SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. Zvezek 7. V TRSTU, 26. marca 1898. Letnik II. Ob potoku. Tu ob potoku jaz posedam Na njega čakam dan na, dan — ] Željno že tja v daljavo gledam/' A vedno, vedno le zaman ! Mi pač na uho žuborite, Poveste vse, kar treba ni, Kar meni danes govorite, Me slušati ne Veseli ! Skrivnostni valčki, govoritej''' Kje on sedaj mudi se kje? Zakaj ne pride, mu recito, Saj kje ga čakam, dobro ve ! Ne ! raje kar naprej hitite. Povejte mu, da te solze, " " Ki vró z očij, so zduj ' prelite. Da težko čaka ga srce. Vlasta. Vidi. Oj tožiš mi, do odtrobile Trobentice so že pri vas. Da, solučice se vedno skriva In da ne vsklije novi kras. Vijolica pod grmom skrita Vabila bo : Utrgaj me ! In žarka teja bo klicala : Pripni, dekletce, me v lase! A le potrpi, kmalu, kmalu Uzreš v naravi drugi cvet. Ki ljubko in mamljivo smejal Se v ])omlajeni bode svet. Pa kaj vzdihuješ po cveticah, Po solnčeci — zakaj tako — Saj rože. ti cveto na lici, In srčece ti je gorko. Kristina. Ufi*. " MiUn Sanjar; Hudi grad. Hudi grad. Piše Milan Sanjar I. " Za vasjo,'"na'Gradaikovi strmini, je stalo osiVótózidovje. Sanjav» je kazalo rsvoje razpokane, otemnele, napol z jeltivjem zakrite stene v dolino. 'L|udje so si pripovedovali na zimski preji o tej razvalini toliko strahotnega in tajnega, da me je kar groza spreletavala, kadar sem v mladili letih zašel v njeno bližino. Plaho in zvedavo sem gledal velikan- ske stene iz primerne daljave. Ako pa je tam na severni strani razvaline, kjer so stala v temnem zboru stoletna drevesa, tožno zavpila žolna in zaropotala po votlem deblu, tedaj sem zbežal 'in pravd doma; kako se oglaša tam gori — strah. Pozneje, ko se mi je izpremenila otroška bojazen v mladeniško ro- mantiko, nisem nikamor raje .zahajal na svojih sprehodih, nego sem. Th v senci temnega jelovja se je kaj prijetno sanjalo. Misli so mi uhajale v one čase, ko je stal grad še v vsi svoji silovitosti. Oholi, po šegi in jeziku tuji vitezi sb gospodarili in zapovedovali tukaj, stregli svoji i-azuzdanosti ter odirali naše prednike, ubogo slovensko ljudstvo. Trepe- taje so se ozirali naši pradedje na silni dom svojih trinogov in ker jim je bil tam gori izvor vsega hudega, nadeli so mu primerno ime : Hudi grad. Dasi je že davna doba vzela nemilo oblastnike in izpremenila njihov nekdanji ponosni dom v žalostno podrtino, po kateri gospodarijo sove in netopirji, vendar bridki spomini še niso izginili narodu, ki imenuje raz- valino še vedno „Hudi grad" — ter se je vedno ogiblje. Namesto človeške hudobe pa je naselila živa slovenska domišljija semkaj zle duhove in strahove, ki nagajajo ljudem in varujejo ondi zasute zaklade... Temno drevje po Gradniku je vztrepetalo v prvem pomladanskem dihu. Ostanki snega so se umikali v jarke in globéle ter se «adi solzili — netnara po minoli zimski krasoti. ¦ Tajno je igralo v zraku, šepetalo v gozdu in naznanjalo, da prihaja tam" od juga mila Vesna, mila vigred, s petjem in cvetjem, v vsi svoji lepoti. Mej visokimi smrekami, na slabo uhojeni štdzi, ki se vije gor za Hudi grad, se je prikazala stara ženica. Meta Korenka. Opiraje se na svojo oguljeno palico, je stopicala v strmino ter grede nabirala suhega vejevja. Prišla je na višino. Milan Sanjar: Hudi grad. 147 Tu se zlaga svet v malo ravnino, dvigaje se na drugi strani v skal- nat greben, ob katerem sameva obširno domovje : Colina. Starka si malo oddahne ter se loti nato podrtega bora, ki je molil svoja suha rebra v zrak. Toda ni še nalomila zadostnega bremena svo- jemu oslabelemu hrbtu, ko zarohni v njeni bližini hriprav, oduren glas : „Poberi se, tatinska starka." Ko bi se bili prikazali Korenki vsi hudograjski straliovi, ne bi se menda ustrašila tako, kakor se je ustrašila Gobe, lastnika Geline, ki je zdaj stopil iz hoste. ' ¦ „Nisem vedela ..." je jecala starka. „Kaj nisi vedela, stara sova?" je vpil Goba. „Da je tu vaša hosta". »Čakaj, baba !" A Korenka ni čakala. Hitela je, kar so jo nesle oslabele noge, po Gradniku navzdol in še le tedaj, ko je ni dosegalo več zmerjanje srdi- tega Gobe in je bila zopet mej visokim drevjem. Jeseniških gospodarjev, se je ustavila in sedla na kup prej. nabrane suhljadi, težko dihaje. Še vedno se ji je zdelo, da vidi pred seboj Gobo, kako se togoti in ji preti, tako dolg in suh, rumenega, od strastij razjedenoga lica. „Moj Bog, kako sem se ga ustrašila!" oddahnila si je ženica.'„Sto korakov bi .-e bila ognila njegove zemlje, a nisem vedela -- - - siij pra- vim, ta Goba je od same zavisti tako zelen, on nima trohe srca za uboge ljudi. — Pa le najéj se svoje suhljadi, ti krokar ! Lepe gozdove, katere ti je zapustil stari, Bog mu daj nebesa, si že tako zapravil !" je prista- vila srdito in zamahala se svojo krivo palico proti Colini. Nato si je nabasala nekaj suhih vej ter odšla v svojo kolibo i od Gradnikovo strmino. IL Silno, vriskajoče in mehko čuvstvo je lilo v dušo Ivanu Lesarju, ko se je onidan vrnil po dolgih treh letih iz tujine v svoj rojstni kraj. Zdelo se mu je, da uprav sedaj, ko gleda zopet znane gore, livade in travnike, ko gleda dragi dom v gozdnem zatišju, sredi temnega jelovja in milo, iznenadjeno mamico, — da čuti uprav sedaj nekaj one sreče, katere je zastonj iskal svojemu v hrepenenji kipečemu srcu tam v tujem svetu. Lesarjevi so imeli lep dom in obširne gozdove. Nadarjenega Ivana so dali v šole, v mesto, kjer je ostal do svojega 20. leta. Napredoval je dobro ; a zadnja leta se ga je lotila neka otožnost in sanjavost, zdelo se mu je, da ne dobiva v knjigah onega tešila, katerega išče njegovo mehko srce, njegova živa, ognjena fantazija. V tem sanjarjenju ga zadene silen udar — iskreno ljubljeni oče mu je nenadoma umrl. Ko je Ivanovo rahlo srce prebolelo prvo, najhuje bolest in se je bila zbegana mati nekoliko 148 Milan Sanjar: lindi grad. umirila, odpotoval jo v Trst, da ondi vi'cdi s pomočjo očetovega pisarja nerešene zadeve v lesid trgovini, s katero se je rajni pečal na debelo. , Morje, pisano tržaško vrvenje,, otožnost, ki je trepetala v srcu, vse to je vzbudilo Ivanu mahoma silno hrepenenje po tujem svetu. Ne da Iii dolgo ugibal se je napotil najprej v prekmorskc kraje, kjer je oče imel trgovinske zveze, a videl je tudi Kaliiro, Carigrad, Odeso in Moskvo. In zdaj ,je spet doma. Dasi, je potovanje vplivalo blagodejno ua njegovo uie- lanjiolijo in sanjavost, vendar ga ni povsem ozdravilo; čutil je v sebi še vedno neko praznoto, njegovo srce je še vedno strastno hrepenelo po neki neznani sreči, neznani liarmoniji, katere njegova nežna duša dosednj ni našla nikjer in katere