Ntjr«2ji » Združenih državah VflU« za we leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozematvo celo leto $7.00 GLAS AR0DA List slovenskih delavcev T Ameriki. f IB The largest Slovenian the United State«. a Issued every day except Sundays I and legal Holiday?. 75,000 Readers. •MBBmMJStl^ll Daily la TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 119 — ŠTEV. 119 Entered ai Second (flaw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, TUESDAY, MAY 21, 1929. — TOREK, 21. MAJA 1929 TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVn. — LETNIK XXXVIL Najnovejši čin jugoslovanske diktature. VLADA IZGNALA PRIBIČEVIČA V ZAKOTNO VAS NA SRBSKEM Bivši predsednik neodvisne demokratske stranke in desna roka pokojnega Radiča, ne sme več v Zagreb oziroma v Beograd. — V izgnanstvo so ga spremili detektivi. — Dobil je več svarilnih pisem, Češ, da mu strežejo po življenju. BEOGRAD, Jugoslavija, 22. maja. — Svitozar Pribičevič, eden najbolj značilnih jugoslovanskih politikov, bivši predsednik neodvisne demokratske stranke ter desna roka pokojnega Stjepana Ra-diČa, ne sme niti v Zagreb, niti v Beograd in tudi ne v kako drugo jugoslovansko mesto. Vlada ga je dala izgnati v zakotno vasico Brucc v notranjosti Srbije. V izgnanstvo sta ga spremila dva vladna detektiva. Pribičevič bo noč in dan pod policijskim nadzorstvom. Včeraj je prišel sem iz Zagreba obiskat svojo ženo, ki je baje smrtnonevarno bolna. Pred odpotovanjem je dobil nebroj pisem, češ, naj ne hodi, ker ga čaka v Beogradu zapor ali pa še kaj hujšega. Nekateri so celo izražali bojazen, da ga bo dala vlada zavratno umoriti Toda zgodilo se ni niti to, niti ono. Par ur po svojem prihodu je dobil vladno povelje,/ dar bo njegovo bodoče bivališče vasica Bruce v notranjosti Srbije. V izgnanstvo se je moral odpraviti še istega dne. Dokler je bil Pribičevič v vladi, — bil je za časa Pašiča naučni minister -— ni bilo bolj zagrizenega Srba ter večjega nasprotnika Slovencev in Hrvatov kot je bil on. Ko so pa stopili v vlado drugi možje, mu je od-klenkalo. Začel se je bratiti z voditelji hrvatske kmetske stranke, posebno z njenim načelnikom Radičem. Postal je tudi politični vodja bivših slovenskih liberalcev. Tekom Koroščeve vlade je bil ves čas v opoziciji ter je začasa obžalovanja vrednih dogodkov v zbornici navzoč.' Poleg dr. Mačka je postal voditelj hrvatske kmetske stranke ter je opravljal to službo, dokler ni kralj stranke razpustil. ' Pribičevič je Srb in pravoslavne vere, toda rojen je bil v bivši Avstroogrski. VSTAŠI SO ZAVZELI KANTON Poroča se, da je poveljnik nacijonalistov na begu pred vstasi. — Na-* daljne novice iz Kitajske. * 5 ■ SAiXCHIAJ, Kitajska, 20. maja. Kanton, južno glavno mesto nacijonalistiene vlade, je bil zav-xet .danes <»d Virtaških Kwangsi čet. General Ceng 1'itang. ]>ovelj-liik vladnih čet. baje beži pred vstaii. Maršal Feng- Juhsiang, ki je izjavil svojo opozicijo proti naeijo-nalktom včeraj, in svoj namen, da jih napade, je začel koncentrirati svoje čete pri Cengeav, kot se je sporočilo semkaj. LONDON", Anglija, 20. maja.— Ena največjih vojn se bliža Kitaj * ki, so javljala poročila iz Sanghaja. .Maršal Feng je napovedal vojno generala Oang Kajaku. načelnika naeijonalistične vlade. Feng, ta koz van i "krščanski general", spada med najbolj mogočne vojne lorde na Kitajskem teT je ibil preje vojni minister v naci-jonalintični vladi. On je resigni-ral >, tega mesta dne 18. marca, a vzdržal nevtralno pozicijo tekom nato sledeče Kwangsi vstaje proti generala Kaj-Šeku. Kaj-S^k je izdal ultimatum in v odgovor je napovedal Feng Ivaj-Š^kni vojno. V svoji izjavi je rekel Feng, da zapravlja Kaj-Šek vladne sklade za rekonstrukcije in da izrablja predsedniški urad v svoje o-sebne s vrhe. Obe strani sta pospešili danes svoje priprave 'za vojno. Feng je počasi umikal svoje čete v Honan in Sensi provinci ter uničeval lastnino na vse strani. Ceni se, da je bilo že napravljene škode za več kot en milijon dolarjev. Napad na komuniste. MOSKVA, Rusija. 20. maja. — Eksekiitivni komunike j komunistične internaeijonale je sprožil odločen napad na komunistične voditelje v Združenjih državah v odprtem pisnra na ameriške komu- ADMIRAL R. BERRY JE UMRL SODNIKI V WISC0NSINU SO V SLUŽBI K0RP0RACIJ Admiral Berry, znan radi svoje Jeanette rešilne ekspedicije iz leta 1881, je umrl v svojem domu na jugu. IvOUlKVILLE. K v., 20. maja. — Podadmiral Robert Berry, živeč v pokoju, je umrl včeraj na svojem domu, v Try on, X. C. Admiral Berry je vodil dve rešilni eksj>edlciji v arktične kra-je in sicer prvo leta 1874, ko je bil »"astnik bojne ladje 'Tigress", ki je iskala ekesj>edieijo kapitana Hala. Druga ekspedieija pa je bila vprizorjena leta ko so iskali "Jeanette". JLadja 4*Jea«ette*\ kateri je poveljeval kapitan George I)«' Jjong, je odjadrala iz San Franci se a leta 187'J. Bila je zarobljena v ledu severno od Sibirije. T retina popadke je bila izgubljena in na-dalj-na tretina, vključno Longa, je umrla od gladu, potem ko je dosegla Sibirijo. Rešilna ladja Berrvja je pričela goreti in on in njegova posadka -so se izkrcali. Slučajno je tudi razkril, da je Wrangel dežela otok. Najvišji vrli tega otoka je dobil svoje ime po njem. V državi Wisconsin je bila odrejena oficijelna preiskava. — Vsakovrstne mahinacije in ohdolžitve. Clan zakonodaje Woller je zahteval natančno preiskavo ter impeachment postopanje proti sodniku. KENOSHA, Wis., 20. maja. — Eden največjih škandalov v zgodovini Wisconsina izza razkritja lesnih in železniških "lobojistov", katera je svoje-časno razkrinkal senator Robert La Follette, je sedaj v zvezi s preiskavo okrožnega sodnika Beldena ter Allen A. Hosiery Compan in drugih neunij-skih tvrdk v Kenoshi. KAJZERJEVA SESTRA SITA ZAKONA ITALIJANKE V VOJAŠKI SLUŽBI Ce se bo dežela zapletla v nadaljno vojno, bodo mobilizirane vse ženske za vojaško službo. Princesinja Viktorija namerava baje oditi v Ameriko ter vprizoriti tukaj serijo predavanj. Bivši kajzer je bil od-nekdaj proti tej zvezi. RIM, I talij?, 20. maja. — Ženske bodo igrale zelo važno vlogo v prihodnji italijanski vojni, sodeč po poročilih, katera je objavil vladni komitej glede civilne mobilizacije. Profenor Vittorio Franehini je sestavil obširen pregled glede dela italijanskih žensk v zadnji vojni ter nudil obširno analizo razmer, ki so dovedle do nabiranja. da bodo v prihodnji vojni ženske mobilizirane za delo v tovarnah, isto-tako kot so mobilizirani moški za delo v zakopih. Profesor Franehini je prišel do zaključka, da bi morali biti mo-ški oproščeni v vojnem času izdelovanja majhnega orožja, projek-tilov in inštrumentov in da bi morale njih mesta zavzeti ženske, mobilizirane na sličen način. Italijanke, vedno vajene ,obdr-žat.i mesta v domru, so bile pre-dramljene v sle d zadnje svetovne vojne iz običajnega mrtvila. v i Številke kažejo, da je bilo v I pričetkii svetovne vojne 14,000 [ Italijank zaposlenih v vojnih industrijah. Do konca vojne je naraslo njih število na 200.000 in nadaljni tisoči žen. k so zavzeli