TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII.	Oktober 1976	Št. 9
Sirene, kot pred 40. leti
Osrednja proslava ob 40-letnici velikih delavskih stavk v Kranju
Savski log v Kranju je bil 18. septembra prizorišče veličastne proslave ob 40-letnici velikih delavskih stavk, že od 10. ure dalje so na prizorišče prihajale povorke delavcev s transparenti in zastavami iz vseh kranjskih organizacij združenega dela. Tudi naš kolektiv se je v polnem številu udeležil proslave, kar moramo še posebej pohvaliti. Med udeleženci proslave, katerih je bilo okoli 30.000, je bilo tudi veliko gostov, med njimi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, Andrej Marinc, Vida Tomšič, Lidija šentjurc, Janko Rudolf, ter drugih predstavnikov družbenopolitičnega življenja, predstavnikov JLA in vodstev ZSJ in sindikatov iz drugih republik.
Začetek osrednje proslave so naznanile sirene podjetij, ki so pred 40. leti sporočile delavcem, da se je začela stavka. Zbrane udeležence proslave je najprej nagovoril predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. V uvodnih besedah je tovariš Barborič povedal, da se s proslavo 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev ne spominjamo samo teh dveh stavk, temveč stavk, ki so v tistem času zajele vse delavce v Sloveniji, ko je nastal pravi stavkovni val.
Za njim je stopil na govorniški oder predsednik CK ZK Slovenije tovariš France Popit, ki je imel slavnostni govor na tej veličastni proslavi. Najprej je poudaril, da spada ta stavka med najbolj organizirane akcije slovenske, ga proletariata pred vojno, saj so kapitalistični podjetniki morali poklicati na pomoč oborožene policijske enote. Poudaril je tudi, da so prav v času stavke delavci spozna-
li, da je edina prava pot, ki bi jim zagotovila enoten boj za izboljšanje nevzdržnega socialnega položaja, pot pod vodstvom komunistične partije. Spoznali so, da so prav komunisti najodločnejši borci za izboljšanje njihovega položaja in pravic, da so najsposobnejši organizatorji enotne akcije proletariata in vseh delovnih ljudi za preobrazbo družbenih odnosov, da so glasniki skorajšnje revolucije, ki naj podre stari svet socialnih krivic in zatiranja, ter zgradi novega, v katerem bodo vsi ljudje svobodno in enakopravno odločali o rezultatih svojega dela. Po drugi strani pa so izkušnje te velike delavske stavke oborožile Komunistično partijo Slovenije za organiziranje skorajšnjega množičnega odpora slovenskega ljudstva proti okupatorjem in za neposredno vodenje revolucije.
Nato je predsednik Popit obširno spregovoril o tem, kako se je komunistična par-
tija usmerila v vodenje akcij delavskega razreda in povezovanje njegovih gospodarskih zahtev s političnim bojem proti režimu. V nadaljevanju je tovariš Popit zgodovinsko orisal pomen in potek stavke, nato pa je dejal:
»V tridesetih letih povojnega razvoja smo ustvarili trdno podlago za jutrišnji dan, ko bomo hitreje in še bolj uspešno oblikovali našo družbo ter razvijali materialno m duhovno življenje delovnih ljudi v Sloveniji in slovenskega naroda v trdni povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Delovnim ljudem danes ni več treba s silo od nikogar terjati svojih pravic. Naš delavski razred je v revoluciji razlastil svoje izkoriščevalce in začel sam odločati o sadovih svojega dela. Svojo usodo je vzel v svoje roke. Cilji in vrednote predvojnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in revolucije, so vtkane v naša današnja delovna prizadevanja in dosežke, naša dolžnost pa je, da jih še utrjujemo in prenašamo na nove rodove.«
Tovariš Popit je omenil tudi pomembne priprave na zakon o združenem delu, ki pomeni velik korak v naših prizadevanjih, da bi na ustavnih določilih v praksi zgradili socialistično samoupravno družbo.
Posebej se je v nadaljevanju svojega govora tovariš Popit dotaknil ravnanju so-
Prizorišče osrednje proslave
sednje Avstrije proti naši manjšini na Koroškem in Gradiščanskem, kar odločno obsojamo, pa ne samo mi, temveč tudi ostali narodi v svetu. Med drugim je tovariš Popit dejal: »Zavedamo se, da gonja proti slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji ni uperjena samo proti le-tema, ampak je sestavni del sovražne kampanje proti socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji.
Jugoslavija, samoupravna in neuvrščena, je — razumljivo — danes v središču napadov mračnjaških sil, fašističnih in nacističnih. Prvi so na pohodu tudi v sosednji Avstriji, kjer jim dajejo varno streho nad glavo in kjer lahko s podporo in sredstvi tajnih obveščevalnih organizacij nemoteno pripravljajo razne provokativne propagandne akcije — drugje zopet stojijo za ugrabitvami letal, terorizmom in celo uboji. Drugi spet snujejo nekakšne ilegalne partijske kongrese. Eni in drugi pa bi hoteli razvrednotiti socialistično samoupravljanje in neodvisno, neuvrščeno pozicijo socialistične Jugoslavije. Cesa vsega se ne lotijo v svojem slepem sovraštvu, da bi oslabili notranjo
moč in zunanjo trdnost Titove Jugoslavije!
Zveza komunistov, vlada socialistične federativne republike Jugoslavije in vsi delovni ljudje v naši domovini se tudi s tem izzivanjem in poskusi ustvarjanja novega žarišča napetosti v tem delu Evrope ne bodo dali ustrahovati. Še naprej se bomo odločno in neomajno bojevali za to, da bo Avstrija izpolnila vse obveznosti, ki jih je sprejela z državno pogodbo. Izpolnitev tega dolga bomo terjali vse dotlej, dokler ga Avstrija ne bo v celoti poravnala!«
France Popit je na koncu dejal: »Družbeni odnosi, ki jih uveljavljamo v duhu nove ustave in osnutka zakona o združenem delu bodo nedvomno veliko prispevali k širjenju zaupanja, odgovornosti in razumevanja za potrebe soljudi.