zarja mu je zasvetila po vsem bitju sedaj, ko se je vrnil v ljubljeno domovino. Za potokom, ki se divje peni in dćre po skalnati strugi v dolino, je hitel danes Ivan Lesar, da se oglasi na sosednem Jeseniku. Ondi je gospodaril upokojeni profesor Kres, ki je podedoval prelepo posestvo z malim, osivelim gradičem pred nekaterimi leti po svojem samskem stricu in, dasi še le f)0 let star in čvrst, stopil v pokoj ter sé udal tukaj go- spodarstvu in svojim knjigam. Že prej je ob počitkih prihajal vsako leto semkaj in se seznanil z Lesarjevimi, ki so dali svojega Ivana na njegovo prigovarjanje v šole. Zato je bil Ivan pri Kresovih kakor doma in'prvi dan po svojem prihodu je hitćl v tiho dolinico, da vidi zopet omiljeni mu gradič in njega blagega gospodarja. Stopil je s pota ob strmino, kjer se je videlo v ozki dol K'cmo in veličastno se je dvigal na drugi strani globine temnozeleni Gradnik z melanholnim Hudim gradom na temenu. Ob njegovem vznožji, zakrit s cvetočimi jablanami, je kazal nekaj zidovja in strmo starinsko svojo streho — Jesenik. Ivan se je naslonil ob samotno brezo. Tam doli ob mimo tekočem potoku, ki se vije mej vrbovjem po jeseniških travnikih, se je igrala vaška mladina. Otožni glasovi vrbovih piščal so rahlo prihajali odtod. Lahni val toplega zraka jih je donašal in razlival na okolo fino dišavo vijolice. V grmovji se je oglašala tašica se svojo hrepenečo pesmijo. Vsi mladostni spomini so zažarćli Ivanu v duši Srce mu je vstre- petalo v radostnem hrepenenji po oni zlati dobi, ko je tam doli letal po cvetočih travnikih in livadah za krasnimi metulji, stavil svoje ,.mline" ter lovil pod belim kamenjem plitve struge drobno pisane gorske ribe. A ne sam : pomagala mu je Kresova Verona, katere mili obrazek se mu je zdaj, živo prikazal mej raznobojninii slikami iz otroških let, dasi ga ni videl pozneje nikdar več. Divni Prešernovi verzi so mu zveneli v duhu in vzbujali staro nje- govo melanhonijo : Mladosti ! pa tvoji temni zarji , ' i.;« vH.i' »IV!!« .. . . Srce bridko zdiljuje.... > i ' . Kristina: Pomlad. — B. H. Gaussenron: Kakošna bodi mati. 149 rri.šcl je do grujsiiega sadovnjaka, ki je segal na tej strani sem do potoka, rahlo žuboi'ečega po ravnéji, a kameniti strugi. Črez vodo se je vzpenjal tukaj ozek, iz brezovih debel narejen mostić. Dvignil je pogled in — nemo obstal. Na niostiču je stala vitka deva, v priprosti, svitlosivi obleki, mirno zroča v hiteče vodovje. Kriva, preko potoka nagnjena jablana je v lahno zibnjočem se pomladanskem vzduhu vsipala svoje belorudeče cvetje po fiöi, temni glavi in po 'lascli spletenih v debelo, dolgo kito. Gledala je v stran, Ivan je videl samo pol njenega milega pretila. A ta slika, polna nežnega soglasja'in pr rodne poezije, je tako silno ugajala duševnemu stanju mladega Lesarja, njegovi popolnoma lepoti udani naravi, da je še stal in zrl na ono mesto, ko je deva že davno odšla in izginila za gostim drevjem in grmovjem sadnega vrta, ne da bi bila opazila svojega obču- dovalca. Najbližja steza do gradiča je bila skozi sadovnjak, a Ivan si ni upal za lepo prikaznijo, šel je dalje po svojem neravnem, od vode izpra- nem potu poleg potoka in stopil od druge, glavne strani na Jesenik. (Dalje prihodnjič.) ' Pomladna. Snežena še je naša plan Potoček je leden, A v zlatih žarkih trepeta Pomladni, tiiii sen. In mehko boža dih njegov Bregove in polje — Ah, da zavel bi tudi v to Zadušeno srce ! Kakošna bodi mati. Francoski spisal B. H. Gauss ero n. Napoleon je dejal, da je bodoča zla ali dobra nrav odvisna jedino le od matere. Govore z gospo Campanovo, je trdil, da so stari sistemi vzgojevanja ničvredni, ter poizvedoval hkratu, česa bi trebalo, da se vzgaja mladež prav in dobro. , ; „„Mater je treba""' — je odgovorila gospa Campanova.i Tak odgo- vor je osupnil Napoleona tako, da je vzkliknil :„Glej, ves sistem vzgoje- vanja v jedni sami besedi !¦' 150> B. H. Gausseron: Kakošna bodi mati. | In res, ona ki ziblje dete, gospoduje svetu ; saj le ona vodi in uči mlade dušice, ki vtisnejo zgodovini že jutri nov pečat. Vsak pogled, vsak naglas, vsak materin čin se vtisne v srce in pamet deteta že v najnež- nejši mladosti in vpliva pozneje na srce v neizbrisnem spominu. Materino dostojanstvo stoji nad vsakterim drugim dostojanstvom sveta. Prav je storila gospa Laeticija Bonapartejeva, da je zavrnila pred zbranim dvorom vsa razdražena svojega sina - cesarja, ko ji je ponudil roko v poljub : „Pač bi vi morali poljubiti roko oni, ki Vam je dala življenje !" Nihče ne oporekaj, da je dobra mati mojstersko delo prirode ; naj- krasnejša in najdragocenejša stvar je na vesoljni zemlji. Njej zahvaljuje človeštvo visoke čine in vznesena dela velike večine genijev in junakov. Ideje, ki jih vcepi mati v duha nadarjenega otroka, moremo primerjati s pismenkami, ki jih vrezujemo v skorjo in ki rastejo z drevesom. Walter Scott je črpal svoje nagnenje do poezije srednjega veka iz starih balad, koje sta mu peli mati in babica še predno se je naučil či- tanja. Goethejevo mater je dičil nenavadno razvit talent, buditi v mladih dušah energijo ; kaj izvrstno je znala učiti spoznavati svet, imajoča ob- sežne iskušnje. Neki tujec je dejal, ko se je seznanil ž njo : „Sedaj umem, zakaj je postal Goethe mož, kakoršen je". Sicer je pa tudi sin vselej radostno priznaval, koliko je dolžan svoji materi. Znano je, kako visoko sta cenila pesnika Lamartine in Viktor Hugo svoji materi in kako ganljivo povdarjata, da sta dolžna svojima mate- rima ne samo življenje, ampak tudi vspodbudo, ki ju je dvigala in ki ju je povzdignila kot velikane nad druge velike može. Neka mati je vprašala nekoč duhovitega znanca, kedaj prične vzgoja svojega 41etnega sinka. ,.Ah ! madame", ji odgovori oni, „če niste že pričeli, zamudili ste štiri leta". Mnogokrat se razpravlja to in ono o modrosti starega veka. Poda- jam tu dvoje prislovic, ki pričata, da je opravičena sodba o modrosti starih časov. .Prepusti vzgojo svojega otroka sužnju in kmalu se ti vzgoji otrok v sužnja". „Blažen je le oni, kojega uči mati!" Prava mati zmore več nego sto dojk in sto profesorjev. Dete. ki ni deležno nadzorstva, nauka in navoda materinega, je izgubilo takoj od dne svojega rojstva nepregleden hasek in nič mu ne nadomesti več te izgube. Da bi le to uvažcvale vse žene, ki ljubijo sicer svojo deco, a ljubijo vendar bolj brezbrižnost in veselice. Kje najdeš več potrpežljivosti če ne v materi V .Zakaj ponavljate temu malopridnežu isto dvajsetkrat?" karal je nekdo gospo, ki se je B. H. Gausseroa: Kakošna bodi mati. xqi, trudila,- vcepiti ,V malo trmasto glavico nekaj