mesta tudi v drugih industrijah. Poročilo kaže. da so se kmetice •bolj odlikovale v vojnočasnih industrijah kot pa meščanke Kmetice so bolj vajene trdega dela. in tovarne so jim nudile več prilike, da zaslužijo denar. niste v katerepi jih je pozval, naj ustavijo vse strankarske boje. ee-lo na stroške izključitve nekaterih voditeljev stranke. PARIZ, Francija. L'0. maja. — Zakonske zadrege sestre bivšega kajzerja, primnesinje Viktorije ter njenega mladega ruskega moža. Zubkova. so očividno stopile v zelo opasno stanje. Princesinja ne bo najbrž razpo-ročila ter odšla v Ameriko, kjer bo imela predavanja. Če bo princesinja izvedla svojo pretnjo ter tožila za razporoko, se ne bo zgodilo to raditega, ker je opešala njena ljubezen, temveč zato, 'ker ima preveč rada svojega moža. Tukajšnji prijatelji zakoncev poudarjajo, da je bil Sergej Zub-kov, ko je bil ruski begunec in brez dela v Berlinu, povsem prost, svoboden. Kakorhitro pa se je poročil s -princes in j o ter ga je ona začela nazivati z ''baronom', je postal nezaželjiv tujec ter je bil pognan iz Nemčije. Da ga spravi sedaj nazaj v Nemčijo. bo princesinja Viktorija najbrž privolila v razporoko ž njim. nakar bo zopot smel v Nemčijo kot ruski begunec. Zubkov se mudi sedaj v Luk-semburgu. ki je edini kraj v Evropi, ki mu je še odprt. Ko ga je spremila na mejo francoska policija- j«? izjavil, da bo kmalu zopet tukaj, a Francija se ga je enkrat za vselej i^nebila. Zubkov je sedaj zopet brez dela, čeprav skuša zainteresirati londonske proizvajalce za neki gledališki 'kon trakt. Tudi princesinja je praktično brez denarja, kajti njena lastnina je bila 'zaplenjena sodnijskim potoni. Zapleniti jo je dala družina njenega prvega j>okojnega moža. Obsedno stanje v Hamburgu. LONDON. Anglija, 19. maja .— Hamburški scoia-t je proglasil včeraj nad mestom obsedno stanje radi nemirov, ki so ^trajali do .pon-deljka. Kot vzro/k te odredbe navajajo agitacijo komunistov za demonstracije v masah. M Neki član generalnega stavkar-skega odbora i/.prtih delavcev je predložil zakonodaji ohdolžitve proti sodniku Reklenu ter d««e-gel uvedbo oficijelne preiskave. Februarja meseca je sklical sodnik lielden veleporoto, ki je pozneje obdolžila Kenosha Trade an! Labor Council, tla je baje nasprotnik organiziranega delavstva. Organizacija je izjavila, da so bili številni porotniki odvetniki ali uradniki Allen družbe ali da so bili na drug način v stiku ž njo. Pravni zastopniki tvrdke so prišli v državno glavno me*>to Ter skušali dobiti $4(UMM) za privatne detektive, ki naj bi bili v službi veleporotnikov. Izprti delavci so takoj rekli, da nameravajo oblasti zlomiti stavko, ker je bilo mesto Kenosha ml pričet ka izprtja polno privatnih detektivov. Tekom debate v -senatu glede te zahteve je predložil senator Se-versan fotografične k«»pije računov za zneske, ki so bili izplačani neki detektivski agenturi leta 1021 in 1H22. Pod vodstvom sodnika Belt I en a so bile izplačane privatnim detektivom velike vsolte za nakup ne-postavnib opojnih pijač ter za vzd r že v a nje p r ost.i tu t k. Član zakonodaje AVoller je zahteval nato preiskavo, ki bo imela mogoče za posledico impeachment ravnanje proti sodniku Beldenu. Kmalu nato se je izvedelo, da je sprejel sodnik od neke neunij-se 'tvrdke, ki izdeluje modroce, dvajset tisoč dolarjev in da je pozneje kot sodnik nastopal v nekem procesu, v katerega so bili zapleteni družabniki tvrdke. Osem nadaljnih obdolžb so dvignili, in justični komitej potslan-ske zbornice je odredil oficijelno preiskavo. To je bil prvi vzgled v Wiscon-sinu, da so bile dvignjene take obdolžbe proti kakemu sodnika. Unija je tudi spravila na dan, da je bil sodnik v zvezi s procesom. ki se je vršil pred kratkim radi nekega vloma. Obtoženec je bil importiran v Kenosho, da lahko nastopi kot priča. Calles je resigniral. •MEXICO CITY, Mehika, 20. maja. — Resignacija generala Plutarcha Eliasa Callesa kot mehiškega vojnega ministra, je bila že predložena predsedniku Porte-su Gil, vendar bo pa poteklo par dni. (predno »bo odstop objavljen-. Resignacijo je spremljala izjava prejšnjega minisftra, da bo vsik-dar pripravljen shižiti vladi, kadarkoli 'ga bo pozvala. NEMČIJA SKUŠA ODVRNITI AMER. TRGOVINO OD RUSIJE Nemci skušaljo uveljaviti kreditno kupčijo z Rusijo, ker so vznemirjeni vsled industrijalne in trgovske invazije Združenih držav. — Pogajanja z Moskvo, tikajoča se industrijalnih nakupov. Nemci se poslužujejo ameriškega posojila. BERLIN, Nemčija, 20. maja. — Stalno razširjenje ameriške industrijalne in trgovske aktivnosti v Rusiji je vznemirilo nemške industrijalne interese ter do vedlo do pogajanj med Berlinom in Moskvo za oživljenje rusko - nemške trgovine. Načrt določa razširjenje za več kot enajst milijonov dolarjev kreditov za Rusijo in sicer s pomočjo ameriških bank. Tozadevna pogajanja bodo zaključena meseca junija Leta 192(1 je dobila sovjetska vlada v Nemčiji industrijalne kredite. ki .so znašali več kot sedem milijon >v dolarjev. Sedanji na-•'•rt j>a je bolj obsežen in bolj am-bicijoaen. Na »rt vkl jučai je naslednje točke: so v jet i naj dobe več k.«»r ena.>t i milijonov dolarjev kredita za na- i kup industrijalnih produktov v Nemčiji: kredit naj bi bil odplačan te- , kom petih let; nemška vlada naj bi za jamčila I nemškim industrijam zopet pla- ■ čilo kreditov v obsegu šestdesetih odstotkov, dočim naj bi so v je t i zajame i! i 2.3 odstotkov. Preostalih petnajst odstotkov naj bi se pokrilo pomočjo ruskih not za nemške industrije: Nemčija naj bi izposlovala .n!o milijonov dolarjev kredita v «rlav-nem v Združenih državah, t trd i na IIo!andiskem. da financira to transakcijo. Nemški uradniki .v> mnenja, da bo generalni reparacijski komisar Parker Gilbert odobril ta načrt, ker spoznava, da so nemška odplačevanja vojne odškodnine v glavnem odvisna od zm on ost i Nemčije, da poveča svoje eks-porte. VREME OVIRA POLET Lotti je objavil načrt, da bo Bernard čakal tri dni, dokler se ne bodo izboljšali vremenski pogoji ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIh V AMERIKI. KOSEVEI/r FIELD. 1.. I.. 20. maja. — -Megleno nebo ter m >ta-hn vetrr sta danes zadržala Jier-nard—191, slavni aeroplan, v hangarju ter dovedla do objav-ljenja. da bo za tri dni preložen nameravani j»olet v Pariz. Ker je dobil poročila, da je morje polno nevarnosti za avijatike, je Arineno Lotti, j>od{K»rnik poleta. kaneeliral nqjwsredni odhod. Kot nadaljno preizkušnjo za veliki inonoplan, je bil določen polet v Orchard Beach, Me., kakorhitro bo dovoljevalo vreme. Francoski avijatik pa je dostavil. da ne obstaja nikak namen, da bi se vprizorilo transatlautrški polet od one točke. — Jaz nimam nikakega namena. da bi odlotel iz onega morskega kraja, — je rekel. — Izvedel pa sem. da ima morska obal tam čudovito trden pesek in da so poboji glede vetra naravnost idealni. Moj namen je pregledati celo okolico. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ........ $ ».30 1,000 ........ ( 18-40 " 2,500 ........ $ 45.75 5,0G0 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................f 8.7® " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da tmo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; » — $1; za $100 — $2; za (200 — 94; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodiai ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nak*, šilih priporočamo, da se poprej z nam iporaztunet« glede načisa IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER PRISTOJBINO 75e. 3AKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET, Telephones Barclay 0390 NEW 70BK, N __________ -_________ = ____ _ " 1 - -J-tsr-Jt MAJuk 1929 GLAS NARODA (BLOVMNX DAILY J Owned and Published by 0LOVENIC PUBLISHING COMPANX , (A Corporation) Frank flihir, President Louis Benedik, Treasury P Lao« of bosineM of the corporation and addreaaoa of above officers: H Cortlandt Bt, Borough of Manhattan, New York City, N. ,Y. "GLAS NABODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. %a celo leta velja Ust ta Ameriko in Kanado______$6.00 Za pol leta__________$3.00 ga Setrt Ista____ Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta _________$3.50 Za inoeemstvo ta celo leto —#7.00 __$1.50 Za pol leta--------$3.30 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iekaja vsaki dan ievtomh nedelj *n praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. blagovoli pošiljati po Money Order. Denar naj se Pri spremembi kraja naročiti-kor, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ _ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. X Telephone: Barclay 6189. AL CAPONE NA VARNEM Philadelphia i bi se reklo po naše "mesto bratske ljubezni". Pa je res v tem mestu vse nekako clomače-prijetno in zaspano. Philadelphia se nikamor ne mudi. Se le po mesecih oziroma po letih uvede potrebne no-votarjje, ki so drugod že zdavnaj uveljavljene. V enem oziru je pa Philadelphia prekosila vsa dru- ameriška mesta. Dosegla je nekaj, česar ni nobenemu drugemu ameriškemu mestu uspelo. Philadelpliijske oblasti so aretirale zloglasnega či-kaskega baiulitskega voditelja in butiegarja "Šcarface Al" Capona. Na varnem je tudi njegov telesni stražnik Fr. Cline. Dasi ima (apone na vesti na tisoče zločinov, se mudi sedaj vprvič za jetniškim obzidjem. \r (1hieagu, kjer je siril < apone kot voditelj butlegar-ske tolpe, strah in grozo, ga niso mogli prijeti. V Philadelphiji, kjer se je mudil le par ur, so ga pa prijeli, obsodili in zaprli. Capoue ni v Philadelphiji naeeloval nobeni roparski tolpi, tam ni vodil nobene bitke med gangster ji, ki se prepirajo za graft, kateri jim teče iz mokre prohibicije. < apoue in njegov spremljevalec sta potovala iz Atlantic- City proti Chieagu ter morala čakati v Philadelphi ji par ur drugega vlaka. Da preženeta čas, sta stopila v gledališče. Obisk v gledališču je bil pa za nju usodepoln. Detektivi, ki so se nahajali tam, so spoznali oba čikaška gang-sterja ter ju enostavno aretirali. Obtožba: nošnja prepovedanega orožja. Oba sta imela pri sebi revolver, toda manjkalo je jim časa, da se ga poslužita. Sodnik, kateremu sta bila predstavljena, jima je rekel: — Po drugih mestih se vaju boje. Celo nekateri državni pravdni ki trepečejo pred vama. V Philadelphiji je pa drugače. Da da poudarka svojim besedam, ju je obsodil na najvišjo kazen, ki jo določa zakon za tak slučaj: leto dni ječe. Dosti se je že pisalo in govorilo o takozvani "jersev-ski justici*, češ, da z nenavadno naglico opravi svoj posel. Philadelphia je pa v tem oziru prekosila državo New Jersey. Sodišče je poslovalo naglo kakor strela. Natančno štirinajst ur po aretaciji sta se za Caponom in ( line-om zaprla vrta 'Moyaiiiensing jetnišnice. In kot vse kaže, se jim pred potekom enega leta ne bodo odprla. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi bil prišel Capone s svojim spremljevalcem v New York ? Najbrže bi lahko neovirano nadaljeval svojo pot. Pa je šel rajši v Philadelphi j o, misleč, da bo prišel v mesto bratske ljubezni. Toda prišel je v vražji brlog. £ Novice iz Slovenije. UMOR BRIVCA. H. Grujič iz Proknplja je umoril z nožem brivca Milorada Stevano-viča. Grujič in ISHefanovič sta se v v kavarni prebirala. Stefanovifi ega brata ter ga začel "pretepati. Med tem je prišel iGrujič iz gostilne. Ko je videl, da Ste vatiov oč it epe njegovega brat, je -potegnil nož in ga zasa Na časti je; dil Stevanoviču v srce. Brivec je bil -takoj mrtev. Požar v VincarjUi. 2. maja je požar upelil hiao, tskedemj in hlev malemu posestniku Franu Groharju, p. d. Tajne-tu, »pridnemu gosq>odarju v Vin-earjih. Goreti je pričelo po kosilu, ker so se menda vnele saje ir od njrh tram cb dimniku. Nastal je velik požar, ki je grozil uničiti vso vasico, i>osebno ker leže Vin-earji za hribom za &kofjo Loko. tako da požara ni Ibilo takoj videti. Prva je prihitela na pomoč četa pod poveljstvom majorja Ba-kiča, obenem pa z motorno brizgal no gasi le i iz me'sta in Stare Loke. Z izdatno pomočjo vojaške čete se je j »osrečilo ogenj lokalizi-rati, da se ni razširil ina sosednja poslorpja. Vsi so občuovdali velFkc potžrtvovalnost gasileev, zla.sti pa vojakov, ki so pod premišljenim vodstvom svojega poveljnika in svojega poveljnika in oficirja storili vse kar so mogli, da so rešil" Groharju vsaj nekaj bornega imetka. Meščaukosila je tudi njega. Dne 1. majnika 1929 je zatisnil svoje oči. 'Predragi, ne-pozaibni Jaka se je pridružil stalni, družbi -svojih tovarišev Mul-leva. Jelovška. Dolenca Franca star. OMautovea) in napravili bodo na nebeških livadaii svoj običajni "tarok". Brez svojega "četrtega" jim ni bilo mo-goče obstajati. Rojen 14. julija 1835 na Zg. Brniku na Gorenjskem kot sin posestnika in vinskega trgovca je odšel mladi Jakec že v ljudsko šolo v Ljubljano, kjer je dovršil tudi gimnazijske študije in potem vstopil 'kot praktikant v lekarno pokojnega lekarnarja Karla Šav-nika v Kranju. Univerzitetne študije je študiral v Gradcu in je bil promoviran magistrom farmacije v juliju leta 1880. Kot a.sisrtent je potem služboval v Ljutomeru in v Veli ko veu. Za časa svojega osemletnega bivanja na (Koroškem je z veliko požrtvovalnostjo ustanavljal in podpiral podružniee sv. Cirila in Metoda ter slovenske tposojilnice. S svojimi prijatelji je prirejal »ho. de, na 'katerih je navduševal ljudstvo za narodno stvar. Nemci so ga črtili in preganali, napadali njegovega šefa in zahtevali od njega, da odjnisti iz tdužbe tega hujskača. Hočevar je zapustil Koroško in se podal v domači kraj. Leta TS99 je ustanovil novo lekarno na Vrhniki. Tu se jfe kmalu udomačil. Udejstvoval se je vedno v napredni vrsti. Izvoljen je bil v občinski odbor, kjer je deloval s takratnim županom in svojim prijatelj em Gabrijelom Je-lovškom nesebično za blagor občine. Do predlanskega leta je bil upravni svetnik občinske hranilnice. Vsak je čislal moža kreme-nitega značaja, vesele narave ter odprtih rok, kadar je treba pomoči. Obup zaradi odpusta iz službe. Delavec državnih železnic Jo sip Janžekovič iz Studencev, mizar po poklicu, je bil pred mese eem odpuščen