To materialno in moralno pomoč naše socialistične samoupravne skupnosti, ki temelji na družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju delovnih ljudi, bomo organizirano izrazili tudi pri solidarnostnem zbiranju in nudenju pomoči od
(Nadaljevanje na 2. str.)
Pomagajmo
Potres, ki je 6. maja prizadel Posočje, je terjal od delovnih ljudi in občanov, zlasti pa delovnih ljudi na prizadetem območju veliko naporov, da bi bili ustvarjeni najnujnejši pogoji za življenje in delo na prizadetem področju. Potresni sunki pretekli mesec pa so ponovno povzročili ogromno gmotno škodo in bo Posočje, zlasti pa Breginjski kot potrebno zgraditi povsem na novo. Zato Občinski svet Zveze sindikatov v Kranju poziva vse delovne ljudi in občane, da izpolnijo svojo človeško dolžnost in pokažejo svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom. To pa lahko naredijo le tako, da čimprej izpolnijo obveznosti, za katere smo se dogovorili že po majskem potresu. Gre za pobudo, da bi vsi prispevali za Posočje 1-dnevni zaslužek in da bi, če bo potrebno, akcijo tudi ponoviti.

Pogoji za upokojitev in odmera pokojnine
IVANKA JUSTIN med branjem pozdravne brzojavke tov. Titu
Sirene, kot pred...
Pogoji za pridobitev starostne pokojnine
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oziroma zavarovanka, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) ne glede na svojo starost.
Borec NOV pred 9.9.1943 pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni pokojninsko dobo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska).
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec oziroma zavarovanka, ko dopolni starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) in pokojninsko dobo 20 let.
Zavarovanec oziroma zavarovanka, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Odmera pokojnine
(Iz statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji)
46.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove.
Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih 10 letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali katerihkoli zaporednih 10. letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Z zveznim družbenim dogovorom je lahko določeno tudi drugo časovno obdobje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove.
Za leto zavarovanje, iz katerega se vzamejo osebni dohodki za izračun pokojninske osnove (drugi odstavek), se vzame koledarsko leto, v katerem je dobil zavarovanec osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
47.	člen
Osebni dohodki iz prejšnjih let zavarovanja se valorizirajo tako, da ustrezajo gibanju poprečja osebnih dohodkov na območju skupnosti.
Ce ni z zveznim družbenim dogovorom drugače določeno, se osebni dohodki iz prejšnjih let valorizirajo glede na raven poprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
Valorizajske količnike za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let določi skupnost v začetku vsakega koledarskega leta na podlagi uradnih statističnih podatkov o gibanuj poprečnih osebnih dohodkov vseh za-
poslenih delavcev v preteklem letu. Valorizacijske količnike določi skupnost kot enotne za vse osebne dohodke ne glede na njihovo višino.
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, se preračunavajo na raven osebnih dohodkov — n. pr. v letu 1975 takole:
OD v letu 1965
—	s količnikom 562,2 OD v letu 1966
—	s količnikom 427,3 OD v letu 1967
—	s količnikom 386,9 OD v letu 1968
—	s količnikom 353,2 OD v letu 1969
—	s količnikom 306,7 OD v letu 1970
—	s količnikom 255,9 OD v letu 1971
—	s količnikom 214,3 OD v letu 1972
—	s količnikom 182,0 OD v letu 1973
—	s količnikom 157,1 OD v letu 1974
—	s količnikom 125,1
48.	člen
Za izračun pokojninske osnove se šteje dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom v polnem delovnem času na svojem delovnem mestu, dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, ki jih organizacija določi v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Iz čl. 49 (2. odst.)
V osebni dohodek za izračun pokojninske osnove se vštevajo tudi nadomestila osebnega dohodka iz invalidskega zavarovanja oziroma osnova za odmero oskrbnine in začasnega nadomestila po tem statutu oziroma nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih.
59.	člen
Za izračunavanje pokojninske osnove se zavarovanci — delavci razvrščajo v skupine v skladu s predpisi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov glede na zahtevnost delovnih mest po splošnih aktih organizacij združenega dela, na katerih so zavarovanci delali, za vsako od teh skupin pa določi skupnost najvišji in najnižji osebni dohodek, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.
Zavarovanci — delavci se ne glede na dejansko strokovno izobrazbo razvrstijo: v I. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se ne zahteva nobena kvalifikacija;
v II. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva po osnovnem šolanju priučitev za določena dela ali poklic;
v III. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva poklicna šola po
zakonu o srednjem šolstvu;
—	v IV, skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva končanje splošne srednej šole, tehniku-ma, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če šolanje traja najmanj tri leta, in na delovnih mestih, za katera se zahteva izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe;
—	v V. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe;
—	v VI. skupino — če delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija ali pridobitev doktorata znanosti.
Za določitev najvišjega in najnižjega osebnega dohodka po prejšnjih odstavkih Skupnost ugotovi poprečni mesečni osebni dohodek, ki je bil za posamezno skupino dosežen v preteklem koledarskem letu. Naj višji znesek osebnega dohodka za vsako posamezno skupino, je tako ugotovljeni osebni dohodek, povečan za določen odstotek, naj nižji pa znižan za določen odstotek.
Skupnost vsako leto objavi naj višje in najnižje zneske osebnih dohodkov, določene po prejšnjih odstavkih.
60.	člen
Starostna pokojnina se odmerja od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na pokojninsko dobo, in znaša:
1.	za zavarovanca s pokojninsko dobo 15 let 35 % pokojninske osnove, nakar se vsako nadljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe poveča za 2 % pokojninske osnove;
2.	za zavarovanko s pokojninsko dobo 15 let 40 % pokojninske osnove, nakar se za vsako nadljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3 odst., za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa Za 2 % pokojninske osnove.
Ce pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po tem členu za leto pokojninske dobe.