navadnih pojmov. „Ker bi bit, ves moj trud zaman,,če bi ponovjia le devetnajstkrat" je odgovorila ona^., A tudi osodepolno vpliva na značaj in na razvoj svojih otrok, mati^^, nečeiij reči zla — kajti ne govorimo, tu o izrodkih — vei^lar pa,, nespa-,, metna, prenapeta ali nerazsodna. , . . i. Glejmo le mater Lorda Bvrona, toli togotno, da je umrla,od gnjeva,' ko je čitala svojega tapetnika opomin k plačilu računa. _-, Vzgojila je Cordona Byrona v viharnem, vzdušju ; dušila in utruja- vala ga je sedaj s strastnimi, poljubki, a že se je zopet znašala,nad njim v strastni razdivjanosti, v kateri se je tako daleč spozabila, da se ni, sra- movala, tepsti ga in ga po hiši preganjati s kleščami v rokah. In prav tu je iskati vzroka Byronovi abnormalnosti in razmršenosti v tempera- mentu in v pesniški inspiraciji ; ^ taki vzgoji leži tudi povod bolestni po- tezi Byronovega genija, oni ironiški — bolestni potezi, ki je nadela By-, ronu satanov znak. . Velik v svojih slabostih s strastnim srcem in skeptiški skozi in skozi, je nosil v sebi materin strup, ki ga je vsesal v sebe že kot dete. , „Niso me v mladosti učili krotiti srca, zastrupili so mi v vrelcu mpjß življenje*- , . / . _ r'i^jC, In zato je neobhodno potrebno, da so žene vešče svojega materin- skega poklica. M se mu moči priučiti v .šolah in je ta poklic radi tega izmed vseh najtežji. Morda je to vzrok, da ni v šolah pouka o izvrše- vanju tega poklica. Nežnosti in trdnosti je treba nasproti otrokom, moramo jim biti dobri in moramo jih navajati k poslušnosti. „Človek, ki se je naučil trobiti v rog in pa razvajeno dete sta ne- znosna druga" pravi neka tuja jirislovica. Trobec ima pa saj veselje se svojo zvočno spretnostjo, dočim je razvajeno dete samo sebi v nadlego, neznosno je tudi drugim in to tem bolj, čim bolj je razvajeno. Materi, ki si svojo glavo nikdar ni hotela beliti s kaznovanjem svoje dece, preti nevarnost, da si bode morala, ko dorastejo otroci, marsikdaj beliti srce. ' - Z druge strani se pa varuj mati, da ne škoduje z neizvršljivimi ukazi in z brezpomebnimi prepovedmi svoji avtoriteti v očeh. otrok. Na- pačno jo, ako se ravna z dečki, kakor da so iz stekla in ako se jim,,; brani zdaj to, zdaj ono, samo da jim kaj ne škoduje. ; : :, :Vrtdi;naj nas glavno načelo: ne delajmo težav, izvzemši, ako vi- dimo, da se ubranimo s tem večjih težav. Ugodi se naj željam, afco se-, ne npira temu zdrav razum. Kakor hitro se pa za kaj odločimo, treba, ob sklepu vztrajati. Če. se ne privadi otrok že od početka smatrali vsak „da" matere zgolj kot da in vsak „ne" zgolj kot ne, se razvadi in - je kmalu pokopana vsa materina avtoriteta. <. '.^ 152' _ Milena: Kapčev strie.-' "Preveč nesebične in otrokom preveč udane matere zakrivijo, po- stanejo otroci sebični. ,\ko vidi otrok, da žrtvuje miiti svoj čas, vse svoje novce, vse moči in radosti v to, da zadosti zahtevam otrokovim, se- mu vcepi v misel prepričanje, da ima pravico zahtevati tudi öd vsacega dru- zega jednako nesebičnost. Zahteva potem vedno'le več in nr gä moči ni- koli zadovoljiti. ' Mati, ki se zadovoljuje s starimi cunjami, da le preskrbi sinu novo obleko, in ki se z delom utnija, da se le sin zabava, rabi najboljša sredstva, da vštVari iz sina potratnika, sebičneža in končno ničvredneža. Modra mati ve, da mora stati na čelu domu in čuva zato svoje mesto z mirno' a neodjenljivo dostojnostjo. Nikdar se ne poniža za služkinjo svojih otrok. Najboljše in najlepše stvari bodejo naj za njo, iie pa za sine ali hčere. Ona je' kraljica, in dolžnost ji je, da čuva svojo krono na glavi. Tako mater bodejo spoštovali otroci od prve mladosti naprej in jo bodejo vselej stavili nad sebe. Upadala ne bo mati v očeh otrok, čeprav bodo doroščali. In čeprav jo bodejo otroci prekašali v izobrazbi in v vedi, ostane mati nad njiini, odlifcujoča se po plemenitosti in po vznosu svojih čutstev. Česar ne ve njen duh, ve njeno srce. Goi-je 'iilateri, ki ni taka ! ' ; . Iz češčine priredila P. F(>čr,<• . „41 „Take žametaste telovnike s srebrnimi gumW smo imeli, jirhašte hlače, škornje, pa klobuk s širokimi krajci. Pa smo stali pri cerkvi v nedeljo, kakor, vojaki in dekleta so sramežljivo ; gledala na našo stran. — — Ej to so bili še časi!' —^ -'rnis-^Js Kapčev stric se je zamislil; jaz sem pa nekaj časa: tudi nemo po- slušala biičanje bučel. Stric zakaj se pa niste oženili V vprašala sem ga nekoč. . ; „Ej to ti je dolga reč, kaj ti bo to!* — ... — „Povejte no, jaz bi res rada vedela". — Stari mož se je malo odkašljal, se še malo branil,.potem mi pa po- vedal tO-le : ' r-, ; ; . , — Ej to ti je dolga reč ti pravim, —, in stara tudi že. Čakaj n^enda je že čez petdesed zim, kar sem nekdaj stopical, v snegu gori v Podlesek, kamor so me oče poslali, da naj kupim kako ovco za praznike. Precej je bilo mraz, zato sem šel hitro. Gori pod tistim Ijlanćem pa sre- čam dekleta, ki je neslo moke iz malina. Pot je bila polzka in slaba in revica se je ugrela, da se je kar kadilo iz nje. Jaz sem jo; nagovoril, in šla,sva skupaj v Podlesek. Bila je Maričeva Anka, ki je. služila pri žu- panu v Podlesku za dekla. Poznal sem jo že, prej pa se nisem dosti brigal za njo. Tedaj sem še le vidil, da je prav čedno dekle, no in meni se je dopala od tistega časa. Žnpan v Podlesku je bil bogat mož, ki se pa tudi ni malo cenil. Imel je sina Tineta moje starosti. Zdaj je že davno umrl, Bog mu daj nebesa! S Tinetom sva bila prijatelja še poprej, a potem sem gotovo vsako nedeljo popoludne prišel k njemu v vas, seveda največ radi tega, da sem videl Anko. Zdelo se mi je, da me rada vidi, bila je prijazna z menoj in večkrat sva dražila drug druzega. Sam nisem nikdar govoril žnjo Tine je bil vedno zraven in včasih me je prav jezilo, da je vedno tičal poleg mene. • Tako sem hodil vso zimo gori v Podlesek in še poletu večkrat. Moj nilajši brat, ki je še sedaj na domu, me je dostikrat povpraševal, kaj neki imam tam v Podlesku a jaz mu navadno še odgovarjal nisem. Kisom se brigal za nič, in nisem tudi zapazil, da je Anka nekamo bleda in plašna postajala ih se naji obeh, Tineta ih mene nekamo ogibala. Hodil sem mirno svoj pot k Podleskemu županu v vas in pazil, da se mi ponudi prilika vendar enkrat govoriti z Anko. ' Ni prišlo do tega, zgodilo se je prej nekaj, kar je napravilo križ čez moje račune. ^ 154 Milena : Kapčev stric, i Pa naj povem po vrsti. — Ležal sem torej neko nedeljo dopoldne tiikaj na vrtu v senci. K, maši sem hodil skoro vselej zjutraj, ker je tedaj- tudi Anka prihajala v, cerkev. Ležim torej tukaj pod hruško^pa : gledw tja pred se prav dobre, zidane volje. Žvižgal