Poštnina plačana v gotovini Leto XXI., št. 242 Ljubljana, sreda 16. oktobra 1940 Cena Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Atev. 3122, 3123, 3134, 3125, 3126. Inseraini oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — TeL 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Isfaaja vsak dan razen ponedeljka. MlMOČnlna znaSa mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Govora v Skoplju Dogodki zadnjih dni so zanesli novo vznemirjenje v balkanske države. Porajajo se več ali manj senzacionalne govorice in mnogi se ozirajo na okrog v novi zaskrbljenosti. V takih časih je dobro, če se čuje odločna beseda. V nedeljo sta govorila v Skoplju predsednik vlade g. Dra; Cvetkovia in minister vojske in mornarice general Nedic. Njunima govoroma je prisluhnila vsa jugoslovenska javnost, a poleg nje tudi ostala Evropa. Predsednik Cvetkovič nosi odgovornost za zunanji in notranji politični razvoj naše države, minister Nedič pa je kot vrhovni upravnik vojske in mornarice predstavnik naše oborožene sile. Dogodek, ki je dal povod tema dvema govoroma, ni bil na sebi nič izrednega: v Skoplju so krstili 12 novih jadralnih letal tamkajšnje jadralne šole. Toda prilike in čas so nanesli, da ie ta prireditev postala manifestacija samozavesti in odločnosti naše države za obrambo njenih življenjskih pravic. Na tleh Južne Srbije, o kateri so se v proSlosti vodili premnogi spori, sta i predsednik vlade i minister vojske in mornarice poudarila neločljivo povezanost te pokrajine s celokupnim našim narodnim teritorijem. Podčrtala sta še posebej njen nacionalni pomen za srbski del naroda in sta proglasila, da bi. kdor bi hotel položiti roko na kraje ob Vardar-ju in Bregalnici, na Kosovem in ob Mo-ravi, zadel na ogorčeno obrambo celokupnega naroda. Besede, ki so bile govorjene za Južno Srbijo, veljajo seveda za našo narodno celoto, kateri ta pokrajina pripada, in za vse kraje, na kateremkoli delu širne Jugoslavije se oni nahajajo. Jugoslavija doprinaša vse, kar le more. da čuva mir in dobre odnošaje na vse strani. Ona je konciliantna in lojalna Gre v razumevanju interesov drugih narodov in držav do skrajnosti in je že do sedaj doprinašala ter še doprinaša vse, da se očuva mir na Balkanu. Govori v Skoplju dokazujejo, da v tej svoji lojalni in dobri volji ne bomo popustili. Toda oni opozarjajo prav tako. kakor je to rekel minister vojske brez oklevanja, da smo pripravljeni in odločeni braniti svojo zemljo do poslednjega diha. Kakšen je bil neposredni povod, da so odgovorni državni funkcionarji smatrali za potrebno govoriti tako jasne in odločne besede, ne bomo tu razpravljali. Poudarimo naj le, da burno odobravanje, s katerim so te izjave sprejele množice v Skoplju, ni bilo le izraz mišljenja in razpoloženja onih, ki so jim bile besede neposredno govorjene, temveč je izraz nedeljenega odobravanja v vseh krajih naše države in v vseh delih našega naroda. Baš v današnjih časih Srbi, Hrvati in Slovenci bolj kakor kdaj občutimo resnico svoje usodne povezanosti in vemo drug za drugega, da ako ne bomo skupno branili vsakega koščka naše zemlje, ne bomo ne eni, ne drugi, ne tretji ostali živi. V odločnosti braniti naše meje, čuvati naše morje in naše nebo, se danes manifestira jugoslovensko edinstvo. Kakor smo globoko prepričani, da ne bo Hrvata in ne Srba, ki bi ne smatral, da brani svoje, če bi ga dolžnost poklicala, da se bori za svobodo naših krajev, tako ve Južna Srbija, da je naš planinec vsako uro pripravljen na borbo za njeno svobodo in njeno