61.	člen
Zavarovanec, ki po izpolnitvi 40 oziroma 35 let pokojninske dobe (borci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 — 35 oziroma 30 let) ostane še naprej v zavarovanju, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine, se pokojnina poveča za vsako leto zavarovanja po izpolnitvi navedene pokojninske dobe za 1 %, skupno pa največ za 5 %.
(Določba je povzeta po drugem odstavku 14. čl. ZPIZ).
(Nadaljevanje s 1. str.)
potresa hudo prizadetemu Posočju. Prepričan sem, da bodo vsi delovni ljudje in občani kot vselej doslej ob podobnih elementarnih nesrečah izpolnili svojo človeško dolžnost, svojo solidarnost.
Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje močni le, če bomo enotni. Medsebojna solidarnost delovnih ljudi, ki je postala neločljiva prvina družbenoekonomskih odnosov, dokazuje, da postaja naša družba vse bolj trdna, med seboj vse bolj čvrsto povezana in da nas nihče ne more in nas nikoli ne bo mogel razdvojiti.
Zato smo dolžni tudi v prihodnje ustvarjalno in odgovorno krepiti idejno in politično enotnost Zveze komunistov Jugoslavije, bratsko sožitje jugoslovanskih narodov in narodnosti, prijateljske vezi z vsemi narodi sveta, načela naše neuvrščene politike, kar vse je globoko vtkano v temelje naše revolucije.
Ponosni smo na prehojeno pot, saj krepi naše zaupanje v lastne sile in odpira perspektivo v lepši jutrišnji dan. Hkrati pa smo tudi trdno odločeni, da bomo obvarovali.
če bo treba tudi z orožjem v roki, vse sadove naše revolucije pred vsemi, ki nam jih bodo hoteli odvzeti.«
Govor tovariša Franceta Po. pita je bil sprejet z viharnim ploskanjem množice udeležencev proslave. Zatem je Ivanka Justin, naša sodelavka iz predilnice, prebrala brzojavno pismo predsedniku republike tovarišu Titu, v katerem je bila izražena želja nas vseh, da bi čimprej okreval in še dolgo čil in zdrav vodil naše narode po jasno začrtani poti samoupravnega socializma.
Slovesnost se je nadaljevala z bogatim kulturnim programom, na katerem so nastopali recitatorji, pevski zbori in godbe na pihala.
Ob koncu proslave je gradbinec kranjskega Projekta prebral protestno pismo zbrane množice, naslovljeno avstrijskim oblastem, zaradi kratenja najosnovnejših človekovih pravic narodnostnima skupinama na Koroškem in Gradiščanskem.
S tem pa se je tudi slovesnost ob praznovanju 40. obletnice stavk zaključila.
R. S.
Dopisujte
v
Tekstilcu!
Na proslavi 18. septembra 1976
Sprehod po sejmu v Beogradu »Moda v svetu«
Ročno pletena kolekcija beograjske kreatorke Mirjane Marič
Ko se sprehajaš in pregleduješ razstavljene eksponate po nizu paviljonov na sejmu, ki naj bi bil pravzaprav modni usmerjevalec za naslednjo sezono, nehote iščeš primerjavo s tovrstnimi manifestacijami zunaj naših meja. Iščeš modno nit, ki naj oi vodila v linijah, desenih in barvah. Vsekakor je na sejmih, ki so specializirani, to neprimerno lažje, pregled in vtis sta boljša, ker je usmeritev bolj čista in jasna. To so sejmi kot n. pr. moška moda, ženska konfekcija, otroška konfekcija, čevlji, perilo, usnjeni izdelki. Zanimiva pa je medsebojna usklajenost, saj ni problem komple-tiranja, barve se v raznih materialih ujemajo skoraj do nianse.
Barvna nit, ki je povezovala beograjski sejem, je bila kamelhar do temno rjave barve v konfekcijskih in usnjenih izdelkih ter pleteninah. To so privlačno elegantne barve, ki v medsebojnem odnosu pristojajo tudi tistim, ki si bolj ekskluzivnih barv ne morejo privoščiti. Zapet se bodo praznile denarnice v potrošniškem svetu, ki vsako leto prinese novosti. Razvoj je vedno hitrejši, kar pa ima tudi komercialne razloge.
Moram priznati, da sem bila nad izdelki nekaterih raz-stavijalcev oz. konfekcionar-jev presenečena. S kakšnim posluhom so vklopljeni v evropske modne tokove in to predvsem mladi kolektivi. Vsiljuje se mi misel, kako to, da sploh ne poznamo njihovega razvoja in da jim ne prisluhnemo, saj naše poti bodo vedno bolj vodile v konfekcije. Vsekakor je to vrzel v analizi tržišča, ki potegne za seboj celo vrsto odprtih problemov.
Mislim, da je bila srajčna kolekcija od Astiba Štip daleč najboljša, za kolekcijo otroških oblek pa so tudi prejeli najvišje priznanje. Tudi MTT je dobil zlato košuto za zelo lepo kolekcijo indijskega platna v pestrotkanem de-siniranju.
Iz našega indijskega platna je Vezenina Bled predstavila lepo in zanimivo vezeno kolekcijo večernih oblek v surovi in višnjevi barvi.
Švedi so predstavili desen-sko kolekcijo in kot glavni motiv so bile črte tudi za srajce. Značilne so barve, motivika za obleke pa je zelo poenostavljena in inspiri-rana po ornamentiki.
Tiskane tkanine so bile v desiniranju različne, viden je trud in napredek na tem pod. ročju, nekateri proizvajalci se uspešno vključujejo v italijansko modno smer.
Vsekakor pa so izstopile zelo lepe pletenine. Almira ' je prejela kar dva najvišja priznanja za oblačila in za dodatke, vse pletene v rjavih tonih. Rašica se je predstavila z ljubko otroško kolekcijo v svežih barvah, od belih, rumenih do oranžnih tanov. Naravnost čudoviti pa so bili
ročni izdelki beograjske kreatorke Mirjane Marič v grobem pletenju, modnih linijah, vse v elegantnih rjavih tonih; predstavil jih je Jugoexport.