iz službe, kar ga je močno potrlo. Ker pa ršo ga mučile vrh tega še razne druge ne-prilike. ki ho mično zagrenjevale življenje, se je odločil, da gre prostovoljno v smrt. Okrog 2. popoldne je odšel v st-udeniški gozd. Bil je sicer močno razburjen, ven-iar njegovi svojci niso niti slutili, 'kaj pripravlja. Janžekovič si je v gozdu zadrgnil jermen okrojr vratu in 'se obesil na neko drevo. Bas tedaj pa je prišel mimo gostilničar Shrei iz Studencev. Presenečen nad nenavadnim prizorom je r-fkočil takoj k abupancu in mu še pravočasno snel jermen z vratu. Toda Janžekovič oiikakor ni bil zadovoljen, da je bil moten v preseljevanju na drugi svet in je svojemu rešitelju v zahvalo izjavil. da vse skupaj ne pomaga nič, ker 'hoče za vsako -eono v smrt. Gostilničar Schrei je takoj s-j>o-znal položaj in odhite.l na orožni-ško postajo v Studence povedat, kaj je pravkar doživel. To priliko je obupni Janžekovič porabil, da po>'kuisi drugič izvršiti svoj načrt, ko je prišla orožniška patrulja takoj -po obve.stilu na kraj dogodka, je našla Janžekoviča zopet visečega to |M>t na traku od spodnjih (hlač. Orožniška patrulja je trak takoj prerezala in odvedla obupanea domov. Janožekovič je star 44 let. Tragedija podgorskega posestnika. Pod romantično Sv. Goro se je primeril žalosten dogodek, ki je globoko .pretresel prebivalstvo vse okolice. V Brezniku so našii po-sestn?ka Jožeta OsoLnika obešenega pod kozolcem. O vzrokih samomora tega moža. ki je bil v najlepši moški dobi. 49 let. govorijo ljudje naslednje: Po'kojni Osolnik je pred vojno prav zadovoljno živel na svojem ]H>seistvu in je veljal za premožnega kmeta. V svetovni vojni j>a je moral k voja'kom in ne je več let nahajal v ruskem ujetništvu. Ko se je -po prevratu zopet vrnil domov, je zaradi spremenjenih razmer pri hiši prišlo cesto do ne-sporaznumov in (prerekanja. Osolnik, ki je bil mirne narave, je končno voljno prenašal svojo u-sodo in pridno delal doma. Videti pa imu je »bilo. da ga tare neka skrita notranja boi. Zadnje čase so se temu pridružile še nekatere denarne »zadrege plačati je moral par tisoč dinarjev, za katoere je bil porok nekemu svojemu 'prijatelju in je ravno zadnje dni prodal .zopet eu rep iz fcleva. 3a bi izpolnil zadnji obrok. Kakor govore ljudje, je prišlo v Osoinikovi hiši j>red kratkim vnovič do prepira. To je menda gospodarja tako potrlo. da je po prerekanju s sinovi vzel vrv in končal svoje žalostno življenje. !ž Jugoslavije. Prebrisan slepar. Pred dnevi so se v Zagrebu pojavile stare nemške no vč a nice po 1000 mark. Tisočake je izdala Reiehs-banka leta 1910 in jih je i>ozneje vzela iz prometa ter jih proglasila za neveljavne. i>le-par je prišel do teh bankovcev ter jih proglasita za neveljavne. Slepar je prišel do teh bankovcev ter osleparil v Zagrebu več strank. Trgovci so mu dajali za ta denar blago. Tudi izmenjal je več tisočakov v menjalnicah. Končno je neko ugotovil, da so bankovci brez vrednotiti in je sleparja prijavil policiji. Piše se Anton .Jakša iz Ilrastja pri iXovem mestu. Obsodba lažnega škofa. Pred okrožnim sodiščem v Veliki Kikindi se je moral te dni zagovarjati Ivan Se mer, ki se je, kakor poročajo, v Stari Kaniži iz-daljal za škofa in tako osleparil lahko verno ljudstvo.'ki mu je dajalo hrano in denar. Nekoč je prišel v neko vas pri Stari alvniži. V hiši premožnega kmeta so imeli novorojenčka. Kmet je ibil ponosen, ko se mu je slepar ponudil, dla bom sam krstil otroka. Lažni škof je res v vaški kapeli 'krstil novorojenčka. Za vse te grehe se mora sedaj Semer zagovarjati pred sodiščem, ki mu bo odmerilo primerno kazen. Krvavo razbojništvo. V bližini Vočina so pred dnevi neznani razbojniki napadli km-r-s 1 ta Ignjatica Jorgiča iz Kusptoja. j Razbojniki so kmeta napadli, ko se je vračal po noči domov. Bili so oboroženi s koli in samokresi ter so nun grozili s smrtjo, če jim ne izroči denarja. Ko so mu pobrali listnico, v kateri je bilo o-koli 2(K) dinarjev in zlato uro z verižico, so ga še pretepli, da je kmet obležal nezavesten na cesti. Našli so ga orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo ter razbojnike kmalu (prijeli. SLOVENSKA VEST. Pri splošno znani rodbini Mr. Walt era Predovieha v Long Beaah, CaL, se je oglasila štorklja ter pustila osem funtov težkega fanta za spomin. Čestitamo! LISTNICA UREDNIŠTVA. A. L., Little FaUs, N. Y. — Da, sttrašrtu katastrofa v Cleveland Clinic Hospital je zailiteva^a tudi dve slovenski žrtvi. Smrtno sta se ponesrečili Frances iLogar in njena sestirična Agnes Logar. Nevarnost poplave v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da je po hudi zimi začela pihati burja, ki ji je sledil dež. Zadnje dni dežuje neprestano in obstoja nevarnost poplave ki bi uničila kmetom. kar jim je pustila huda zima. Deževno vreme škoduje tudi sadnemu drevju, ki cvete, tako da ni pričakovati obilne letine. Dve žrtvi Neretve. V 'Neretvi je utonil 10-Ietni Omer Hodži-č. Šel je k bregu in hotel iz reke potegniti drva, ki jih je Neretva naplavila. Pri tem pa je izgubil ravnotežje, ter padel v reko. Nekaj časa je plaval na površini, potem je pa izginil v valo vili. Trupla niso našli. — Pri Čapljini je Neretva naplavila truplo neznanega moškega v civilni obleki. Utopljenca ni mogel nihče spoznati. Vse orožni-ške postaje ob refld so bile o utopljencu obveščene. Zdi se, da je postal žrtev Neretve neki Jurij Bi-čete, ki je že pozimi skočil v rc-ko v samomorilnem namenu. Zadušeno dete ob železniški progi. Ko je tovorni vlak 'zapustil Sarajevo in odpeljal proti Bosanskemu Brodu, je strojevodja opazil ob progi sumljiv zavoj. Ker je bil vlak preobremenjen, je vozil tako počasi, da je t&rojevodja skočil z lokomotive ter pobral zavoj. Z zavojetm je zopet skočil na lokomotivo, ki jo je med tem u-pravljal kurjač. Na prvi postaji sta strojevodja in kurjač odvila zaboj. Najrvo sta našla krvav papir. Mislila sta, da je izavoj padel kemti potniku iz vlata in je v njem meso. Ko sta odvijala naprej. sta zagledala krvave kepe in v njih je bilo zavito trupelce novorojenčka. O strašni najdbi je bila obveščena polieija. Komisija je ugotovila, da je biol dete normalno rojeno. Zločinska mati ga je najbrž zavila živega v papir ter ga vrgla med vožnjo iz vlaka. Dete je bilo rojeno najbrž v Sarajevu. Dopis. Long Beach, Cal. Gotovo se vam bo čtrdno nedelo, ker se že toliko časa nisem oglasil. Pozimi sem se s svojo družino preselil na Jug. Zdelo se mi je na mreč. da bo v južnem delu Cali-fornije pozimi bolj gor ko kakor pW v Sacramento, toda ta zima je bila nenavadna. (Če je vreme slabo, pravijo namreč, da je nenavadno). Bolj je bilo mrzlo kot kdaj v Sacramento. Najbrž ste či-tali, da je povzročila slana za milijone dolarjev škode, posebno na marelicah, breskvah, mandeljnih, črešnjah. ponekod pa tudi po vinogradih. Toda po vsej deželi je bila precej huda zi na, tako da se samo California ne more pritoževati. Pomladi ni bilo nobene, ampak se je v par zadnjih dneh zima kar vpoletje prevrgla. Dane,-je tako vroče kot meseea julija v New Yorku. Morsko obrežje