pravico do življenja. Planine Južne Srbije so že gledale tudi hrabrost in žrtve slovenskega vojaka, ki je kot jugoslovenski dobrovoljec krvavel ob njihovih strmih pobočjih za našo skupno domovino. Ako kdo v Evropi danes računa, da bi regionalni duh mogel biti zapreka za solidarnost naroda v obrambi naše državne skupnosti in vseh njenih delov, se kruto vara. Predsednik vlade je v svojem govoru podčrtal še eno važno in veliko misel. V teh težkih časih je duhovno zedinj e-nje naroda neobhoden predpogoj za učinkovito, silno in odločno obrambo države. Gosp. Cvetkovia zahteva sodelovanje vseh nacionalnih sil, ki naj omogoči ustvariti notranjo konsolidacijo države. Dolžnosti, ki se danes nalagajo državni politiki, so ogromne in odgovornosti za vodstvo države in naroda so zgodovinske. Klic ministrskega predsednika razodeva spoznanje, da bomo Jugoslavijo srečno izpeljali skozi vrtince evropskega meteža le, ako bomo svojo državno politiko naslonili na vse sile, ki jih je mogoče koristno uporabiti za napredek našega narodnega in državnega življenja. Velik del teh sil stoji danes ob strani in marsikatera stvar ne uspeva, ker so ostale neizkoriščene. Še vedno je naš narod razdeljen v ostro si nasprotujoče tabore in radi tega je oslabljeno njegovo zaupanje, da se vodi najboljša politika, ki je mogoča. Če pa bo narod vidni, da so na velikem državnem poslu združili svoje moči, svojo dobro voljo, svojo vnemo in svoja izkustva vsi politični činitelji, ki po svojem programu in po svojem delu predstavljajo konstruktivne sile v našem državnem življenju, bo v složnem zaupanju v to sodelovanje lahko mirno in brez bojazni posvetil vso svojo po- Moskva pravi, da ni bila obveščena Važna objava uradne sovjetske poročevalske agencije — Sovjetski listi napovedujejo, da bo Rusija vztrajala pri politiki nevtralnosti — Poostrena disciplina v ruski vojski Moskva, 15. okt. s. Uradna sovjetska agencija Tass je objavila danes popoldne naslednji komunike: Danski list »Politiken« razširja vest svojega berlinskega korespondenta, da je bila sovjetska vlada o pravem času v naprej obveščena, da bo nemška vojska poslana v Rumunijo ter da je bil Kremelj informiran tudi o ciljih in obsegu v Rumunijo poslane nemške vojske. Tass je pooblaščena izjaviti, da ta vest danskega lista ne odgovarja dejstvom. Moskva, 15. okt. j. (A. R.) Moskovski listi danes v zvezi z raznimi ugibanji inozemskih listov in agencij o stališču, ki naj bi ga bila zavzela Sovjetska Rusija z ozi-rom na spremenjeni položaj v Rumuniji, ponovno ugotavljajo, da je to stališče že večkrat dovolj točno označil zunanji minister Molotov, naglašujoč, da bo ostala nevtralnost osrednja točka vse ruske zunanje politike. Moskva, 15. oktobra. AA. (DNB) »Kras-naja zvezda«, glasilo sovjetske vojske, poroča, da je ljudski komisar za vojsko maršal Timošenko izdal novo vojaško uredbo. List v svojem komentarju poudarja, da je bila ta uredba zlasti potrebna v sedanjem času, ki je poln negotovosti, ko mora biti sovjetska vojska pripravljena za vsak primer. Nova uredba določa stroge kazni za vsak prestopek, ki celo posredno ne bi bil v skladu z vojaško prisego. Znatno so poostrene določbe o brezpogojnem izvajanju ukazov vojnih starešin in o dolžnosti najvestnejšega opravljanja službe. Prav tako so precizirane določbe o varovanju državnih in vojaških tajnosti, določbe o ravnanju z vojaško, ozir. državno imovino. Uredba predpisuje, da sme vojaški starešina v primeru očividne nepokorščine uporabiti celo orožje proti svojim podrejenim. Po