sem po malem* in, poslušal. kako so bremčale bučele po vrtu. Moj stari oče, čijih- so bile tedaj bu- čele, pridejo tudi na vrt, sedejo zraven mene, pa začnejo: .! — Ej ti fant, zakaj pa ne greš raje zdaj ob desetih v (ierkev, ; ko . gre ves mladi svet, zjutraj je samo za nas bolj stare ljudi. ¦ —-Veste oče, jaz grem pa raje zjutraj, se odrežem. ' i ' — I no, saj ti živiš vedno po svoji glavi. Kam pojdeš popoldne -po?: večernicah? - • — Na Podlesek. ; ' • ¦ s ¦ ¦ ¦ i . „H komu pa ?" ; ¦ ¦ ' ' ' ¦ „K županu". ' - ; ¦ .Ej, ej fante ko ne bi nekaj vedel, bi skoro mislil, da hodiš za tisto Anko, ki služi pri županovih. Oni dan sem ti že mislilreči, da ne napraviš kake budalosti, zdaj pa, ker je z Anko in Tinetom tako, sem= se zmotil". ¦ ' ' " — Kaj pravite, da ste se zmotili oce, in kaj je z Anko in'Tinetoni'? vprašam hlastno. Vroče mi je postalo hkratu in nekaj čudnega liii je zašumelo v glavi. — Kaj pravim! to moraš že ti bolj vedeti nego jaz, ko si vsako nedeljo in vsak praznik gori na Podlesku. Menda boš že vedel o čem se meni vsa fara. — ¦ ' i' — Jaz nič ne vem oče. — Kaj pa se vendar menijo ljudje — i' ,1 kaj se bodo menili ! ne menijo se nič, samo vedo, daje mej tisto Anko in županovim Tinetom nekaj, kar bi ne smelo biti. Stari župan menda še tudi nič ne ve ; drugače Anka ne bi bila več v hiši". Bilo mi je, kakor bi strela udarila v me, skočil sem kvišku in kričal: — Saj ni res, saj ni res ! Lažete, vsi lažete ! — In dirjal sem iz vrta na cesto, kar tak brez klobuka, brez jo[)ice in telovnika. Nisem slišal, da so stari oče vpili za menoj: „Za Božjo voljo, fant, ne bodi neumen!" .Tekel sem skozi vas, da so otroci zijali za menoj ; letel, gori po , klancu po la^ih čez polje na Podlesek. Bil sem ves neumen takrat. Tekel sem vso pot, četudi je iz naše vasi do Podleska dobre pol ure. Ni- sem šel gori čez vas ampak zavil zadaj za vrti k županu. Na vrtu ge, stal kozolec, pod, njim so pa včasih puščali vozove ob lepem vremenu. Na lestvah je sedel Tine, ko sem jaz priletel predenj. Vstrašil seme je menda zelo, ker je precej skočil z voza. Planil sem k njemu, zagrabil ga za rame, tresel in vpil. ¦.;,,¦.!¦: ouun ...>> Marica: Od koga naj bi se učili Slov. in Slovenke. ;iÄ5 »Povej Če je res, precej mi povej ! Jaz čem vedeti kaj je z Ank<>," če si jo — — če je res — — kričal sem, kar mi je prišlo na jezik. Oni pa se me otrese, postavi se tja pred me pa začne : — če je res, tebe to nič ne briga, da boš vedel ! — No, ker sva prijatelja ti jo pustim — zdaj jo pa ti imej, če hočeš in ... . dalje ni prišel. Jeza me je skoro zadušila, ves sem se tresel, zginila sta pamet in pomislek, zdrl sem ročico iz voza in udaril Tineta po glavi, kolikor sem mogel. Ta pa se je prevrnil vznak in kri ga je polila. Grozno sem se vstrašil in hkratu sem se zavedel, kaj sem storil?- Jel sem vpiti in kmalu so pritekli ljudje. ' " Bil je vik in krik, da mi še danes vse zveni po ušesih, če se spomnim. Jaz sam ne vem, kaj se je godilo potem z menoj ; spominjam se le še, kako sem stopal z orožnikom k sodniji. Neizrečeno sem se kesal in sramoval svojega čina. Tinetu ni bilo ravno Bog zna kaj, a jaz sem bil v groznih skrbeh, da ne bi umrl. Se ve ob preiskavi sem zvedel, da mu je že bolje: No, potem na obravnavo je prišel Tine sam in skušal me celo ža* govarjati, da ne bi bil toliko kaznovan. Jaz pa sem sam povedal vse po pravici, kako je bilo. Dobil sem vendar tri mesece zapora. Potem sem šel na Hrvaško. Kaj bi delal doma, kjer bi vsak kazal s prstom za menoj zato sem se raje umaknil ljudem. Pisal sem domov, da odstopim in dado posestvo mojemu bratu. Sam pa sem sekal in tesal hraste v hrvaških hostah. Ka- kih 12 let me ni bilo domov ko se mi je nekoč stožilo in sem se vrnil. Brat se je oženil, stari oče so umrli, oče so pa pomagali kaj pri hiši, postarali so se. Z bratom sva se dobro razumela, pa sem ostal doma. Vesel je bil delal sem pridno, a za doto ga nisem gulil, da bi mi jo moral izplačati. Radi so me imeli vsi. Tine se je tudi oženil med tem, a ne z Anko ; pripeljal je tam nekje iz Bleskih hribov bogato ženo, s katero se pa nista dobro razu- mela. A.nka je umrla kmalo ko je prišel njen sin na svet. Ta še živi, saj menda poznaš črnega Toneta, ki gori v rebrih žge oglje —- ta je njen sin. No vidiš tako-le je prišlo, da se nisem ženil — no ne kesam se. Saj jim nisem na poti pri hiši, oni potrpe z menoj jaz pa ž njimi. In še ubogajo, če jim kaj svetujem. Tako glej je na svetu — in stari sosedov stric je zapalil zopet malo južno, jaz pa sem sedela doli pri čebeljnjaku in nič več se mi ni čudno zdelo, da se sosedov stric ni oženil. . ; '156 Marica: Od koga naj bi se učili SlóTenri in Slovenke. Od koga naj bi se učili Slovenci in Slovenke. Spisala Marica. Ko sem še pasla svojo čtiva željno dušo in svojo nenasitno domislijo z romani in novelami iz „Bibliothek der Unterhaltung und des Wissens", Zur guten Stunde in pa Gartenlaube - - slovenskega starega in novega mi je. bilo kmalu premalo, italijanskega pa nisem dobivala dovolj — te- daj sem zapazila in opazovala čedalje bolj, da so junaki v onih knjigah, ako so vzvišeni le — Nemci, ako so pa ničvredneži, izdajalci, nezvesteži, tedaj so Rusi ali Urancozje. Hvala Bogu, da mi je bilo takega čtiva kmalu dovolj in da sem je zavrgla kar sama od sebe. Tudi vpli- valo ni ono čtivo name prav nič, da, morala sem se celo smejati onim šablonskim novelam, koje sem tako hlastno čitala v letih svoje senti- mentalnosti. Ob knjigah, ki so se mi zdele v onih letih ne])rebavne — in ne- prebavni se zde mladim deklicam vsi spisi, v kterih ni ljubezenskih po- govorov in' ljubezenskih jtrizorov — jclc so se mi odpirati oči in začela sem spoznavati, kakovo čtivo ima pravo vrednost, kaj je pravi umotvor, s kratka.: začela sem razumevati. In čudno ! Ko sem jela ceniti take umotvore, ostavila sem kar hipoma nemško čtivo, s kterim sem se prej zabavala naj- bolj in vsa mikavnost teh knjig je izginila zame kakor fatamorgana. Vide y Rusih toliko originalnosti, po katerej se gotovo odlikujejo od vsega Zapada in vsled katere Ichko trdé, da no pišejo \mi nikakim vplivom, jela sem so strastno učiti ruskega jezika, da bi mi bilo pristojino vse slovstvo in no le ono, katero se jo kakemu prevajalcu zdelo najboljšo ali — najlažje za fremjanje, O starejših ruskih pisateljih sem pisala že večkrat v vrlem „Slovan- skem svetu".,: tako o velikih umotvorih Tolstega, kakor o groznih psiho- loških spisih Dostojevskega in o Puškinovem romanticizmu. Izmed nešte- vilnih mladih ruskih pisateljev ugaja mi najbolj Potaponko in pa Čeliov. Osobito jo; Potaponko v obče jako priljubljen. (Kno njegovo povest je pri- nesla v prevodu letošnja .,Slovenka'.) Mogočnejša od te povesti jo njegova Bueuiiatia iicTiina (vječnaja istina), v kteroj- nam tudi kaže, dasi na drug način, da kdor ne dela, mora propasti Ker se dejanje vrši na Ruskem, so vsi ljudje, dobri in slabi, le Rusi, ne da bi izbral za kakega žalostnega junaka-naseljenega Nemca. Baš tako rečemo lahko o Francozih, ki dasi so veliki nemški neprijatelji, ne mažejo svojili velikih umotvorov s tako tendoncijoznostjo, v ktorej bi izlivali svoj žolč na Nemce. Ne, Francozi so zato preplemeniti in niti misliti si ne morem, kako bi so glasil kak tak tcndencijozen roman nožnega Lotija ali Pavla Margaretta, Daudota, Bour- geta, Thorola ali francoskih pisateljic, ki se skrivata pod psevdonimoma Brada in Danijel Lesneur. Marica: Od lioga naj bi se učili Slovenci in Slovenke. 