ji polno ljudi, 'ki iščejo v vodi hladila. Olede "D^ma Slepih" mi je pisal dr. Zarnik iz Ljubljane, da še je tudi v domovini zanimanje precej oživelo. Upati je. da bodo ti najbolj potrebni slovenski reveži kmalu dobili svoj dom. Naj zadostuje za danes. Če se bom meseca julija odpravil proti Vzhodu, vas bom zagotovo obiskal. Pozdravi Walter Predovič. Lažni grof, V Veliki pri Požegi so pred kratkim aretirali lažnega grofa Ivana K ničen i ka. Predstavljal st je za grofa ter je tako osleparil več premožnih kmetov. Nekega dne je protsil kmeta Franea Kap lo, naj odpotuje iz Pankoveev v Bres'tovac v Bački, češ, da ima tu svojo maler, ki stanuje v hotelu "Bristol"', ki ga pa v Brestov eu sploh ni. Mati da mu bo izro čila za njega večjo vsoto denarja Kmet v Brestovcu seveda ni na šel ne ho:ela ne grofice. Na ova d bo so grofa aretirali ter ga izro čili sodišču v Požarevcu. Zdravniki so ugotovili, da je Rius duševno abnormalen in je bil že interniran v umobolnici v Sa rajevu. Prijeta družba mladih vlomilcev Pred kratkim je neznan vlomilec vlomil v zagrebško cerkev sv. Duha. Zlezel je skozi okno v cer kev in o plen i l vse nabiralnike Kmalu je župnik sv. Blaža javil da je vlomilec na isti način vlomil v to cerkev in oplenil vse na biralnilke. Tretjič pa vlomilec n imel sreče. Ko je hotel pred dne vi vlomiti v židovsko cerkev a Strossmaverjevi ulici, ga je opazil neki trgovec in opozoril straž nika. Stražnik je vlomilca našel \ zakristiji skritega. To je neki Via dimir X.. tstar komaj 17 let. Pri znal je. da je vlomil z uspeJion v cerkev sv Duha .s tovarišem Ev genom AV., starim 16 let in je mi slil, da se mu bo tudi ta vlom po srečil. Aretirali so tnidi Evgtna ki je izdal še tretjega tovariša Mi lana Neigerja. Mladoletni vlomilci imajo m vesti okoli 20 tatvin in vlomov Vlomili so >z tisptihom tudi v tr velike trgovine v Zagrebu. Policija je vlomilec izročila sodišču za dvema vlomilcema, ki sta tud pripadala tej vlomilski tolpi, jc pa izdala tiralico. Hajduk Krstovič besni v celici Sodišče v Prokuplju je obsodilo 'hajduka Krstoviča na smrt. Po obsodbi so ga odvedli v posebno celico. V celici je začel hajduk besneti. Zaganjal se je v okno in kričal ter preklinjal vse, ki so pričali proti njemu. Izgledal je za zamreženim oknom celice kakor divja zver v kletki. Ne odgovarja na vprašanja in noče z nikomur govoriti. Najbolj ga razdraži, če ga 'kdo kaj vpraša. Hajduk je bil več let <7trah in trepet Prokuplja in okolice in ki je spravil na oni svet 10 nedolžnih seljafcov. je spoznal. da ni več rešitve in da so mu ure štete. Stražo pred celico so o-jačlli tako, da je popolnoma onemogočen 'beg iz zapora. Francoska vlada je naročila svojim zgodovinarjem, naj napišejo zgodovino svetovne vojne. Zgodovina bo zelo natančna bi bo oblegala 150 zvezkov. Kdo ve. če bo napisana, prsdno bo izbruhnila prihodnja vojna. * * 1 Marsikatedi moški okinča svoje gnezdo z izposojenim perjem. * V državi Virgin i ji je sodnik, ki je dosedaj prisodil kršilcem osemnajstega amendmenta vsega skupaj 330 let ječe. In od kršilcev osemnajstega amendmenta je v imenu ,postave skolektal $55,000 denarne kazni! To so ogromne številke. Toda za o-lago. * Včeraj je minilo dvoje let. odkar je od'Ietel letalec Lindbergh proti Franciji. Sedaj se pa bliža drugemu pristanu — svetemu "zakonskemu sta nu. Mlademu korajžnemu fantu vsak odkritosrčno želi obilo sreče. Marsikomu drla namreč zakon več težav, kot jih je delal Lindbergh u polet iz New Yorka v Pariz. Neki angleški predavatelj je rekel, da ima Amerika preveč po->'t a v. Na pa lat pa ne tiči v tem. da imamo preveč postav, pač pa v tem, da imamo premalo jwstav, katere bi z veseljem uvaževali. * Jugoslovanska vlada je dala iz-znati Pribičeviča. Ni še dolgo tega, ko jt- bil Pri-ličevič največja opora kralja in tedanje vlade. Toda časi se hitro izpreininja- jo, posebno na Balkanu. # Bivši avstrijski kancler Seiptel bo postal škof v Inomostu. Ko bo škof govoril v katedrali, ira bodo poslušali sami njegovi pristaši. Ko je govoril kot kancler v parlamentu, je imel med svojimi poslušalci pretežno večino nasprotnikov. V tem je j>a velika razlika. * V državi Tenessee je okraj, v katerem je /prepovedano poročenim moškim poučevati v ljudski šoli. Ta odredba je popolnoma pravilna. Kajti menda je tudi tukaj tako kot je v starem kraju, namreč-, da ima učitelj mnogobrpjno družino. Vsledtega ima doma dosti o- pravka. j * Fraraeovki. italijanski in angleški diplomati soglašajo v mnenju, da bodo morali v bodoči vojni vsi moški 'brez izjeme vršiti vojaško službo. To je čudno, kaj ne. Posebno če se pomisli, da so Anglija, Francija in Italdja podpisale Kellloggov pakt, do določa, da ne =sme biti nobene vojne vec. * V Ameriki in tudi drugod po svetu se marsikatero visoto denarja izplača med tremi očmi. Pa. ne, da bi bil ta ali oni slep. O. Bog varaj. Pač je pa treba pri plačevanju oziroma pri sprejemanju denarja eno oko zatisniti. €£iA£ NAHODA, 21. MAJA 4929 ARKADI J A V KRČE S KO: ENO URO NA RUSKI POLICIJI Ali si sploh monete predstaviti težave ritske policije, ki toliko trpi t Ce ne morete, pwkiusite presoditi \>aj pol ure v zadušljivi in vlažni pisarni ruske četrti. Tam boste videli mnogo zanimivega. Član četrti dvigne glavo iznad "Dobesedno vse živce," histerično nadaljuje dama. "Čim :;e zmrači, nimam miru in b"žim .stanovanja...." "Zakaj pa?" "Ali koga sumiš? E, e, naj ji bo Bog miloKtljiv. Radi česa je umr-iz la?" "Sam Bog naj ve! Sto let je bila stara. Tri leta ni vstala iz po- "Zaradi strahov.... Vsi pravijo,jstelje. Danes je izdihnila dušo." da so to strahovi. Nekdo tolče, ho-i "A kam si ti gledal?" že stotič ihipnl pop'sanega papirja in zeva- di po sobi, premika pohištvo, se raz-jmrmra nesrečni član. "No, pa dogovarja.... in baš snoči je nastal vjbro. Le trenutek počakaj!.... Tudi zidu tak jok, da bi bili kmalu vsi j to bomo uredili.... In kaj bi vi ra-v hiši znoreli ' ! strahu...." jdi?.... Prosim, odkrijte se! Pazi- "Ali kako ste dopustili, da je te. da mi ne prevrnete tintnika !.... prišlo tako daleč?" No. kaj bi radi?" "Dolgčas mi je, gospod član!" "Manj pijte, pa vam ne bo dolg joč vpraša: "Kaj hočeš?" "Gospod, ukradli so nam samovar!