Zelo veliko je bilo tudi čevljev, nekateri se po eleganci prav nič ne razlikujejo od italijanskih. Verjetno pa jih po stari navadi spet ne bo v naših trgovinah, pa tudi marsikaj drugega ne in bo ostalo le pri razstavnih kolekcijah.
Na koncu pa še k našemu paviljonu. Po aranžmaju in vzorčni kolekciji ter barvni usklajenosti je bil vsekakor
Polletni obračun dohodkov in izdatkov regionalne zdravstvene skupnosti Kranj izkazuje prekomerno trošenje za zdravstveno varstvo.
Tako se je v občinski zdravstveni skupnosti Kranj od 1.1.—31.7.1976, namesto planiranih 78,418.000 din porabilo 87,707.000 din. Predvsem je bilo preveč porabljenih sredstev za specialistično zdravljenje, bolniško zdravljenje, zobozdravstvo, zdravila in dispanzersko zdravljenje.
na določenem nivoju; lepa je bila srajčna kolekcija v pe-strotkanih tkaninah. Morda pa bi bili lahko v tiskanih tkaninah še učinkovitejši. Vsekakor pa sem prepričana, da bi mi — nekoč že z vodilnim renomejem — lahko pokazali več, predvsem pa to, kar kupci na takšnih sejmih iščejo: po novih smernicah pravočasno pripravljene kolekcije. Beograjski sejem mode je pravzaprav močna manifestacija, tudi časovno prilagojena konfekcijam in mu velja posvetiti več pozornosti.
Kot nam je znano so bila sredstva za zdravstveno varstvo planirana v vsej Sloveniji enotno. Tako je za potrošnjo v letošnjem letu v gorenjski regiji planirano
466.599.000	din. V kolikor se v posamezni regiji steče več denarja kot je planirano, ga SDK blokira in ta blokirana sredstva so bila v letu 1975 vrnjena gospodarstvu. Prav tako je tudi v samoupravnem sporazumu za leto 1976 določeno, da se vsa sredstva pre-
ko planiranih vrnejo gospodarstvu.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti je na osnovi ugotovitve prekomernega trošenja v prvih sedmih mesecih sprejela sklep, da se tako izvajalce kot uporabnike s finančnim stanjem seznani in da se pristopi k ukrepom za znižanje potrošnje. V kolikor bi se tudi v zadnjih petih mesecih tega leta nadaljevalo prekomerno trošenje, bo izguba naraščala in potrebno bo dobiti dodatne vire financiranja. Le-ti pa so samoprispevek iz neto OD, uvedba nove participacije, ali pa ukinjanje določenih oblik zdravstvenega varstva, to je zmanjševanje že priznanih pravic. Seveda vsi ti ukrepi prizadenejo vse uporabnike.
Zato je potrebno, da z enotno akcijo v cilju zmanjševanja neupravičene porabe sredstev vplivamo na tiste faktorje, na katere kot uporabniki imamo možnosti in ti so:
1.	Zmanjšanje bolniškega staleža
—	pojačana kontrola na domu,
—	koriščenje negovalke na domu,
—	obvezno cepljenje (gripa, epidemije),
—	obvezni preventivni pre. gledi,
—	obvezno nošenje zaščitnih sredstev.
2.	Mesečni sestanki ambulantnega zdravnika z vodstvi TOZD.
3.	Zahteva uporabnikov po specialističnih pregledih le po potrebi.
Skupščina SR Slovenije je razpravljala o družbeni samozaščiti in je ocenila, da je njena razredna, politična, ekonomska, predvsem pa humanistična narava ni več samo zamisel, temveč se že čuti njen pomen, ki prispeva v naši skupni učinkovitosti v boju proti vsem sovražnim pojavom. Ocenila je, da se je družbena samozaščita začela uveljavljati na široki fronti, da pa je njen nadaljnji razvoj odvisen od organizirane akcije vseh družbenopolitičnih organizacij. Treba je omogočiti, da se bodo delovni ljudje lahko usposobili za opravljanje nalog, ki izvirajo iz družbene samozaščite, ne da bi čakali na ukrepe in postopke državnih organov.
Na osnovi splošnih načel družbene samozaščite je treba poskrbeti, da bo vsaka temeljna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost oblikovane ne samo v odbor oz. komisijo za družbeno samozaščito, temveč celoten sistem samozaščitnih ukrepov in izdelala svoje metode in merila o tem, kaj je treba zavarovati, kako in s kakšnimi silami itd.
Večino tega je že povsod zapisano v statutih, vendar temu ni sledila ustrezna konkretna in organizirana dejavnost. Ni dovolj samo poudarjati, da so nosilci družbene
4.	Koriščenje vseh oblik zdravstvenega varstva prvenstveno v regiji, izven regije le tiste, katerih v regiji ni, odnosno regijske kapacitete ne zadoščajo.
Že na eni od predhodnih sej Skupščine občinske zdravstvene skupnosti je bil sprejet stabilizacijski program na osnovi katerega so bile zadolžene zdravstvene OZD, da sprovedejo ukrepe za zmanjševanje sredstev za zdravstveno varstvo. Skupščina je prejela poročilo od nekaterih OZD, žal ne od vseh. Iz teh poročil je razvidno, da so zdravstvene organizacije pristopile k raznim ukrepom kot so np-\:
—	zmanjševanje, odnosno ukinitev nadurnega dela,
—	zmanjševanje pošiljanja bolnikov izven regije (odliv),
—	zmanjševanje potrošnje zdravil, sanitetnega materiala itd.,
—	skrajševanje ležalne dobe v bolnicah,
—• na vidnem mestu mora biti prikazan razpored zdravnikov v ambulantah (čakalna doba),
—	odsotnost zdravnika iz ambulante predhodno objaviti.