167 Nedvomno : nem.ški pisatelji srednje vrste iščejo efekta s; tem, da budijo v čitateljili srd in sovraštvo do človeka in neprijateljskoga naroda, da bi v tem srdu in sovraštvu čitatelj ne mogel paziti na umotvor s kritičnim očesom. , No, takim kilo-roraauom in novelam ('zdaj ni. več funtov) za ktere se člo- vek, ki ima le količkaj dobrega ukusa za leposlovje, ne more ogreti, se tudi ne bode čudil. Tembolj se pa moramo čuditi, da išče na tak način efekta ve- liki Sudermaun, ki vas; vendar ogreva v svojih dramah tudj brez tega. Me- nim tukaj namreč njegov roman „Katzeusteg". Izdajalec domovine je Poljak, ki si je že z materinim mlekom vsesal Jjubezn do Poljakov, z mlekom one matere, ki je pred možitvijo živela „veselo življenje" na poljskem dvoru ! In kako govori o Poljakih ! „Der König hat euch heim- geschikt, weil es Friede geworden ist ; — glaubt ihr dass, es ihm gefal- len wird, wenn er hört, dass ihr den Frieden in seinem^ Lancle wieder gebrochen habt ? — Pfui, wird er sagen, so benehmen sich Polacken, aber keine Preussen. — — " *) , Bog obvaruj, da bi kakova ženska napisala tako vzgledno- idealne patrijotićne navdušene, kmetske ljudi, kakor jih opisuje Sudermann v tej knjigi ! Bilo bi pretirano, preseutimentalno ; toda Sudermann opisuje svoje kmetske ljudi na tak način, da mu jaz in menda tudi uikdo drug ne verjame, da se nemški kmet vede tako. In Regina ono nesrečno dekle, ki je udana svojemu gospodarju ka- kor najvzestejši pes2,dasi jo tepe vsak dan, udana oni gosposki hiši kakor mačka, dasi je prav v istej hiši izgubila vse. Ona leta za svojega gospo- darja vse noči, da mu donaša, česar mu je treba za življenje in česar bi ne napravil noben možki, napravi ona : 5 milj hoda v sednih urah po- tem pa se prav ob svoji svriii zgrudi na pol mrtva na tla.. . . ., Taka pretirana zvestoba in dobrota do gospodarja, ko jo peha in,podi od sebe, more .biti le ... . nemška. > Za ruskimi in francoskimi romani in spisi, v kterih se dejanje vrši tako naravno, tako samo od sebe, ker v najnovejših spisiii skoro dejanja, ni, ampak le ,,kos življenja", za takimi spisi, kjer ni nobenega slučaja, ne skrivnih potov in vhodov, zdi se nii čitajočej to nemško knjigo, kakor da gledam drug, poseben srednjeveški svet, dasi se ji vidi prvi mah, da jo je pisal velik pisatelj. — Ali ne veš — poreče mi kdo —da se vrši povest v Napoleonovem času, francosko-pruske vojske? -- Dobro — odgovarjam jaz že sedaj; ali so ne vrši „Vojna in mir" tudi ob istem času in vendar kako velika razlika je med to knjigo in ono! V „Vojni in miru" ni nobene take ženske kakor je Regina, nič ta- *) Kralj vas je poslal domov, ker je nastal mir, ali mislite, da inu-bode všeč,-; ko zasliši, da ste v njegovih deželah kalili mir? Pfui, poreče kralj, tako, se , ved^jO; Poljaki ne pa. Prusi. — — 158 Ant. Zavađil: Albun čeških ž«n. kega skrivnega, ponočnega tekanja in kar je največ, nobenega — nem- škega izdajalca, dasi bi si ga bil Tolstoj tudi lahko izmislil. V'tem, ko popisuje Tolstoj preproste vojake, kakoršni so v resnici, ki ne vedo zakaj se prav za prav bojujejo, kaj se godi okoli njih, govore Sudermannovi prostaki včasi kakor sami generali. Žal, da zajemajo naši Slovenci in Slovenke največ modrosti od Nemcev, ker čitajo le nemški in so zato navezani le na Nemce, a priznano je, da je obstalo nemško (kakor angleško) leposlovje na istej višini, na kterej je bilo še pred več leti. Nemški filozofi so temnejši od črne noči in čim nerazumlivejši so, tem večjo slavo vživajo, baš radi tega, ker jih nihče ne ume. Nemški roman in novela obstoja še vedno iz slučajev, misterov in nenaravnih ljudi ; imponiije nam le nemška drama po Sudermannu in Hauptmannu. Naroda kateri napredujeta uprav rjigantsM in od katerih In se Slovenci inorali učiti, sta ruski, ruski in zopet ruski ter francoski in zopet francoski. Iz lastne izkušnje vem, da prinaša en sam francoski dnevnik več zanimivosti iz literarnih krogov, več novih vesti o gibanji na leposlovnem polji v obče, nego cela tedenska nemška revija, na katero se Slovenci sklicujejo tako radi. In francoska drama ter veseloigra! Ni ga bilo skoraj dneva v le- tošnji sezoni, da bi ne bila citala o kaki francoski novosti v Pariških gle- dališčih. In francoske knjige ! Ko bi le človek mogel čitati vse ! Ker nam oholi Neme: že itak očitajo, da smo zajemali kulture le od njih, pustite jih Slovenci in Slovenke vendar enkrat ter pokažite, da se morete vspeti tudi brez njih ! Učite se ruske«en. 15Ö Žen;'čeških mater. Češke žene so to bile, ki so navduševale in jačile svoje može v težavnem opravilu narodnega prebujenja, po svojih najboljših močeh pa so tudi same pomagale zidati svetišče nai-odne omike. Po vsem resnične so besede slovitega biskupa • djakovskega : „Narodu, kateri ima 'davdušene žene, zagotovljena je zmaga, slava, bodočnost." i-,' K slavnim rodoljubkinjam'in¦ boriteljicam č'eškim, Bozéni Ncméovi» El. Kräsnohorski, in Kar. Svetli, se éastno druži Zofija Podlipska ; žalibog, da nam jo je neusmiljena smrt iztrgala v trenotku, ko smio najmanj pri- čakovali; (Umrla je 17. igrudna >l'8g7). ' ' •'''K večnemu počitku jo je spremil veš narod' z mnogimi solzami, z 'Ke|)opiöno žalostjo. Rekel sem. da jo je h grobu spremljal narod, da je za njo žalovalo vse ljudstvo. Da — narod jo' je pokopal, ker pri njenem 'tiogrebu s temi nebrojnimi trumami češkega ljudstva, od .priprostega de- lavca do slovitega velikaša, čutil je ves narod, solzilo se je vse češko ljudstvo, da je odišla ta, katei-a mu je v omaniljivi obliki odpirala pot k pouku in zabavi, po svojem zlatem srcu pa oblažila toliko zapuščenih '•Yev5, posušila toliko solza. '• Življenje Zofije Podlipske je obsijano se zarjo poezije. Iz veličastnega trokvezdjat domoljubnosti, ljubezni do književnosti ih človekoljubja osno- Viin je bil iiealizem njenega življenja. Zofija Podlipska je bila rojena v Pragi 1. 