* "Kje si pa imela oči?" Clan predobro ve, da s takimi vprašanji ne bo našel njenega sa-movarja, vendar bi rad vsaj za nekaj časa odložil izvrševanje svoje dolžnosti — izpraševanj" ukradene, sestavljanje protokola in za ►dedovanje krivca. "Kam si gledala?" "Kako: kam sem gledala sem odšla v trgovino, je priletel pes, in mi pa ukradel! Razlil je vodo, raztresel premog in pobeg- nil skozi vrata, da ga sploh nihče ni videl.' "On! Ga! A kako veš, da je "on"? Mogoče je "ona"?" Kuharica brska z roko po žepu na predpasniku, Ni s kazalcem bri- "Kaj pa naj storimo?.... Tu mi prav nič ne moremo...." "Morda koga sumite?" "Nikogar ne sumim.... Toda*prepričana sem, da je' tukaj nekaj zagonetnega, skrivnostnega.... Hodijo po sobi, prevračajo predme-Ko t'1, pogovarjajo se...." "Koliko jih pa je?" "Koga?" "No, strahov?" "Kako naj vem?".... Najbrže samo eden." "Pa ste rekli, da se pogovarjajo. Kdo se bo sam s sabo pogovarjal ?" "Potem pa res ne vem.... Vi boste že bolje vedeli, če se more ali no, in po kratkem premišljeva ,ne n,oni >am « sab« pogovarjati.' Član je zbral vse svoje znanje o posmrtnem življenju, o podanikih silnega boga Plutona in se globoko zamislil.... Ker pa kot predstavnik oblast ni smel biti prazno-veren. odgovori odločno: "Ne, to ni mogoče.... Tu mora biti nekaj vmes.... Je že kdo zraven.... Kar pomirite se, gospa! Bomo ž" popra-šali in krivci bodo kaznovani, kakor zaslužijo.... Vaš naslov?.... — Zbogom!.... Kaj pa ti želiš?" "Žena mi je umrla." nju odgovori.: "Pa.... lahko je tudi "ona".... Naj bo kakor hoče, glavno je, da ni mojega samovar ja!" "Ali koga sumiš?" "Seveda ga sumim." "KoSa pa?" "Brez dvojna je ukral kak lo-pov. "Dobro. Bomo že pozneje videli. Vsedi se malo na klop, da uredim potrebno.... Tn vi, gospod?" "Vlago imam." "Kje imate vlago?" "V stanovanju." "Kaj pa vam morem tukaj postit" "Pontlslite, prosim vas, kdo j naj živi v vlažnem stanovanju!" ('lanu ni prišlo na pamet, da bi izjavil, da to njega prav nič ne briga ali da bi izrazil vsaj svoje začudenje, ker za vsako malenkost prihajajo k njemu. Ne! V tem trenutku je mislil samo to, kako bi vsaj malo odložil izvrševanje svoje dolžnosti. "Zakaj ste pa vz li vlažno stanovanje?" "Ko sem ga vzel. je bilo suho." 'Kako pa, da je sedaj vlažno?" "Vrag vedi. kako! Ko smo se nastanili, smo zapazili, da je vlažno. Po stenah so se pojavili taki madeži, večji od vseh zemljevidov, kar jih poznam." Član gleda naš nepopisani papir, n«'kaj mrmra skozi zobe in mehanično vpraša : "Ali koga sumite?" "Kako.' Ne razumem vas?" "Hm.... hočem reči, če zahtevate odškodnino?" "Pa..,, kako naj jo zahtevam? Od vlage prihaja revmatizem.... Nekateri nevmatizem je malenkost .... stane samo dvajset rubljev.... Drugi revmatizem je zopet tak. da vam se delajo zvezde pred očmi. kadar začne si jati.... Ne ozdraviš ga, če plačaš tudi tisoč rubljev!" Dolgočasen molk. "Toda.... kam neki ste gledali, ko sta jemali stanovanje?" "Saj sem vam že povedal.... Takrat ni bilo vlažno." "Dobro.... Vaš naslov?.... Bom že pogledal in ukrenil, da.... Kaj ste že vi hoteli?" "Gospod elan.... Če mi vi ne po-morete, tudi sam gospod Bog mi ne bo mogel pomagati.... Ne morete si predstavljati.... V zadnjem času so mi bili uničeni visi živci, dobesedno vsi....'* Najbrže je imei član bolj uničene živee kot ta dama srednjih let. ker je nervozno zagrabil nepopisani papir, ga zmečkal med prsti, za-snlcal glavo in začel z navadnim stavkom; _ "Ali koga sumite?" cas. "Čudne človek! Zakaj na neki pijem, če ne radi dolgočasja?! Samo zato, ker mi je dolgčas." "In ste se prišli pritoževat?.... Prosim, nikar me ne pihajte v obraz!" "Prišel sem se pritožit.... Da pri moji veri! K vam kot predstavnik oblasti sem se prišel pritožit, da mi je dolgčas.... Zakaj ni nobene veselice?" "Pojdite domov spat!.... To je za vas najboljša veselica." "Mislite? Take veselice si ne želim.... Jaz hočem živeti in se raz-živeti. Da. pri moji veri, lahko mr poženete od tod, ali kam naj grem potem ? Ker sem prišel sem, pomeni to, da nimam kam iti! Ali, gospod član. ru,-4ti človek nosi v sebi posebno žalost." "Imejte pamet in mi dajte mir s temi svojimi neumnostmi." "Toda kam naj greni želim kake zabave." Zelo si "Hm!.... V kino pojdite.... Predstave se začnejo čez dve uri...." "Hvala lepa! Vidite, pameten mož.... Zdaj že vem, kam bom šel. Ali dovolite, da se vsedem tukaj na klop in počakam, dokler se ne začne kino?" "Kar selite, le hrupa ne delajte!.... A vi, gospod? Kaj želite?" "Zena mi je pobegnila! Ali bo mogoče.... "Kam ste pa vendar gledali?" "Saj nisem mogel videti!.... Ko bi jo človek vprašal, kaj ji ni bilo prav.... "Da, da. žene so nerazumljiv svet," začne član modrijaniti. — "Samo tega hočejo, česar ni na svetu. Čudna publika!.... Ali koga sumite0" "Ali, nikar me ne sprašujte! Ime} sem ga za svojega najboljšega prijatelja.... Skupaj sva bil-jardirala.... in iznenada!.... Preva-ril me je!" "Vidite, v družinskem življenju mora biti človek vedno oprezen! naveličano govori član in si prižge cigaro. "Družinsko življenje je. kakor pravijo pisatelji, oblegana trdnjava.... Zona ljubi romantičnost, a možje hodijo zjutraj raz-kuštrani, površno oblečeni, s copati na bosih nogah. Žene pa imajo rade lakaste čevljčke.... On** se ne brigajo toliko za moralne sposobnosti kot za zunanjo lepoto.... Kaj. pa vi želite, gospodična? Lep? vas prosim, nikar ne jokajte!" "Ali je to sploh mogoče?.... Govoril mi je: ljubim te. ljubim te! A sedaj, ko je vse izvlekel iz mene. je pobegni! in me pustil tako. kot me je mati rodila...." "Kdo je to?" : "Prodajalec pri Obmigi.... Ta prostak me je pustil tako kot mr je mati rodila." "Le kam ste gledali?" "Saj mi je zmerom enako govoril, da me ljubi. Rotil se je za vse na svetu.... Kaj naj storim sedaj ?.... Tako sem kot me je mati rodila!...." Ta metafora ni bila baš pesniška, kajti velik klobuk te gospodične "kot jo je mati rodila" bi ji ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FORKION LANOUAOt INFORMATION SKRVICS — JUGOSLAV BURKAM Povprečne mezde v avtomobilski industriji. Glasom popisa industrij od l/so čez redno mezdo dobivali dolo- 1923 je bilo v Združenih državah 350 podjetij rza izdelavo motornih vozov in 2120 tovarn avtomobilskih kočijnikov (bodies) iir pritiklin (parts). Skupno število ljudi, zaposlenih v motorni industriji je doseglo 453,000. T. S. Bureau of Labor Statistics je ravnokar priobčil podatke o povprečnem zaslužku nastavljen-eev v avtomobilski industriji leta 1928. Povprečni polnočasni zaslužek na teden je znašal $37.05 v 1. 1928 napram $36.37 v 1. 1925 in $32.92 v letu 1922. Povprečni zaslužek na uro je znaša] 75 centov v I. 1926. 72.3 centov v 1. 1925 in G5.7 centov v 1. 1922. Povprečne polnočasne delovno ure na teden so bile 49.4 ur v letu 1928. Povprečni tedenski zaslužek je znašal od $32.84 do -38.55 za moške in od $23.03 do $25.25 za ženske. Povprečni zaslužek na uro je znašal od 0G.4 do 79 centov za moške in od 44.1 centov do 51.H centov za ženske. Za delo izven ali preko rednih polnočasnih ur .»e je v približno polovici podjetij plačevalo več kot znaša redna mezda. Za "overtime" se j«v plačevalo od 125 d« 150 odsto več kot za redne ure. Sistemi bonusa (nagrade) .so obstojali v dobri polovici tovarn. Vsi ali posebni delavci v teh tovarnah v taki obliki nikdau. ne dovoli] priti na ta žalostni svet. "Dobro," odvrne član. "Kje pa ste se zaljubili vanj ? V naši četrti?.... Kar pomirite s-1.... Storili bomo vse potrebno! Vaše mnenje nas zanima, kajti mi delamo Camels za vas, da jih kadite in se jih veselite. CIGARETE ZAKAJ SO CAMELS BOLJŠE CIGARETE Največja skupina tobačnih izvedencev na svetu . . . ena vrsta . . . ena kakovost . . . zavojček ene velikosti ... vse je ostredotočeno do dobroti Camel. Rahlost in miloba Camels sta mogoči edinole z uporabo najbolj izbranega tobaka. Najbolj strokovnjaško mešanje da Camels