novi uredbi bo vojni starešina, ki pravočasno ne bi ukrenil vsega potrebnega proti svojim podrejenim, kateri mu odrečejo pokorščino, prišel pred vojno sodišče. Tudi z balkanskimi državami ni pogajanj Moskva, 15. oktobra. AA. (Tass.) Objavljeno je bilo sledeče poročilo: Agencija Reuter je objavila vest lista »Daily Tele-graph and Morningpost«, v kateri trdi, da se med Anglijo, Turčijo, Sovjetsko unijo in Jugoslavijo ter Grčijo vodijo pogajanja v zvezi z nemško ekspanzijo proti vzhodu. Tass je pooblaščen izjaviti, da ta vest ne odgovarja stvarnosti in je popolnoma izmišljena. Povratek nemškega veleposlanika v Moskvo MosKva, 15. okt. AA. (DNB) Nemški veleposlanik grof v. Schulenburg se je vrnil v Moskvo. Prišel je iz Berlina, kjer se je mudil več tednov. Turška sodba o ruskem stališču New York, 15. oktobra, p. (UP). Po vesteh iz Ankare je tamošnji angleški poslanik v stalnem stiku s turško vlado. Poslanik je med drugim obvestil tUTŠke odgovorne politike o vtisih, ki jih je dobil angleški veleposlanik v Moskvi sir Crafford Cripps glede stališča, ki ga bo Rusija zavzela do najnovejših dogodkov v južnovzhodni Evropi. Turški krogi so mnenja, da bo Rusija izrekla svojo poslednjo besedo o pravem času. Položaj v Rumuniji nespremenjen Bukarešta, 15. okt. j. (Reuter). Reuter-jev diplomatski sotrudnik ugotavlja, da se položaj v Rumuniji od včerai do danes ni bistveno izpremenil. Kar se tiče odpoklica britanskega poslanika v Bukarešti, doznava Reuteriev sotrudnik. da glede tega sir Reginald Hoare lahko sam ukrene, kar se mu trenotno vidi najprimernejše. Glede poročil iz Rumunije, ki poročajo o požarih petrolej skih vrelcev, o premikanju sovjetskih čet v smeri proti Rumuniji. kakor tudi o razgovorih, ki nai bi iih imel turški poslanik v Bukarešti s po- j slanikom Sovjetske unije in Zedinjenih ; držav, nimajo v Londonu doslei nikakega ; službenega potrdila. ' Angleži odhajajo Bukarešta 15. oktobra, o (UP). Snoči so odpotovali iz Konstance & parnikom v Carigrad angleški novinarji. V Bukarešti je ostal samo dopisnik Reutcrjeve agencije. V Carigrad so odpotovali tud: angleški vojaški ataše ter 30 ang'efkih uradnikov pe-trolejskih družb. Nekateri angleški državljani so odpotovali v Grčijo Odpeliali 90 tudi arhive angleškega poslaništva ter angleških petrolejskih družb. Pričakujejo, da bodo te dni zapustili Rumunijo vsi Angleži in da bosta ostala tam samo angleški generalni konzul v Galacu ter odpravnik poslov angleškega poslaništva v Bukarešti. Poziv turškim državljanom Bukarešta, 15. okt. s. (Reuter) TuKaj-šnje turško poslaništvo je pozvalo vse turške državljane v Rumuniji, naj do konca mesca likvidirajo vse svoje posle v Rumuniji in se pripravijo, da lahko Rumunijo na poziv lakoj zapuste. Požar petrolejskih vrelcev pogašen Bukarešta, 15. okt- AA. (Rador) Uradno poročilo pravi, da je iz razlogov, ki še niso znani, dne 14. t. m. izbruhnil požar v treh petrolejskih vrelcih v Bajkoji. Sodelovanju nemških oddelkov se je treba zahvaliti, da je bil požar pogašen v 45 minutah. Ugotovljeno je bilo da znaša škoda največ 4 milijone lejev. Delo se normalno nadaljuje. Ruske vode v črnem morju zaprte? Curih, 15. oktobra, o. »Ziircher Zeitung« poroča iz Moskve, da je poveljstvo ruske mornarice izdalo prepoved s takojšnjo veljavo, po kateri je vsem ladjam drugih narodnosti prepovedana pdovba v ruskih teritorialnih vodah na Črnem morju S svojih oporišč je odplulo močno brodovje polagalcev min. V poučenih krogih tolmačijo to prepoved z incidenti na ustju Dunava. Posredovanje