1833. iz. meščanskih *YOditeljev. Starejša njetia sestra- je sloveča Karolina Svetla. Odgojena v nemških in francoskih zavodih, je kmalu otresla raz sebe tujinsko, ne- naravno krinko. Ljubezen do domovine in naroda se je obudila zgodaj v 'njeni nežni, rahločutni mladostni'duši. S svojo starejšo sestro si je urno prisvojila narodno zavednost. Domoljubje, pristno in požrtvovalno je po- stalo od tega časa podlaga vsega zasebnega in javnega delovanja Zofiji- ' 'nega. Po pravici smemo reči, da sta obe sestri izvestno pripomogli k ¦prebiajenju in utrjenju narodne samozavesti, med' društvi gospej ne-le v Pragi, ampak v vsej kraljevini po L 1860. Olii sta bili, rekel bi, glavno osredje domoljubnega življenja čeških dam. Ljubezen do naroda, do njegove slavne zgodovine, do njegovih pravic in krasnega jezika, združena z globoko in vsestransko izobraže- nostjo jezikovno in lepoznansko, kar si je prisvojila po neizmernem za- sebne«! trudu, kakor tudi spodbuda soproga dr. Jos. Podlipskega, sta jo napeljali na literarno polje. Svoje življenje je izpolnila se spominavrednimi spisi. Njeno delovanje je bilo blagoslov za češko .-slovstvo. S polno roko je razmetavala bisere svojega duha. Pisateljevati je začela po 1. 1860., in razni časniki iz iste dobe nam pričajo o njeni neutrudljivi marljivosti. Pisala je namreč veliko. Odi. 1872. je uredovala' ,,Žensko biblioteko", za katero je na- ' pisala prvi obširnejši roman „Osud a nadani" (Osoda in nadarjenost), in IßO Danica: Uesen migljaj učiteljicam. dve vrsti „Izgledov iz izgojiteljskega lOkrožja". Oba spisa ozaačujet^ dvojno smer, v kateri se je gibalo njeno slovstveno delovanje: roman in pedfi- gogiéni spisi. V obojni smeri kaže se nam Podlipska natanka oparovalka resničnega življenja, dasi včasi vzleti njen duh tudi v čarobne kraje srednjeveške romantičnosti, Njen literaren program je nacrtan v živem p.opisovanju dobrega, v oživljanju nravstvenih in plemenitih nagonov. Kjer pa dobro in pi-avica ne. dospe v njenih romanih do zmage, ostaja vsaj v tihi resignaciji.. Da dobro ip pravica zmaga, k temu težijo,brez izjeme vsi njeni pedagogični spisi, katere je treba smatrati za jedj-o njenega de- lovanja. Za otroke nima drug narod tako izbornih spisov, . v tem se strinjajo vsi češki strokovnjaki.: Češka mladina je imela v njej najiskre- nejšo svetovalko in najvdanejšo prijateljico. ; , In ako pregledujemo dolgo vrsto njenih literalnih spisov, (čez. 100), v katerih se skriva toliko krasnih, vzvišenih misli, ne hote vprašamo : Ali.je res možno, da zato širno, tako različno duševno delovanje je imela dovolj časa in moči — žena 1 Bila je pa slednjič vzor človekoljubja. Preživela je vse stopinje ženske ljubezni, kakor hči, sestra, soproga, mati, kakor vrla hči naroda in, sosestra trpečega ljudstva. V njej je bilo srce dobro, plemenito in bkgo. Vse velike misli na svetu izhajajo iz srca, zato je bila Zofija iiumanistinja v pravem pomenu besede. To je pokazala jasno v materinski svoji skrbi za društvo „Ochrana opuštčnvch a zanedbanych divek" (Varstvo za zapuščene in zanemarjene deve).. Tam je vrhunec njenega človekoljubja, kajti to društvo je bilo punčica njenega očesa. Angelja so jo imenovale iz blata propalosti rešene deve — zares, zavidanja vreden priimek. Zato se ne čudimo, da so se iz srca solzile ob njenem pogrebu, saj so v Podlipski izgubile svojo mater. Smrt Zofije Podlipske je bila tiha in zares poetična, kakor vse njeno življenje. Bil je to miren, popolnoma naraven prehod iz znanega v neznano in zamena minljivega z neminljivim, životnoga trenotka z večnostjo. Iz vsega srca privoščimo slavni Čehinji to srečno dokončanje pozemeljskoga potovanja. Hvaležnost in ljubezen češkega naroda jo je spremljala odtod. Ant. Zavadil.. Resen migljaj učiteljicam. Danes je prišel moj sjnček iz šole domu ter mi povedal : „Bizjaka \ sem založil, ker je v šoli jedel kruh, pa je moral stati !'' Očitno so mu j sveti zadovoljnost z obraza, ponosen je na svoj junaški čin. Resno sem j ga posvarila, dokazala mu, kako je to grdo, če se otroci tožijo, niesto da Daftića: Resen ittigljäj uć-teljicam. I61 bi se radi imeli med seboj. Vse zastonj, moje besede' ho nplivajo riarij. On le trinmfira, da je moral drngf stati, vsled njegove ovadbe. ZaloWtia gledam svoje dete, koje sem vzgojila s toliko ljubeznijo, kojefnuseiii mislila vedno vceinti le blaga čustva v;InÄ A to dete, .še pred kratkem tako mehko, tako sbéutiiw- je zdaj postali) mahoma škodeželfno, zločesto, veseli se celo nad nezgodo drugih tovarišev. ¦ . Od kod neki to?'^ ' ^'''"'^ Spominjam sé,' (fe mi jo'mirtj junaček pravil že večkrat: ta aii oni je tega zatožil, bil je kaznovan, zaprt itd. ' uši, v Mi je postavljen celo čuvaj, ki ima paziti med učiteljičino ()d's'otriostjo ha otroke. Kodor prévéé razsaja, tega zapiše na tablo. Ko se pa vrhe učiteljica, Icaziiujé bi^ez daljše preiskave vse zabeležene grešnike. Evo Vam glavriega uzroka ótrófeve škodoželjnosti in brezsrčnosti. ' ' ' ' '=!¦-*:=•; Otroci se tako v šoli sistematično vzgajajo v prave tožen-groše. Si- stematično se jim vzame vsak kolcgijslcii čut, vsak blažji, prijateljski čut do malih tovarišev. Učiteljica sama določa učenca, ki fiito'M ei|iSiitJf|^*fjo'itt)Vai-iše Brez- pogojno verjame malemu svojemu policistu in kaznuje Vj'^e.zatPjžcnce. Ali ne vzbudi tako početje s časoma v otroku Joljo, ?a,to,žiti take tovariše, ki mu niso všeč, ce prav niso razsajali? Gotovo,sa,osveži .^r^v kmalo na ta način za kakšno nedolžno kepo, ki mu je nepričakpvaiip priler tela, za kak prepir, zunaj šole ali za kako drugo malenkost,,,, ; Nadalje: otrok, ki pazi na svoje tovariše, uživa učiteljevo zaupanje. Čutiti mora, da učitelj njemu več zaupa, nego drugim, da ga ima za boljšega od drugih. A njegova -ovadba jo iiekov blag čin, za kojega dobi pohvalo. Kakov podli, hinavski značaj se mu pa mora sčasonia fazviti^^b takem postopanju, tega si gotovo še ni mislila učiteljica, ki tako, zlorabljsi svojo oblast, \ . _ ' - V kolikih razredih se nahaja tudi kak „Ijubček",, ki- uživa dokaj prfcvic.pred drugimi. On sme brisa.ti mizo, snažiti iablo, on razdeljuje zvezke ter jih zopet polura. Na kratko, on zavzema vsa častna mesta v šoli. Tako dete se ima kinalo za kako vzvišeno bitje. Ne. čuti se^ toliko solidarnega se svojimi tovariši kakor z učiteljem samim. Tovariše še celo prezira kakor globoko pod njim stoječa bitja. — Deklica, ki je zavzela tudi tako (d)širno častno mesto v šoli, je rekla nekoč : „Jaz sem v. šoli nekako za malo učiteljico". , - . Ali ne Iti mogla učiteljica menjavati s takimi .pdlikpvanji, ,na. pr. zaporedoma po abecednem redu, ali kakor koli. Če se jije že pospbnp omililo katero dete. — kar se ji naposled ne sme šteti v zlo — naj tega vsaj tako očitno ne kaže, da n^ žali mladih, še nepokvarjenilr srčic,. .Kar se pa tiče tistega grdega ovaduštva, se g.a, gotovo ne .bode, posluževala učiteljica, ki le količkaj pozna otroško psihologijo. Ce sama ne pazi na Si 162 ' j yincencina de Felice Lancellotti ßypje «éeiiée, naj jih imsti-rajši kričati. .Manj ,jim ho škodilo nekoliko ¦razposajenosti, nego podlost, hlimba in hinavščina, ki se za vse življenje ne da več izbiii^ati . •. : Lr , , Nasprotno pa bode umna učiteljica posvarila, v trdovratnih slučajih celo kaznovala prostovoljne tožiteljc, kojih je — žal, m nj otroci itak zme- raj' dosti, .