posebno okusa, ki ga ni mogoče ponarediti. Imajo milobo, ki je niste nikdar poznali v kaki drugi cigareti, neoziaraje se na ceno. Camels nikdar ne utrudijo vašega okusa in ne puste neprijetnega pookusa. čeni ali od-stotni znesek v razmerju s produkcijo, prihranitvijo časa. rednim prihajanjem ali dolgostjo >lužbe. SKRIVNOST MRTVECEV POJASNJENA PO 10 LETIH NA SLEDU MORILCA O 1P39. R- J. Reynolds Tobacc« Company. Winston-Salem, N. C. O dogodku na avstrijsko-jugoslovanski meji je izdano z jugoslovanske strani naslednje uradno pojasnilo: Dogodek se je odigral na meji v (bližini Luč. Oba ustreljena sta jugoslovanska državljana. Prvi je bivši 'komunistični poslanec ileci-movič, ki je bil pred 8. leti član Narodne skupščine, izvojen v lJo-sanskem Brodu. Drugi je komunistični kurir D j uro Djakovič. Oba sta bila že dalj časa zaprta v scklnih zaporih v Zagrebu. Tekom preiskave sta izpovedala, da je na jugoslovansko-avstrijski meji zakopana na skritem mestu velfka množina komunističnih propagandnih spisov, brošur i« letakov. Izjavila sta, da sta pripravljena pokazati skrivališče, če bi -se ju peljialo na mejo. Zato je pristojna oblast odredila, da se ju v varnem spremstvu prepelje v Maribor in od tam na označeno mesto na meji. 20. a j »rila popoldne .sta bila v spremstvu orožniške patrulje prepeljana na mejo vtbližlni Sv. Duha na Ostrem vrhu. Kes sta. na nekem mestu izkopali iz skrivališča v gozdu dve veliki vreči r..~nili komunističnih spisov. Ker je bilo že (precej pozno ter se je ž*1 mračilo, so ju hoteli orožniki prepeljati nazaj v Maribor. Pred odhodom pa sta izjavila, da vesta še za drugo skrivališče, kjer se nahaja še večja množina takega materijala. Orožniki so jima zato sledili na označeno mesto. Vodila sta jih vedno globlje v gozd. Ko so do^{>eli prav na mejo. sta kljub temu. da sta bila vklenjenia, skušala pobegniti na avstrijsko ozemlje. Ker se na klice orožnikov nista ustavila, so orožniki rabili orožje ter oddali za beguncema več strelov. Xiso pa vedeli, ali so koga zadeli ali ne. Iskali so delj časa, vendar pa zaradi teme niso mogli ničesar najti ter so ogledom je zrla I/izeta proti svojemu .možu. Pogovor se je pJetel še nekaj časa, nakar sta šla oba spat. Ko se je Jo^ta na nvojego {K>ročnega dne prebudila, je vstala z občutkom, kot, da pričakuje danes nekaj težkega in morečega. Nič war ni bilo v njej onega srečnega občutka, ki mora navdajati nevesto na poročni dan. Čeprav ji je bil mož, s katerim se je morala poročiti danes, ljub in drag, jo je bilo vendar strah ure, ko mu bo pripadala za vedno, ker je domnevala, da je on ne ljubi. Če bi danes lahko odstopila od te zveze, ne da bi s tem vzbudila splošne pozornosti, bi to prav jrotovo storila. Strah pred neposredno nod-očnostjo je bil prevelik v njej. Nobenega človeka pa ni imela, h ikateermu bi uahko pribežala 9 tvojim strahom. V svoji srčni bolezni je vzela še enkrat svoj dnevnik, da se olajša na ta način. Napisala je v svoj dnevnik dolgo izpoved ter zaprla nato knjigo v svoj kovčeg. katerega je zaklenila ter shranila ključek na varno mesto. Nato je jKJZvonila* svoji služabnici. Ta je prišla takoj, ker je žc čakala na poziv. V deviškem gradiču je vladalo od ranega jutra pes?tro življenje ter vrvenje. Kljub temu, da se je proslavljalo j>oroko v ozkem krogu, se je vendar sestalo nekako pet d est ljudi. Ob dvanjastih se je sestal grof Raj-i:er s svojim bratom. Grof llenning je izgledal .precej bled in njegove oči so zrle nemirno ter zbegano. Grof Kajner pa je izgledal čisto miren ter ]x>kojen. Grof llenning ni našel v prejšnji nači nobenega počitka. Vse tedne izza zaročnega olavija so je resno boril s seboj, da zaduši v sebi stiast, ki se je vzbudila v njem ob pogledu na Josto. Odkar pa je ml prejšnjega večera zopet videl Josto, je vedel, da so bila vsa njegtfVa prizadevanja ■zaman. Z elementarno silo se ga je lotila ljubezen do neveste njegovega brata ter ga ni več izpustila. Njegovo sree je kričalo i»o Jost-i in njegova miaul a, vroča kri se ni pustila Vkrotiti. Poročni go>tje so se zbrali polnoštevilno, ko s*ta prišla oba brata v gradič. Tudi grofica Gerlinda je bila že navzoča ker je prišla z obema Kitrbergoma. Izgledala pa je čudno bleda. Njene oči so žarele not v mrzlici in njeni ustnici Ma žareli temno rdeče iz njenega bledega obraza. * Minister je bil tudi zelo resno razpoložen, a je bil preveč posvet njaka, >da bi im> izdal. Slovesnost poroke naj bi se za vršila v hiši neveste ter nato sledeča cerkvena slavnost v grajski kapelici. Ko se je grof Kajner odstranil, da poišče svojo nevesto, je sto-l >1 grof llenning. popolnoma neopazen, za neki zastor pri oknu, kjer je stal rderit pred očmi navzočih. Kri mu je vrela burno k srcu, ko so se odprla vrata ter se je prikazala J ost a v poročni obleki ob strani grofa Kajnerja. Globok molk je vladal v slavnostni dvorani tekom slovesnega dejanja postavne |>oroke. Niti llenning, niti Gerlinda nista bila zmožna zasledovati slo-\<^ncga dejanja. Oba s>ta potrebovala vse svoje sile, da se ne izdata. Grofica pa se je lahko obvladala toliko, da se je lahko ozrla par-krat v »pa- eni obraz llenninga. Tedaj pa je vzplamtel vedno v njenih očeh divji gnev. Čeprav je bila sedaj brez moči, a bodočnost ji bo dala v roke orožje, da ž njim doseže svoj cilj. In nato se je zgodilo — pred postavo je postala Josta grofica Namberg. Ob roki svojega moža je odšla skozi vrSte gostov. Vožnja v dvorno kapelo se je pričela takoj nato. Eno uro pozneje je bila končana tudi cerkvena slovesnost. Josta je stala, bleda ter prepadena, ob strani svojega moža ter je sprejemala od vseh strani čestitke. Tudi grof llenning je moral stopiti k novoporočenemu paru. Ni pa zmožen izpregovoriti niti ene besedice. Nemo in krčevito je naj prvo objel svojega »brata ter se nato sklonil preko roke Joste, katero je poljubil. Mladi par je bil preveč zaposlen s samim seboj aru. S krvevtim pritiskom je stisnila Josto v svoji roki, nakar atw njeni ustnici stvorrli mehanično čestitko. poleg njega, prav kakor Simp- i-on." j Eden od onih pred kaminom vstane: "Grem se preselit," reče} ''v .sobi št. 13 ne bom spal." "Za to je* še, časa," odvrne pripovedovalec. "Nocoj je dosti praz-lom "Morski ropar". A ako obr-jsmo zleteli iz naših sob in udrli v.nih sob. No. ta slučaj s Hamjk-o-nete svoj korak na levo, potem mi sobo št. 33...." |nom ni še vse. Nisem bil tu ta- Ako izstopite na postaji Bin-jljal. Takrat pa nenadno strašen gledon in greste na desno, za do- ^ krik, za tem udar, kakor da se je brih deset minut ste pred hote- nekaj težkega zrušilo na tla. Vsi je nepotrebno govoriti naprej.... Zato nikar ne pozabite kreniti na desno! Hotel "Mor.-ki roj »ar" izraža ž-od nekdaj neka j skri vnostnega ; pa "Dalje pripovedujte, dalje!" so krat. ko se j> s štirimi drugimi isto silili oni pml kaminom. "I bogi Simjtson je ležal na tleh z razprostrtimi rokami in z zgodilo kakor z ono dvojico." "S štirimi?" vpraša eden. <4Da. še so bile štiri žrtve, do- ko se mu bližate, nehote čut^ da!