v sporu z Madžarsko Budimpešta, 14. oktobra. AA. (Štefani). Včeraj je semkaj dopotovalo italijansko zastopstvo, ki ga vodi opolnomočeni minister grof Rugier de Vlila, tajnik pa je grof Pignati Morano di Custoza. Imenovani bodo sodelovali v italijansko-nemški mešani komisiji, ki bo na zahtevo Rumunije in Madžarske proučila vse manjšinske spore med obema državama. Nemško zastopstvo pride v Budimpešto danes. Bukarešta, 14. oktobra. AA. (DNB) Romunsko časopisje je vodilo polemiko z madžarskimi listi o postopanju z manjšinami na Madžarskem in v Rumuniji. V današnjih jutranjih bukareštansldh listih pa ni niti enega članka več o rumunsko-madžar-skem sporu. Neresnična vest o potopitvi rumunskega parnika Bukarešta, 15. okt. AA. (Rador) Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so popolnoma izmišljene novice angleških in nekaterih ameriških radijskih postaj, češ da je neki sovjetski rušilec napadel rumunski parnik in da se je parnik potopil. Bolgarski kmetijski minister v Rimu Rim, 15. oktobra, j. (Štefani). S svojega obiska v Nemčiji je danes popoldne ob 17. z letalom prispel v Rim bdlgarski kmetijski minister Bagrjanov. Na letališču Litto-rio so bolgarskega ministra sprejeli italijanski minister za kmetijstvo, bolgarski poslanik v Rimu ter predstavniki javnih in strokovnih organizacij. Bolgarski kmetijski minister ostane v Italiji nekaj dni v studijske svrhe. v Bolgariji ni nemških čet Berlin, 15. okt. j. (DNB) Glede na ten-denčne vesti, ki jih razširja del angleškega tiska o domnevnem prihodu nesmških čet v Bolgarijo, oziroma o tozadevnih nemško-bolgarskih pogajanjih, zatrjujejo v berlinskih političnih krogih, da o tem ne more biti niti govora. Vse take trditve, ki zornost borbi za rešitev svojih življenjskih problemov. Ti problemi niso seveda samo čuvanje teritorialne neokrnjenost, oni so prav tako v reševanju gospodarskih in socialnih težkoč današnjega časa in v pripravljanju novega življenjskega reda, ki naj zagotovi boljšo bodočnost jugoslovenskemu človeku. Mimo tega pa je sodelovanje vseh nacionalnih političnih sil pri vodstvu države danes še posebnega zunanjepolitičnega pomena. Postavljena je cela vrsta problemov, glede katerih mora biti izven vsakega dvoma, da enako gledajo na nje vse konstruktivne politične sile Jugoslavije. Koncentracija teh sil pa bo povrh še dala vsemu inozemstvu tudi formalni dokaz, da je Jugoslavija složna in edina v svoji politiki, da so odgovornost za njo prevzeli na sebe vsi, ki uživajo zaupanje naroda in da je naša država v svojih ukrepih v svojih postophih edina in složna in da so njene besede izraz volje celokupnega njenega naroda. O potrebi koncentracije se že dolgo govori. Nedeljska izjava predsednika vlade je dragocen doprinos k razpravi o tem vprašanju. Seveda pa bi bil že skoraj čas, da se od besed preide na dejanja in da se ustvari ono, o čemer smo vsi prepričani, da je potrebno in neodložno, pa je vendar ostalo do danes neostvarjeno. Vsi naši narodni problemi se morajo danes gledati z vidika splošnega državnega in nacionalnega interesa. Država, njen obstoj, njena svoboda in neodvisnost, to je za naš narod danes najvišja in največja stvar in vsa druga vprašanja bodo dobro rešena le, če jih bomo reševali v duhu te vodilni misli. deloma govore tudi o izvajanju pritiska, so plod angleške propagande ter je njihov namen doseči baš nasprotno, od tistega, za kar se trudita Italija in Nemčija na evropskem jugovzhoiu. namreč kaljenje miru. razburjanje in sobotažo. Sklicanje sobranja Sofija, 