V tem materialu je navedenih le nekaj ukrepov, katere bomo s skupno akcijo morali sprovajati, kajti svestni moramo biti, da neupravičeno In prekomerno trošenje sredstev za zdravstveno varstvo s strani neodgovornih koristnikov škoduje vsem vestnim in poštenim članom naše OZD, kakor naše celotne skupnosti.
samozaščite delovni ljudje v svojih skupnostih, temveč je treba praktično pokazati, kako lahko to svojo ustavno pravico uresničujejo v praksi. Družbeno samozaščito je treba vključevati v samoupravno dogovarjanje in odločanje v vseh vprašanjih. Novi zakon o združenem delu je dober pregled za to.
Osnutek zakona o združenem delu daje podlago in osnovo za to, da bi se družbena samozaščita kot oblika dejavnosti za zaščito lastne varnosti lahko še bolj razmahnila in utrdila. Osnutek zakona sicer ni mogel, to tudi ni bil njegov namen, zajeti vseh tistih kvalitet sistema družbene samozaščite, ki so skozi neposredne akcije delovnih ljudi v TOZD in KS že prestale praktičen izpit. Razumljivo je, da nadaljnje poglabljanje družbene samozaščite, kot sistema novih samoupravnih razmerij pri zagotavljanju družbene in osebne varnosti, ne bo povsod potekalo po načrtu. Kot vse drugo je tudi izvajanje sistema družbene samozaščite odvisno od zavesti, sposobnosti in pripravljenosti vseh tistih v občinah, delovnih in krajevnih skupnostih, ki so odgovorni za družbeno samozaščito in ob pripravljenosti vseh občanov.
(Iz Informacij OB SS)
MaK
Akcija za zmanjšanje porabe aa področju zdravstvenega varstva
Družbena
samozaščita
OD v avgustu 1976
V mesecu avgustu je znašal povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega 3.709,23 dinarjev za 182 plačanih ur v OZD.
Delovna enota =100 % AvSust 1976
TOZD predilnica	3.284,03	109,7
DE tkalnica I	3.335,97	110,2
DE tkalnica II	3.352,50	108,9
TOZD tkalnica	3.345,54	109,5
DE plemenitilnica I	3.499,28	111,9
DE plemenitilnica II	3.479,83	112,0
DE gravura	3.909,82	102,1
TOZD plemenitilnica	3.532,73	111,1
TOZD PO	3.680,02	112,3
DS skupne službe	4.314,41	111,1
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.265,30 din.	J. Š.
Tekmovanje za najboljšo predico
Predilnica Klanjec, TOZD Tekstilnega kombinata Zagreb, bo organizirala v mesecu aprilu prihodnjega leta tekmovanje predic v hitrosti vezanja preje. To tekmovanje so že v lanskem letu organizirali med predilnicama v Glini in Klanjcu pod pokroviteljstvom Republiškega sindikata tekstilcev Hrvatske. Tekmovanje je dobro uspelo, tako v zadovoljstvo organizatorja, kot tudi udeleženk, t. j. predic. Prav zato so se odločili, da bodo tako tekmovanje ponovno organizirali s tem, da bodo privabili k sodelovanju tudi vse ostale predilnice v Jugoslaviji.
Organizator je v ta namen že sklical prvi pripravljalni sestanek, katerega se je udeležilo 11 predstavnikov predilnic, ki se za tekmovanje resno zanimajo.
Na tem sestanku se je razpravljalo in sklepalo o sledečem:
—	imenovan je bil pripravljalni odbor
—	določene so bile ostale propozicije, kot npr.: tekmovalo se bo na prstančnem stroju tipa Krušik TB 318 (enake imamo pri nas letos montirane); vsaka predica, ki bo tekmovala, mora v najkrajšem času povezati 100 vreten, pri čemer bo imel seveda odločilno vlogo čas, ki bo točno merjen s štoparicami. Vsaka tekmovalna ekipa, ki bo zastopala posamezno predilnico, bo sestavljena iz štirih tekmovalk in ene rezerve. Na stroju, kjer se bo tekmovalo, bo predložena česana predpreja in se bo izdelovala št. 17 tex pri cca 10.000 obratih na minuto.
—	Za pravilno in nemoteno odvijanje tekmovanja je bilo dogovorjeno še nekaj dodatnih pogojev, kar bo dalo tej prireditvi pravi tekmovalni duh.
Vodstvo naše predilnice je mnenja, da imamo dovolj delovne tradicije in tudi zelo dobre predice, ki bi nas lahko uspešno zastopale na tem tekmovanju. Da bi bil izbor najboljši, se predvideva izvedba predtekmovanja v našem lastnem obratu. Najboljše nas bodo potem zastopale na tekmovanju v Klanjcu. To izbirno tekmovanje bo predvidoma v mesecu novembru.
Pričakujemo, da nam bo pri organizaciji internega tekmovanja priskočila na pomoč naša športna komisija pri sindikalni organizaciji.
Menimo, da je ideja za tovrstno tekmovanje zelo privlačna in vnaša v naše vsakdanje delo prijetno osvežitev. Prepričani smo tudi, da bo že sama udeležba na tekmovanju v Klanjcu našim najboljšim predicant v ponos in priznanje, na tihem pa seveda upamo na najboljše rezultate.
Nekaj aovosti s področja varstva pri delu
Namen sestavka je obnoviti nekaj osnovnega in bistvenega znanja, s področja varstva pri delu oz. razjasniti nekatere pojme, ki jih varstvena literatura pogosto navaja.
Kaj je nesreča pri delu?
Za nesrečo pri delu velja vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadna obremenitev telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu ali z delom oz. z dejavnostjo, na podlagi katere ima poškodovani svojstvo zavarovanca.
Kateri so vzroki nesreč?
1.	nepoznavanje varnostnih predpisov in navodil,
2.	nepoznavanje ključnih točk tehničnega varstva,
3.	nedisciplina, lahkomiselnost in malomarnost,
4.	neprevidnost in raztresenost na delu,
5.	preutrujenost,
6.	vinjenost ali posledica narkotičnih sredstev.