<,..,,..;. .. ; Kako težkega srca pa se morajo odločiti matere pošiljati v šolo svoje srčke,' čip zapazijo, da se jim lbAm'))iikiarijQ, mesto da bi se odgajali. Učiteljice (in nič manj ho učitelji) naj bi pa . uvažovalo, kolika, je rnjjlioya zadača, koliko odgovornost so prevzele s težavnim svojim stanom : ; odgovornost za bodočo generacijo.,.Naj bi vendar pomislilo, da je njihova dolžnost odgajati krepki rod značajnikov, no pa samo na videz gladko opiljonih, a v notranji puhlih marijonetk. l)umm.\^ VineeiiGfaa de Felice Lancellotti. Začetkom'iiiai'eia"t; 1. je uraila v Noapoiju širom znana markiza iVincencina de Felice Lahcellotti v 41. letu svojega življenja. Prerana njena , sinrt je globoko užalila Italijane, ki se še vedno navdušujejo za vse, ,kai' je resnično dobrega, lepega in vzvišenega: osobito hudo je zadela žensk,i svet, kateremu je z blago pokojnico izginil iz svetnega pozorišča uzor ka- toliške dame, matere in vdove, prava dika boljših krogov in uprav ge- nijalna in plodovita slovstvena moč. V tej izredno nadarjeni in duhoviti dami, ki je svetila kakor živa zvezda, bi človek ne vedel, kaj naj bi bolj slavil, ali gorečo pobožnostj, ižvirajočo iz globoko v umu in v srcu vkoreninjene vere in dosledno uzornost vsestranski krepostnega življenja, ali pa visoko naobraženost in neverjetno slovstveno delavnost. Toda „že sama kultura, kakor piše dr. Parlati v časiiiku Lii Libciia, je bila v njej krščanska čednost, kajti drugače je ni uporabljala^ ne^o da ž njo skazuje čast edinemu izvoru vsake umstvene luci -- Ii. ' ' . - 164 Vlasta: Cerkveni zvon. — (Ifilček : Iz dnevnika male gospodinje. . Ji- i( . Beneška zrcala. i j >0 kalna in "SfVii 111^ iTiolna zrcala l-cneška, turobno gledajoča na g^bdke parkete tal, katera se že dolgo niso tresla v lahnem ritmičnem cepetanju nog plešočih menuet po glasovih skladbe Rameau-ja ! i:-- Kje so plesalci, kje njih usmev ? Dolgo je tega, dolgo je že ža- ostno in tiho ! O kalna in siva in motna zrcala beneška, že davno odvajena pri- jetne mehkobe razgiete dvorane in iskrenja lestenčevih Inčij ter 'krasote balove rodbinske svile in sukenj in telovnikov z zlatom sitih in razlite vonjave medlih rožnih dišav in zai>eljive belote dekoletovanih kipecih nedrij ! ¦Kje so tista ncdrija in njih grehi? Dolgo je tega, dolgo je" že žabstno in tiho ! ,0 kalna in siva in motna zrcala beneška, oslepajoča v tresočem* se IKtlhmraku, kateri diha nanje mraz praznih prostorov, in odbijajoča vča- sih samo zgrbljeno sivo postavo starega ključarja, bodečega ])o sobanah zapuščene i)alače kakor prikazen, z neslišnim korakom .... Kje o ti plesalci, kje njih usniev ? Kje so nedrija žen in kje njih grehi ? Dolgo je tega, dolgo je že žalostno in tiho ! Cerkveni zvon. Nebo. je v žaru zasvetilo. Ozračje se je v mrak zavisio Tam v linah milo zadoni, Bolno srce pa mi dehti. -4 Se v togi dolgo je topilo, Z obupom kruto vojno bilo. Kako sladko pa don zvona Pomiril vojsko je srca ! Kako ? Srce se v jok je zlilo, Molitev vročo je molilo Prosilo je za sreče vir, Za blagodejni srčni mir. Vlasta. Iz dnevnika male gospodinje. ;,. . , ' Piše Grilček. ' O vinogradu. ..... sušca. Tako'podjetnega že dolgo nisem videla našega viničarja, kakor zadnjič ! Pristopal je nenavadno naglih korakov — baje zato, ker ga ni več ovirala okorna suknja, kojo je nosil vso zimo — klobuk na tilniku, kakor bi zares Grilček; Iz dnevnikn male gospodinje. ¦ 16S Že dihal topel, pomladni zrak, ter bi bile zimske nezgode delavnih Ijndi že vse prestane! Živo veselje mu je žarelo raZ ogreti obraz, ko je snel klobuk, ustavivši se pred atejem, kateri je ravnokiir pred hišo na solncu stoje, od daleč pregledoval k zidu prislonjene motike, lopate in krampe. „Gospod, kedaj pa začnemo V Obrezano je, in svet se odpira'. > .... da, da, svet odpira se; odklopa krog in krog — saj „ključkov" je dosti ! . . . Ta mali, rumeni, trobentasti kljnček, ki se koncem lota spremeni v velik neokreten, železen ključ . . . kletnih vrat', > Atej in viničar se nikakor nista udala tako porodnim mislim, modro,i kakor so spodobi, sta poklicala tudi mamico in v pametnem pogovoru se je sklenilo, da viničar najme, pod navadnimi plačilnimi pogoji, pridnih, razumnih delavcev, da se z delom v vinogradu prične prihodnji teden. ; In danes jo prvi določeni dan. Vremo jo tako prijazno, da prav nič nisem tožihi,. ker sem morala že zgodaj v raacm jutru napotiti se v našo veselo gorico na prijetnem visokem griču. Ključ naše hišice sem dobila "zraven ! Koš kruha se mi je prinesel — tedaj silo ne bode ! Samo nekako nestrpno mi je bilo začetkoma čakati, ali pač dojde kaj delavcev ? V spomladnem času, kadar se jim ponuja dosti dola in ž ajira za- služka, — morda prav zato, ker jih je v dolgi zimi tarilo mnoga bede, postajajo radi ošabni. ,,Kedar je naš čas, mi gremo h komiur hočemo". —- Vsaka neprijaznost, vsaka opravičena slaba postrežba, ki je baje lansko leto ednega med njimi doletela, odvračala bi letos ne le dotičaika, temuč kar celo druhal. Koliko pa imajo tudi izbirati ! Iz vseh bližnjih vinskih, gričev done in odmevajo vabljivi klici, v rog zatrobljene besedo, pojd'kopat!" Zatorej, ko sem jela zapazovati ljudi se svitlimi motikami čez rame ; premikati se vedno višje proti našemu vrhu, mimo mnogo drugih potov, • mi je vzplamtela v srcu iskrica hvaležnosti. Dolge vrste so jih bile. Možaki, že osiveli a čvrsti; ženičice, rneat» priklonjeno a mladostnega kretanja ; brhki fantje, zalki dekleta -t o), kaj. bi se dalo o njih povedati v čast našega ljudstva, siuno, da bi se m-i zdaj tako ne mudilo ! Sama ne vem, bi li prej pogledala h „groibairjiu'' ali h .kopaču" ! ? Za kopači je odišel viničar. — H grobanJM ali polagajnju trsa odt>ral» sa se najmočneji ter izvežbani delavci, in se razšli z motikami, z lopa-: tami in krampi po vinogradskih razlegah. Trs po goricah, v na,ših krajih, ki se še ne-obdeluje po novih na- čelih tako zvanoga .amorikanca*, temveč po odomačonej stari šegi^, se-i doživi in iiremljajuje v eni zemlji kalvor ena rodovina. Trs zvitega krča- vega stebla, star i ali 5 l^-t. pognal je med večjimi kratkimi, včasih tri do štiri, dosti nad meter dolgo šibe, - in v teh se v enem letu pomladi. Izkoplje se mu „grob", okolu stebla, široka, sosednih: trsov se izogibajoča ter globoka jama ; korenina, se orahlja, steblo se poleži na n3jb»rfj; 166i GriOček!