15. oktobra, p Za 28. t. m. je skilicano Sobranje. Verjetno je, da bo zasedanje otvorjeno v prisotnosti kralja Borisa. Predsednik sobranja Logofctov je izjavil, da se volitve v Južni Dobrudži ne bodo razpisale pred pomladjo. Vlada bo pričet-kom novembra predložila »»branju v razpravo novi državni proračun, ki določa med drugim tudi namestitev 800 bolgarskih uradnikov v Južni Dobrudži. General Antonescu o legionarskem režimu Berlin, 15. oktobra. AA (DNB) »Volki-scher Beobachter« objavlja v današnji številki na uvodnem mestu izjavo, ki jo je dal voditelj rumunske države general Antonescu zastopniku tega lista v Bukarešti. General Antonescu je dejal med drugim: »Velika je zasluga mladih generacij, v katerih očeh je žrtev, ki jo je doprinesel Corneli Coareanu, naš simbol, da so stopile v boj proti staremu redu. Isti boj sem vodil tudi jaz in ta boj bomo nadaljevali, da odstranimo vse tisto, kar je dozdaj moglo ovirati naravni ustroj ru- munske družbe. Borili se borno vse dotlej, dokler temu ustroju in pojmu ne damo polne in odgovarjajoče vsebine, vse dotlej, dokler to ne postane stvarnost.« Zatem je general Antonescu govoril o važnosti obnove rumunske družbe ter poudaril, da mora biti ta obnova izvedena v duhu, ki odgovarja Rumuniji. Podčrtal je tudi važnost gospodarske obnove. Govoreč o legionarskem režimu je dejal, da legionarsko gibanje predstavlja dinamično silo rumunskega naroda ir. da je legio-narski režim izraz volje rumunskega naroda po totalitarni in organski obnovi države. Legionarski režim ni politična stranka, ki je prišla na oblast, temveč je to režim ki obsega vse tisto, kar je zdravega, nenačetega, čistega in močnega v Rumuniji, vse tisto, kar je ustvarjalnega. Legionarski režim predstavlja življenjsko silo rumunskega naroda. General Antonescu je nato govoril o ukrepih socialnega in kulturnega značaja, ki jih je treba nujno izvesti, ter je pri tem zlasti podčrtal važnost mladinske vzgoje. Končno je dejal: Zdaj, ko se je naše javno življenje tudi osvobodilo vpliva tajnih sil, ko se je rumunsko gospodarstvo osvobodilo istih tajnih sil, bomo mogli začeti z reorganizacijo romunskega gospodarstva in bomo mogli rešiti tudi židovsko vprašanje. Kar se tiče pridružitve Rumunije državam osi, pomeni to priključitev novemu svetu. Rumunija. rumunski narod in legionarska država žele iti še dalje po tej poti. ker to zahtevajo naše koristi, ker to zahteva obramba naših narodnih pravic. Zaloge vojnega materiala za Kitajce Priprave za prevoz skozi Birmo« ki bo zopet odprt v petek — Prvi japonski napad na novo cesto Rangoon, 15. okt. s. (CBS) V Birmi se vrše velike priprave za zopetno otvoritev prometa na Kitajsko. Cesta skozi Birmo bo otvorjena v petek. V mestu Lašio, kjer se konča birmanska železnica v bližini kitajske meje, je pripravljenih že več sto vagonov vojnega materiala, predvsem muni-cije in petroleja, ki bo takoj pos'an na Kitajsko. Vsa skladišča v Lašiu so prenapolnjena in tudi v okolici mesta na prostem kopičijo vojni material. Tudi v Rangoonu so vsa skladišča v pristanišču polna materiala za K lajsko. Vojni material prihaja predvsem iz Zedinjenih držav. šangh&j, 15. okt. s. (CBS) Po poročilu »New York Times« odvaža ameriška vojna mornarica svoje zaloge bencina iz šanghaja deloma v Singapur. Tu naj bi bile ustanovljene velike rezervne zaloge tekočega goriva za ameriško vojno mornarico, kakor tudi za ladijski prevoz ameriškega vojnega materiala skozi Birmo na Kitajsko. Cungking, 15. okt. s. (Reuter) Včeraj je 27 japonskih bombnikov