Vzroki za poškodbe so lahko tudi napačni in neprimerni načini dela, slabo stanje delovnih priprav, neustreznega ali pokvarjenega orodja, prenatrpanosti prostora, neprimernega notranjega transporta, nereda v delovnem prostoru, slabega stanja električnih napeljav, instalacij, prekomernega hrupa, nezadostne razsvetljave delovnega mesta, prevelike koncentracije prahu itd ...
(Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oz. dejavnostjo, na podlagi katerih ima oboleli svojstvo zavarovanca. Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od doma do delovnega mesta ali nazaj in na poti, ukazani za izvrševanje službenih nalog ali na poti, da nastopi delo, ki mu je preskrbljeno.)
Katere samoupravne pravice ima delavec do varstva pri delu?
—	da je delovni postopek organiziran tako, da more s potrebno sposobnostjo pri normalni pazljivosti delati brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje;
—	da se uporabijo na njegovem mestu vsi ukrepi, ki vplivajo na ustvarjanje varnih pogojev dela;
—	da so delovni prostori in mesta urejeni v skladu z zahtevami varstva;
—	da so sredstva in oprema za osebno varstvo neoporečna in ustrezna;
—	odklonitev dela, kadar delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in če v obljubljenem roku niso bile odstranjene nevarnosti;
—	do specialnega pregleda pred nastopom dela, med delom pa do periodičnih pre-
gledov za delovna mesta ali dela s posebnimi pogoji;
—	do poučitve o nevarnostih dela in delovnega mesta, do strokovnega znanja o delih in mestih, kjer so večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare ter o posebnih zahtevah za izvršitev del na takšnih nevarnih delovnih mestih;
—	da mu delovna organizacija in odgovorni vodja dela med zaposlitvijo omogočata izpopolnjevanje o varstvu na njegovem delovnem mestu, t. j., da ga teoretično in praktično poučita o grozečih nevarnostih, o najprimernejšem načinu dela, (ki zagotavlja varnost, o varstvenih ukrepih, po katerih se mora ravnati, kakor tudi o okoliščinah, ki take varnostne ukrepe pri delu terjajo;
—	do strokovne prve pomoči in do organiziranega reševanja za primer nesreče ali telesne poškodbe.
Mladoletne osebe na delu (delavci in delavke do 18 let starosti), starejši delavci (nad 50 let), žene in invalidi dela pa uživajo posebno varstvo v tem, da ne smejo biti razporejeni k težkemu fizičnemu delu ali na delovna mesta, kjer sta nevarnost in škodljivost za zdravje povečani.
Katere odgovornosti ima delavec v zvezi z varstvom pri delu?
1.	Vsakdo je na svojem delovnem mestu odgovoren, če opušča in ne izvaja varnostnih ukrepov in se ne ravna po varnostnih predpisih.
2.	Delavec, ki huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih, kljub opozorilu tistega, ki vodi delo ali druge pooblaščene osebe, grobo krši delovno disciplino. Posledica je lahko izključitev iz delovne skupnosti.
3.	Povzročitelj nesreče je odgovoren za materialno škodo.
4.	Neizvajanje varnostnih predpisov in ukrepov pomeni hudo kršitev delovne dolžnosti.
5.	Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek takoj na licu mesta delavec, če kljub poprejšnjemu opozorilu ne uporablja namensko sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ali če namerno odstrani z delovne priprave varnostno napravo. Denarno kazen izterja inšpektor.
6.	Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek organizacija oz. odgovorna oseba OZD:
a)	če dopusti, da se dela, ki bi se morala opravljati pod nadzorstvom, opravljajo delavci brez nadzorstva ali se ne opravljajo tako, kot to določajo predpisi o varstvu pri delu oz. po navodilu za določeno delovno pripravo oz. napravo,
b)	če pri delu ne zagotovi uporabe predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu,
c)	če ne poskrbi, da so delovne naprave ali priprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo namensko,
d)	če dopusti, da delavec dela pod vplivom alkohola.
Katere so vrste poškodb?
Zelo pogoste so mehanične poškodbe. Povzročajo jih stroji med obratovanjem, material pri obdelovanju, prenašanju, poškodbe zaradi padca predmeta, zaradi pokvarjenega orodja itd.
Pri toplotnih poškodbah gre za nenaden učinek odprtega ognja, raztaljene kovine, vroče tekočine in pare, zlasti na odkrite dele telesa.
Kemične so poškodbe, ki jih povzroči delovanje kislin, lugov, soli pri dotiku s kožo, zaradi dotika z vročimi predmeti, tekočinami, plamenom in podobno.
Poškodbe zaradi električnega toka so poškodbe živčnega sistema, možganskega tkiva v obliki opeklin itd.
Poklicne bolezni
Poklicne bolezni in zdravstvene okvare nastanejo zaradi trajnega delovanja zdravju škodljivih, kemičnih, bioloških in fizičnih faktorjev. Poklicne bolezni se lahko pojavijo iznenada ali pa se razvijejo počasneje. Navadno nastanejo zaradi nepravilnega načina dela (npr. predolg delovni čas, preveč vroči ali mrzli prostori, prisiljen telesni položaj pri delu itd.), zaradi neustreznega delovnega postopka (premočna svetloba, veliko vlage, razni strupi itd.) in zaradi neugodnih zdravstvenih in higienskih razmer na delu (tesni delovni prostori, zaprte delavnice, vlažnost, hrup, neustrezno ogrevanje m hlajenje itd.)
Kaj moramo vedeti o požarnem varstvu?
Vzroki za nastanek požara so lahko: neustrezno kurjenje, kajenje na prepovedanih mestih, varjenje, spajkanje, iskrenje v bližini vnetljivih ali eksplozivnih snovi, prinašanje ali puščanje razbeljenih predmetov v delovnih prostorih itd.
Vsak se mora nadrobno seznaniti z nevarnostmi požara na svojem delovnem mestu in o tem, kaj vse mora storiti, ko nastane požar.