^? n,"r> v vrat,L 0braz ,nu ^.kler ni prišel nekega dne Cleave je v njem n"kaj pasebnega, nepo-j. bil deloma namazan z milnico, ka sem, .morda vam je znan. Jaz ga znanega. Pred velikim kaminom hotelskega salona je neki večer v novembru sedelo sedem moških, samih trgovskih potnikov. V kotu si je n<'ki človek z dlanmi jrlavo pod sloni 1 in čl- kor da se je hotel briti. a poleg'že paznam. Zabaven dečko njega na tleh odprta britev...." je. čeprav malo preveč drzovit. K( "Čudno, čudno!" reče ed n oJ navzočih. "Da," nadaljuje oni iz kota. "toda t<> Se ni vse. Komaj štiri-t;d knjigo. Zunaj je tulil veter ka-inajst dni nato .sem bil zopet tu s kor za stavo. svojim prijateljem Hampsonom. j no. I'r»l šestih nič. Četrt na sedem. "Kak več<*r!" vadihne eden od j Da, Ilampson. je bilo njegovo ime. j nenadno čuj"ino smeh. kakor da potnikov, gledajoč v ogenj, ki je'Hotel je po vsej . z njim'.'" vpra-šajo vsi. ^ , ,, . "Isto kakor z on in — in isti JJa. krf>g četrt na sedem, ko mu "tu vedno nekaj straši." "Straši?" vztrepeta v.s-h sedem potnikov v isti hip. "Da, stra.v." potrdi oni iz kota. " pa menda ti i nihče izmed ** vas dobil sobe št. 13." "Sobo št. 13 sem jaz dobil." prepadeno izjavi eden od potnikov. "Zamenjajte jo na vsak način, zamenjajte jo." reče oni iz kota. "Zahtevajte drugo sobo, sicer se boste kesa I i. to se pravi, če sploh preživite ikx-....?' Ko so vsi uprli pogled preti se, nadaljuje oni v kotn t "Prav tako kakor nocoj, je bilo pred šestimi leti. Toliko nas je bilo kakor sedajle, a med nami tudi ubogi Simpson. T>i! je potnik tvornice za jeklo v Shiefieldu in zelo za ba ve n 1 o vek. Drugo jutro—^ ne spominjam se več vseh pod rob- ■ nosti — krvava tla. krvava britev, grozan pogled na spremenjeno lice." "Pa kaj se je zgodilo?" vprašajo vsi pred kaminom. "Dobil je za prenočišče sobo št. 13," začne praviti iz kota. "Odvračali smo ga. naj ne spi tam. toda zaman ; ni hotel iti v drugo sobo. Tu res — nič se ni zgodilo do četrt na sedem. Moja soba je bila zraven njegove, pa sem dobro slišal, kako je hodil gor in dol in nekaj motn- ! je sobari« a prineda čaj. Ko srno I udrli v njegovo sobo, ležal je na t tleh, mrtev! Vrat prerezan, britev Io, da je prišej čas, srno skočili k vratnin, sobe št. 13 in jih široko odprl. Zagledali smo Cleavra...." "Mrtvega?" vprašajo vsi hkrati. "Ne. toda še nekaj," je rekel oni v kotu in odprl svojo torbo. "Stal je pred ogledalom in se mirno bril. Ker je dobro vedel, kaj se je onim zgodilo, ni hotel neumno staviti življenja v nevarnost — zato >e j<» bril z brivskim aparatom od marke Tiring pa je nemogoče porezati se — in gospoda moja. tudi tu jih imam še nekaj po osemindvajset dinarjev komad. Samo osemindvajset dinarjev, gospoda. in zapomnite si. da z našim aparatom se ni mogoče porezati. kakor so se oni nesrečneži z navadnimi britvam:...." R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: France 24. maja; 13. junija (Ob polnoči) (6. zv.)i lie de France 31. maja; 19. jun. (Ob polnr.iM) Paris 7. junija; 25. junija. (Ob pulnoči) Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana in »lavna franr^ka kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW VORK. N. V. | S PLESA V SMRT. Paul Whiteman X o c o j na Columbia omrežju od obali do obali od 9. do 10. zvečer Eastern Daylight Saving Time. Nocoj vam bo dotikljaj vašega kazala na radio prinesel neprekosljivo plesno got 1 bo Kralja Jazža" in njegovega svetovno slavnega orkestra Iz ulj ud nosti OLD GOLD CIGARET. . . "ni ga kaši j a v eeli kari. " Tri šestnajstletna dekleta v Londonu so se vračala jioiioči % plesa domov. Med potjo so r>e šalile, smejale in pele. Prišle so do mesta, kjer prekriža železniška proga cesto. A' tem trenotku je privozila lokomotiva in vse tri deklice, ki je niso opazile, strašno razmesarila. Šele drugi dan zjutraj so našli razkosana trupla nesrečnih deklic. NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodn jc od plut je: S. S. PRES. WILSON 22. MAJA — 28. JUNIJA M. V. VULCANIA 7. JLNIJA — 12. JULIJA M. V. SATURN IA 25. JLNIJA — 2. AVG. Saturnia in Vuleania prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti iu najilici tiT nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teli motornih ladjah vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS KROS. & CO. Cen Airentje 17 Battery Place, New York OLD GOLD j naročajte se na CIGARETE 1 "GLAS NARODA"! Smrtna kosa. 1. maja zvečer je po kratki bolezni umrla ljubljanska posestniea trgovka Mimi Polachova, rojena Zalarjeva. — Xa Turjaku je umrl v 82 letu starosti Andrej Zelnik, najstarejši TurjaČan. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zeinljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu 80 vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO 81. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in poiljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Eilinole veliki zemljevidi zadoštajo dnevnim potrebam. Če hc morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iiče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU Jahko natančno ogotove, kje se je i&odila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letale« itd. Tndl otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih Inčev. Dole Je B8, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ueodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik te ml je vid Združenih držav, na katerem so tu železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnefi feekna, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokoT, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo n vas velike važnosti Ko ca boste teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 25. maja: Minnetonka. Cherbourg N«w York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Coot« Grande. NaooU. GancV* 2*. maia: Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen , SO. mala: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, firemen 31. mala: lie de France. Havre (Islet) Statendam. Boulogne Bur Mer, Rotterdam Augustus. Napoll. Genova 1. junija: Majestic, Cherbourg UelgenLand. Ohrrb. »u^p, Antwerpen Deutiiehland, Cherbourg, Hamburg Minnekuhda. iiouloBne o'lr Mer 3. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen 5. junija: lVrenKaria. Cherbourg President iiarding Che. uourg, lire-men 6. junija: Muenchen, UuuU.gne our Mcr. Bremen. 7. junija: Paris. Havre Vuleania, Trst , Olympic, Cii»-rbourir Votettdain. Uoulogne sur Mer. Rotterdam Minnewaska, Ch^rbouri? Arabic, Cherbourg, Antwi-rpen Hamburg, Cherbourg. Bremen Itepublic, Cherbourg, Bremen 10. junija: Columbus, Cherbourg. Bremen 12. junija: Mauritania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 13. Junija: ~ ( France. Havre I.uetzow. Bremen 14. junija: ilomeric, Cherbourg Hotterdam, Boulogne eur Mer. Rotterdam Minnesota, Boulogne su- Mer 15. junija: Albert Kallin, Cherbourg. Hamburg President Itoosevelt, Cherbourg, Bremen Conte UiaJicamano, N'a[>oli, Genova 17 junija: Resolute. Cherbourg, Hamburg 18. junija: Karlsruhe. Boulogne Bur Mer Bre- in