in 6 strmoglav-cev nemškega tipa izvedlo napad na izhodiščno točko kitajske ceste v Birmo, očividno z namenom, da bi preprečili ob priliki otvoritve ceste skozi Birmo promet. Napad ni povzročil škode na vojaških objektih. Upor na japonskem parniku Šanghaj, 15. oktobra. AA (DNB). Kitajska posadka nekega japonskega rečnega parnika, ki je štela 17 mornarjev, se je v soboto uprla, kc se je parnik. na poti iz Hankova ustavil v Vusungu. P> sadka je z železnimi motikami napadla japonskega kapitana in njegovega pomočnika, nato pa je oba ranjena vrgla v vodo. Pomočnik je utonil, kapitan pa je priplaval na obrežje. Posadka je s parnika ukradla 5 000 jenov in 800 kitajskih dolarjev tei pobegnila. Francija siamske zahteve? Vichy, 15. okt. s. (CBS.) Francoska vlada je preko svojega poslanika v Bangkoku formalno obvestila siamsko vlado, da odklanja siamske zahteve glede odstopitve ozemlja francoske Indokine, ki leži zapad-no od reke Mekong. Glede siamske zahteve po izročitvi nekaterih otokov na reki Mekong pa pristaja francoska vlada na arbitražo. šanghaj, 15. oktobra. AA. (DNB) Po poročilih iz šanghaja se je položaj na vzhodni meji zboljšal. Trdijo, da japonske čete, ki se tam mude, pripravljajo evakuacijo v smeri proti Hajfongu. Vlada Indokine posveča zdaj glavno pozornost polo-čaju na zapadni meji v zvezi z obmejnimi področji v Cambodgl, ki jih zahteva Siam. Doznava se, da je glavni guverner Indokine Decou odpotoval v te kraje zaradi inšpekcije tamkajšnjih obmejnih obrambnih postojank in zaradi razgovorov s krajevnimi oblastmi. Holandska Indija Batavia, 15. okt. j. (Domej) List »Java Bode« se energično zavzema za takojšnjo ureditev vojaškega sodelovanja med Anglijo in Holandsko Indijo. V ta namen naj bd se takoj pričeli razgovori med obema generalnima štaboma, čeprav obstoja an-gleško-holandska zveza glede interesov na Daljnem vzhodu, zveza, ki je naperjena proti ciljem Nemčije in Japonske, 'oo treba poskrbeti za učinkovitejšo pomoč in obrambo v primeru, da bi bila napadena katera izmed holandskih ali britanskih esesti v prekamorskih deželah. Tokio. 15. okt. j. (Domej) šef tiskovnega urada v Holandski Indiji je demontiral vesti, da bi bile oblasti v holandski Indiji soglasne z mnenjem nekaterih lokalnih listov, ki pišejo, da mora Holandska Indija stopiti v isto fronto z Veliko Britanijo. Nadalje je naglasil, ia. na merodaj-nem mestu v Bataviji ni ničesar znanega o pričetku nekakšnih '.rgovinskih pogajanj med Holandsko Indijo ter Zedinjenimi državami, kakor vedo poročati nekateri listi v Bataviji. Streli na japonske oficirje v šanghaju šanghaj, 15. okt. AA. (DNB) Neznanci so napadli japonske oficirje v Šanghaju. ki so se peljali v avtomobilu. Na avtomobil je bilo oddanih več strelov, šofer je bil lažje ranjen. Uvedena je bila preiskava. Roosevelt bo danes vnovič govoril Washington, 15. okt. s. (CBS) Jutrišnji dan je odrejen za registracijo novih ameriških rezervistov, 16,500.000 po številu. Gb tej priliki bo ob 8. zjutraj ameriškega časa govoril po radiu predsednik Roosevelt. Berlin o Rooseveltovem govoru Berlin, 15. okt. j. (DNB) Na merodaj-nih mestih v Berlinu, kakor tudi v nemških političnih krogih smatrajo, da je nepotrebno zavzeti stališče napram sobotnemu Rooseveltovemu govoru. V splošnem vlada v teh nemških krogih mnenje, da za to ni povoda v prvi vrsti zaradi tega, ker je imel Roosevelt svoj govor lz zgolj notranje političnih motivov v okviru volilne borbe. Poseben odbor za pospešeno gradnjo letal Wa«hingt°n, 15. okt. AA. (Reuter) Finančni