^Iz dnevnika male gospodinje. primerno - stran; šibe sc, naslanjó jilr tik 'izkopane stene, ob zveži zemlji razprostrejo, i)ritrdijo, veiino prt obrnejo v hrib, nikdar ne navzdol. V jami se pokrijejo: najprej z „živo" zemljo, — zemljo nastra-' ganp s povr-šine, katera jo ,,živa" od lanskega solnca - nad to se vrže primei'no veliko gn'ja, ali tudi šopo .vojnika', (mlade listnate vejice v jeseni v šope zavezane; od koristi katerih so različna mcnenja) ter slednjič še le z drugo izkopano zemljo. ,Ti trski „grobanci''. ostrižejo se do treh ,očes" ter p'rivežejo za lesen« koloj kateri so jim; pristavijo. Ob letu, da so dubili že svoje lastno korenine, imamo ž njih že krepkeje trse ,,reznike". Čez dve leti pa že nosi vsak, ki sL podviza, svoj .šparon" šibo postriženo do 8 ali več „ok« (popkov) ; ta šibica, pazno.vsločena v svojih;. ce\natih sklepkih, na koncu pi'ivezana ob drugi prazen ¦ kol, daje; obok, na kojega se najnijc obesi grozdje; pri ,šparonih', nižje na steblu, pušča se še tudi .enooknat" „čep". Čez več in več let pa najdemo na te.m pro- storu že zopet starega,' sključenega siromaka, kateremu so prerasle šibe, nu baš prav za novo polaganje in on, da pojde ž-njimi pod grudo. Tako trs , pri trsu enak v namenu, različen, v delovanju, Ti-šc je pa viničar odobril v „rezitvi-', prvem delu, ki se opravlja po govoricah in ki se prepušča le vajenim rokam. Slabeje. šibice in .vitki vrhi, ki so pri tem; odleteli na tla, pobrali so se v, kupe', ter se; imenujejo zdaj ,rožje". ; Naši kopači niso takovi dremači, ki bi le enakomerno brezslcrbno mahali z motikami ! — Vesten delavec — če prav ne stori druzega nego- svojo dolžnost — je zares dubrodelnik v vinogradu. Pa dajmo mu - ne žganja — vinca svojo merico, pravega, dobrega vinca! — priložnost nam bodo opazovati, kakova vestna'ljubezen se mu .zbudi do tiho rastline, ki. prinaša to zlato kapljico! (ilej,;kako pazno kreta z motiko okolu stebla, kako skrbno odkopava zeuiljo od korenine, p:izoč, da jj ne rani, jo osnaži ,bičev", premnogih žilic katere shranjuje za pasom vzavczavanjc „šparonov"; kako ljubeznivo ga poravnava, preskrbi se „živo" zemljo in gnojem ; kako . čedno ga zopet žagrinja,, kako varno mu [wstavi kol, da se ima kam na- sloniti ! Se nazaj se obrača, da ga zopet pogleda, — še večkrat nego je potrebno ! Viničar nadzira vso vriito teh pridnih ;ijudi;; skoči sem in tja zžagico, koder se je pokazala na korenini skrita nezdrava vzrasliua. V letinali, kadar je po zimi zemlja dobro premrznila, se hvalijo ž njo; pravijo.i da ni ,,težka" Iv—-Čas za-časom se pa zasliši zveneče klju- kanje grobarjev ob kamenje, na kojega se zadevajo,. Ni se ga ^ vstraMti — saj kupice z vincem tudi zazvené!* Iz skale ni pa dobra le vodai temveč tildi vince ! ' .: ; . : , ¦ . : .Kako,kmalu požene zdaj trta zelenje in brstje in tudicvetje I a to še le potem, ko je iiaštavila že grozdje, oj tako majhno, majhno grozdje!^ Takrat se že veže se.slamnatimi pasi po večkrat h kolu ui iiazno, da se Književnost. — Razno; * lß7 grozdje he povežiije ter ovira v rjižviikii ! ! Prej I pa še nekaj driizega. Škropljenje proti peronospori, je tudi potrebno! In travica, kako visaka vzraste med tem, nu, tako Visoka, da na nižjiii trsih solncu brani do že vzraslih a še trdili jagodi Zato pa; velimo viničarjovi'ženi travo požeti, ter na plan znositi. ' ": ¦' • j.' Ej, pa kako sem se zdaj začenrala! Koliko še pa manjka do trgatve ! ? ; ¦. Pogledat pojdeni na vrh. griča ža -'oblaki; da bi le dežja skoraj ne bilo ! „Kop" nI „dobra" ako se zalije ... oh,'in mamice .ali ateja še vedno ni, moram že samit deliti južino. ,; Književnost in umetnost. Slomrnkiiknjižic''. Urejuje in izdaja A. Gaberšcek, "Snopič 69—70 V P e t r o g r a d. Potopisne črtico Sestavil Ljudevit St i ä š h v. ' Vsebina teh zvezkov je jako zanimiva, kajti drugo je popisati kraj, katerega se jo prepotovalo v zaprtih, zaduhlih železnicah, ki gredo le mimo mest in vasi, a popisati razne kraje, ko se jim je videlo v' srce, kakor je videl baš pisatelj Stiäsiiy; ki se je Vo'žil pO Rusiji• na kolesu od kraja do kraja. ' :'>'.^' ' ¦ ¦ R AZ HO. ¦ ;y Vladika Slrossuiayer, odgovorivši na „Slovenkino" čestitko, je pisal urednici lastnoročno sledeče pismo : „Milostivna gospojice ! Hvala Vam na čestitki. Bog Vas blagoslovio svakom svojom milosti, svakom svojom srioćom obasuo. Preporučajem so i nf^daljo Vašo] miloj ; uspomeni i Vašoj pobožnoj molitvi !,' ... , ,,Slovenka" bode, dokler ostane v mojih rokah, delovala v smislu Strossmaverjeve i oje; ona ne bode samo slovensko jiisan list, ampak zajedno tudi naroden list, v kterem naj veje le obče slovanski duh iu- diferentnega kozmopolitizma. To bode za veliko prijaznost slavnega biskupa najlepša zahvala.. i^; Slučaj - kali? Dobila sem na ogled Milanski „Corriero delle Maestre" — in glej slučaj !-- tudi v Italiji so poganjajo učiteljice baš isedaj za take plače, kakoršne imajo učitelji. Toda v Italiji se jim godi huje, mnogoV huje, kar nam svedoči Do Amicisov rom.in : „11 romanzo d'un maestro", katerega je spisal baje zato, da svet uvidi,, kako se godi italijanskfiiiu učiteljstvu. \' poslanej mi številki jo članek: fica Imola \ ker je ondotni občinski svet. skleml piačovati učiteljice kakor učitelje. Iiiiola je zdaj prvo mesto v Italiji, ki jo vravnalo na ta način učitelj- ¦ ske plače. " ' ' . . , • r Za tem člankom je v tem smislu pisano' odprto pismo na ministra za uk in še za tem piše profesor Guido Fabiani isto tako odprto pismo 168 ¦.oris.iJI Doma. markizn Isimbai di-ju, ki se je baje izrazil v mestai seji (Bresso), da ima na razpolaganje za ondotnc .šole učiteljic kolikor treba z letno plačo 25Ö lir!. Pism« je jako rezko sarkastično, osobito, ko pravi, da si je s to izjavo pridoldl zaslugo, zaslugo kije vredna njega, ki je potomec slavnih Isimbardi, ki so od leta 1412. skazali Italiji toliko dobrot in si proslavili ime .... Najlepše so pa vesti po