ker sta bila oba gospodarja neznatno zavarovana.
Radomerje pri Ljutomeru. Tukaj je umrl 6. t. m. nagloma kmet Iv. Pušenjak. Zapustil je več mladoletnih otrok, ki nimajo za odgojo več starišev, kajti mati je umrla že lani. Sodelujte dobri sosedje pri vzgoji teh sirot, ki vam bodo hvaležni! Blagi oče naj v miru počiva 1
Za obmejni tisk. sklad je daroval vlč. g. Fr. Moravec, stolni župnik v Mariboru 100 K. Neimenovani 16 K. Bog plačaj!
Spomlad Je tu. Celo četrtletje že nisem poslal naročnine za „Mursko Stražo.»» Kako naj v sedanji draginji shaja list, tigar naročniki se celo leto, pol leta in ietrt leta ne zmenijo za malenkostno naročnino?!
Vsem društvom in dopisnikom, vsem našim naročnikom in čitateljem! Ker mora upravništvo plačevati davek od vsake društvene prireditve, priobčene bodisi v uredniškem ali v inseratnem delu lista, bomo v bodoče v našem listu priobčevali samo taka društvena poročila, vabila itd. katerim bo priložen znesek po 5 Din. bodisi v, denarju, v znamkah ali kolkih. Ta znesek se razume za navadno velikost sporočila, ki ima le količkaj značaj reklame ali priporočila. Isto velja tudi za naznanilo smrti, kakor tudi zarok ter porok. Ako pa kdo želi objaviti obširnejše poročilo ali naznanilo, mora poslati primeroma večji znesek. Dosedaj je uprava plačevala vse to iz bore naročnine!
Vsem dopisnikom: Kar ni prišlo na vrsto in je porabno, pride prihodnjič.
ORLOVSKA AKADEMIJA ljutomerskega okrožja Orlov se vrši dne 25. in 26. marca v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. Na vporedu so telovadne točke, govor, petje, tamburanje, deklamacije in gled. prepstava. Natančnejši vspored se objavil po lepakih odn. vabilih!
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživ-ljujoče in krepkujoče deluje ljekarnarja Federa prijetno dišeči „Elsafluid“, mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kos-metikum za negovanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalnu steklenicu z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 326	de
Lepo novodošlo letno blago
po ugodnih cenah priporača trgovina.
Josip Farkaš sv. Jurij ob Ščavnici.
Klobuke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard Dužanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Pravo originalno
Erenyi
.DIANA1
francosko vinsko žganje
se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah.
Mala steklenica K18 Srednja . K 50 Velika „ K100
Erenyi DIANA
fran. vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanju
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo r
Jugopharmaclja d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
___ Preprodajalci do-
(Oblastreno bijo velik popust» zavarovano!) Zahtevajte cenik!
Klobuke
iz dlake, volne, panama, basta In slame
v najboljših kakovostih razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna.
R. STEHMECKI, CELIE št. 3D3 Slovenijo.
Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Nakup in prodalo
vinogradov, posestev, grajščin itd.
pospešuje zelo točno in solidno Zastopstvo Anton Arzenšek-ove posvetovalnice za nakup in prodajo zemljišč v Ljutomeru.
Naročila na: Zastopstvo posredovalnice za nakup in prodajo posestev v Ljutomeru. Osebno je povpiašati v gostilni A. Vaupotič.
Sprejmem za 1. April
trgov, pomočnika,
kateri mora biti popolnoma vešč v železniškr stroki, ter dober prodajalec, hrano in stanovanje v hiši ponudbe na Peter Osterc Beltinci Prekmurje.
Imam na prodaj
50 sodov (polovnjakov) novih za vsaki transport sposobnih z 300 L Franc Fišer Sv. Benedikt Slov. gor.
Pivovarna Tomaž Götz v Mariboru si dovoljuje naznaniti vsem zalogam in gostilničarjem
upostaviteu centralnega skladišča za ljutomerski okraj in Prekmurje v Slatina Hadinci,
zaradi olajšanja dobave našega prvovrstnega piva v sodih in steklenicah.
Originalne cene.	Takojšna postrežba.
Eden krasnoga glasa, 7 registrovni
harmonijum
in eden la moderni koncertni
glasovir
se takoj proda. Poizvedbe v kavarni pri Kroni Murska Sobota, Prekmurje.
r. zadr. z neom. z.
i
I
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
sprejema hranilne Vloge ter jih obrestuje po 4°io Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu; '
daje posojila na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brezplačno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih valuHfujega denarjal, vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593.	Telefon št. 3.
I
!
e
I