Delavec, ki opazi kakršnokoli nepravilnost, ki bi bila lahko povod za nastanek požara, je dolžan, da to takoj prepreči, če pa sam temu ni kos, mora na ogroženost ali na ogroženost ali na nevarnost požara takoj opozoriti vodjo obrata ali drugo odgovorno osebo, ki je dolžna, da stori vse potrebno, da se to napake ali možnosti za nastanek požara odstranijo. Po delu se mora delavec prepričati, če je poskrbel za vse, da ne bi moglo priti do požara: izključitev električnega toka, pregled ogrevalnih in kurilnih naprav, kuhalnikov, peči, dostope do gasilnih sredstev in gasilnega orodja itd. Šele potem sme zapustiti svoje delovno mesto.
Posebne škodljivosti pri delu
Posebne škodljivosti nastopajo pri nas v določeni meri kot prah, velik hrup, nevarne tekočine itd. v nekaterih oddelkih tovarne.
X. letne športne igre ObSS Kranj
»Ti, kje je pa predsednik?« »Obvešča!«
Poremontni piknik
Klonili
V	prvih treh srečanjih predtekmovanja naši košarkarji niso imeli sebi primernega nasprotnika. Obe ekipi, Planiko in Projekt so zlahka premagali, dočim ekipa UJV sploh ni prišla, da bi odigrala srečanje.
Preveč optimistično razpoloženi so šli v finale. Tu pa so naleteli na izredno razigrane m precizne igrače Iskre katerim so morali priznati premoč.
Rezultati:
Tekstilindus : Planika 44:15
(25:2)
Srečanje je bilo podobno igri mačke in miške. Kljub visoki zmagi se naši niso preveč trudili.
V	drugem delu igre naš najboljši igralec Skubic sploh ni igral. Največ košev za naše sta dosegla Skubic 13 in Slokan 10 košev.
Tekstilindus : Projekt 44:16
(19:4)
Srečanje je bilo podobno tekmi Tekstilindus : Planika. Največ košev sta dosegla Skubic 24 in Slokan 12 košev.
Tekstilindus : UJV 20:0 w. o.
V	prvi skupini je lestvica izgledala takole:
1.	Tekstilindus	3 3	0	108:31	6
2.	Projekt	2 2	1	68:89	4
3.	Planika	3 1	2	66:65	2
4.	UJV	3 0	3	23:64	0
V	finalni del so se od 12
nastopajočih	ekip	uvrstile
ekipe: ISKRA, IBI in TEKSTILINDUS.
Tekstilindus : IBI 20:0 w. o.
Tekstilindus : Iskra 57:97
(12:47)
Tekma, katera je odločala o občinskem sindikalnem prvaku za letošnje leto in je pred srečanjem veljala za veliki finale, ni dosegla svojega namena.
Naše moštvo ni našlo prave rešitve za res izvrstnega nasprotnika, kateri nas je v prvem delu igre nadigral.
Res je, da v naši vrsti ni nastopil Miličevič in da je bil Skubic nekoliko poškodovan. Toda to niso in ne smejo biti vzroki za tako visok poraz.
Mislim, da vsi skupaj precenjujemo moči dveh odličnih posameznikov. Po drugi strani pa nimamo avtoritativnega moža, kateri bi vodil tekmo od prve do zadnje minute.
Lep primer je bila to tekma z Iskro, ko smo prvi del tekme izgubili kar za 35 košev, drugega pa le za 5 košev.
v finalu
Naj bo to šola in opomin našim košarkarjem, katerim se je izmuznil iz rok potihem upajoč pokal. Najboljša strelca sta bila Skubic 26 in Slo-
V okviru X. letnih športnih iger ObSS Kranj, je bilo izvedeno v mesecu septembru občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Sodelovalo je 33 ekip iz skoraj vseh kranjskih delovnih in družbenih organizacij.
Naše podjetje je prijavilo dve ekipi in sicer A in B. Ekipa A je že standardno močnejša, ekipa B pa nekoliko slabša. Posamezne ekipe so bile razvrščene v osem skupin. V vsaki skupini pa se je tekmovalo po enojnem točkovnem sistemu.
Ekipa A je bila vsekozi borbena in je v finalu zasedla 3. mesto, ekipa B pa je v četrtfinalu izpadla. Tretje mesto ekipe A je napredek, saj smo preteklo leto zasedli
5.	mesto.
Po natančnih preiskavah zadnjega časa na področju ishemične bolezni srca in faktorjev, odločilnih za njih nastanek, jasno kaže, da koronarna bolezen zdaleka ni več samo bolezen menagerskih poklicev ali karakteristika visoko razvitih držav, temveč predstavlja odraz neugodnih pogojev življenjske in delovne sredine. Meja nastanka koronarnih obolenj se pomika tudi v mlajšo življenjsko dobo in zajema najproduktivnejši del naroda. Tako prihaja do prezgodnjih obolenj, smrti in invalidnosti. Porast smrtnosti je pri obolenjih ko-ronarngea ožilja še vedno velik, kljub intenzivnemu uvajanju novih metod zdravljenja in dragih instrumentov (20 — 50 % obolelih).
Najpogostejša obolenja in smrtnost je v 7. deceniju, sledi 6. pa 5. in 4. decenij, opisan pa je celo primer infarkta pri 17-letnem, navidezno zdravem dečku.
kan 17 košev. Lestvica finalnega dela:
1. Iskra	2 2 0 117:57 4
2. Tekstilindus 2 1 1 77:97 2
3.	IBI	2 0 2 0:40 0
Za naše moštvo so igrali:
Skubic, Slokan, Hlebec, Brankovič, Miličevič, Stojakovič, Remic, Rogelj in Srabočan.
N.	S.
Rezultati:
Predtekmovanje
Tekstilindus A : UJV 1:0 Tekstilindus A : Bolnica Golnik 3 : 0
Tekstilindus A : KOGP 6:1 Tekstilindus B : Sava B 0:2 Tekstilindus B : KOP 3:1 Tekstilindus B : Elektro 3:0 Četrtfinale:
Tekstilindus A : Sava D 2:0 Tekstilindus B : Planika 0:3 Tekstilindus B je s tem tekmovanje zaključil.
Polfinale:
Tekstilindus A : UJV 2:0 Finale:
Tekstilindus A : Planika 2:0 Tekstilindus A : IKOS 1:1 Tekstilindus A : Sava B 1:2 Končna uvrstitev: 1. Sava B, 2. IKOS, 3. Tekstilindus A,
4.	Planika.	A. O.
infarkt
Med faktorji rizika je na prvem mestu zvišan krvni pritisk. Drugi faktorji pospešujejo, odnosno potencirajo efekt dejstva zvišanega krvnega pritiska, n. p. zvišane maščobe v krvi, kajenje, duševni stresi, starost, itd. Tako nenadoma naraste riziko za koronarno obolenje 3-krat, če se srečata visok krvni pritisk in visok holesterol (maščoba v krvi), slično je dokazano pri visokem pritisku in kajenju, dalje pri kajenju in visokem holesterolu itd.
Rezultati epidemiloških študij so jasno pokazali, da je mogoče predvideti verjetnost nastanka koronarne bolezni za grupo ljudi v času, ko še ni nobenih jasnih simptomov bolezni. S pravočasnim odkrivanjem faktorjev rizika lahko zelo odaljimo ali popolnoma preprečimo nastanek infarkta.
Pri nas smo začeli z zgodnjim odkrivanjem rizičnih faktorjev za infarkt že pred
7.	leti pri preventivnih pregledih. Izločili smo vse delavce, ki so imeli rizične faktorje in jih klicali na kontrole ter zdravili. Med opazovanjem v teh letih nismo imeli infarkta, zato smo se odločili, da bi v bodoče razširili zgodnje odkrivanje rizičnih faktorjev in pravočasno zdravljenje na vse ostale zaposlene, ki bodo to želeli. Ljudje se bodo javljali vsak dan med 11. in 12. uro dopoldne v naši obratni ambulanti. Predvsem bi radi zajeli zvišane pritiske, bolečine v predelu srca, pretirane kadilce, močno telesno in duševno obremenjene poklice, sladkorno bolezen in nevarna življenjska obdobja (nad 35 let).
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. M. C.
Takrat, ko se drugi valjajo v topli vodi ali pa vdihavajo planinsik zrak, se naši vzdrževalci potijo v lastnem znoju pri opravljanju vsakoletnega remonta.
Delo v času remonta ni tako enostavno, kot si ga nekateri zamišljajo. Vsak stroj se demontira, strokovno pregleda, iztrošeni deli se zamenjajo z novimi, vse je potrebno očitisti, namazati z raznimi mazivi, potrebno prepleskati in nato zopet sestaviti.
Tako so celodnevno zaposleni vsi naši vzdrževalci: električarji, strojni ključavničarji, strugarji, strojniki, kurjači, mizarji, pleskarji, zidarji, tesarji itd. Za vsa opravljena dela po končanem remontu zaslužijo pohvalo prav vsi.
Posebno pohvalo pa zaslužijo električarji v obratu I. Pri tem ne mislim za opravljeno delo, ampak za njihovo povezanost, organiziranost in medsebojno tovariško sodelovanje.
Pod vodstvom njihovega mojstra Vilfana so letos že tretje leto zapored organizirali poremontni piknik, katerega se udeležijo vsi električarji takoj po končanem remontu. Začeli so pred tremi leti.
Vsi zbrani so takrat odšli na travnik v bližini Besnice, kjer so se pomerili stari in mladi v malem nogometu.
Kljub naduhi, osivelosti in plešavosti, so stari gladko premagali svoje mlade nasprotnike z rezultatom 6:3. Mladi so jim za to visoko zmago poklonili lep hrastov pokal.
V skoku v daljino pa se je najbolj izkazal Uzar Sašo, saj je vse tekmece preskočil za 10 cm.
Po tekmovanju so ob kapljici domačega in ob izvrstni kuhinji v naravi, zapeli pesmi ob spremljavi harmonike, na katero je pritiskal Končanov Janez.
Naslednje letos so si še posebno zaželeli podobno srečanje. Mladi so na vsak način hoteli revanž za izgubljeno tekmo iz prejšnjega leta.
Svoje sposobnosti so merili na travniku za Puškamo pri Stražišču. Mladi so se to leto krepko oddolžili starim za lanski poraz in so jih gladko premagali z rezultatom 6:2.
Naj omenim, da zaradi zloma noge ni nastopil v ekipi
starih Sajevic Janez in je poraz toliko bolj upravičen.
Tudi na tem srečanju je bila kuhinja dobro založena z jedačo in pijačo. Tako kot prejšnje leto se je tudi sedaj izkazal ekonom Bajželj Vlado. Ob roštilu pa sta mu odlično asistirala Stalekar Alojz in Golob Alojz. Ob prijetnem kramljanju in petju se je Janezova harmonika slišala še pozno v noč.
Zaradi nestalnega letošnjega vremena so se letos električarji odločili, da se bodo pomerili v kegljanju.
Na veliko presenečenje vseh navzočih je bil najboljši Rajgelj Ivan, ki je keglje podiral kot za šalo. Ker v zaprtem prostoru razigranost in veselje ne prideta do takšnega izraza kot v naravi, so se električarji proti večeru razšli veseli, da so po uspešno opravljenem remontu, uspešno »spravili pod streho« njihov tretji poremontni piknik, kateri jim bo verjetno ostal v spominu še za nadaljnja leta.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem finančnega sektorja za lepa poklonjena darila.
Marija Henigman
TEKSTILEC - glasi-lo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk:	GP »Gorenjski
tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Del košarkarske ekipe: z leve — Remic, Skubic, Slokan, Hlebec, Miličevič in Brankovič
Tekstilindus - tretji