minister Morgenthau je obvestil zastopnike tiska, da je Roosevelt sestavil odbor, ki naj skrbi, da bi se pospešila proizvodnja letal za USA in Anglijo, člani odbora so mornariški minister Knox, vojni minister Stimson, predsednik odbora za obrambo domovine, in čir.ančni minister. Hud izbruh japonskega ognjenika Tokio, 15. okt. AA. (DNB) Glavni državni observatorij je izdal poročilo, da je prišlo včeraj ob 17.30 do izbruha ognjenika Nahasama. Poročilo pravi, da se je pred izbruhom slišalo podzemsko grmenje, ki se je ponovilo trikrat. Vprav zaradi te^ ga grmenja so mogli observatoriji v Mae-sahiju, Karuizavi in Ojvakeju opozoriti prebivalstvo naselij, ki leže v neposredni bližini ognjenika, naj se hitro preseli. Po prvem izbruhu je začel na gosto padati izpod neba ognjeniški pepel, ki je po&ekod zapadel do pol metra visoko. Vojna v Sredozemlju Italijansko vojno poročilo — Nov letalski napad na angleško mornarico — Bombardiranje iz zraka Rim, 15. okt. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo naslednje 130. vojno poročilo: Sovražne vojne ladje, ki so bile hudo poškodovane že o priliki prejšnjih pomorskih spopadov in letalskih napadov, so bile na vzhodnem Sredozemskem morju znova izsledene in napadene od formacij našega letalstva, ki je pri tem doseglo važne uspehe. Kljub hudemu protiletalskemu ognju in spopadom s sovražnimi lovskimi letali, ki so se dvignila z angleške matične ladje za letala, je neko naše letalo torpediralo sovražno križarko. Torpedo jo je zadel tik pod prednjim stolpom. Bombe srednjega kalibra so zadele tudi neko vojaško transportno ladjo. Močno poškodovane so bile še druge ladje. Iz fotografskega gradiva, ki je na razpolago, se skušajo njihove poškodbe sedaj dognati. V severni Afriki so skupine naših letal bombardirale angleška letališča el Dabatu, Maaten Bagushu in Seira Abusmeitu. Bombardiranje je bilo povsod zelo učinkovito. Eno sovražno letalo je bilo razdejano na vzletišču. Južnovzhodno od Sidi el Ba-ranija je bila odbita neka sovražna patrulja. Sovražna letala so znova napadla Ben-gasi. Zadetih je bilo nekaj hiš v bližini pristanišča in v centru mesta. Naša lovska letala in protiletalsko topništvo so takoj reagirala na sovražni napad in uspešno ovirala njegovo napadalno akcijo. Zato sovražnim letalom ni uspelo povzročiti nobene škode vojaškim objektom. Znatno je bilo poškodovanih 8 civilnih hiš. Dva civilista sta bila ranjena. Pri letalskem napadu na Bardio in Sollum je bil ranjen »eki moški. Pomembnejše škode ni bilo V vzhodni Afriki so naša letala bombardirala in močno poškodovala sovražne postojanke v gorovju Redjanu, dalje pri Otru-bu in južno od Kuore. Sovražna letala so napadla neko naše letalo, ki je bilo na iz-vidniškem poletu nad Adenom. Uspelo pa mu je v spopadu sestreliti angleški aparat tipa Gloucester. Angleška letala so bombardirala Deka-mere. škoda je bila neznatna. Trije vojaki so bili ranjeni. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. Druge skupine angleških le- tal so napadle Buregavo, Saganeit, Sena-fe, el Uah, Džimo in Guro. Pri teh napadih ni bilo ne škode ne žrtev. Angleško poročilo Kairo, 15. oktobra. AA (Keutei). Objavljeno uradno poročilo pravi, da so angleška letala bombardirala sovražne naprave pri Tobruku. Letalla so v Eritreji napravila veliko škodo pri Curi Italijanska letala so napadla Malto. V Afriki ni nemških vojakov Rim, 15. otobra AA. (Stetani) Neka angleška agencija je poročna kakor se je zvedelo iz zanesljivega vra. da so v severni Afriki tudi nemške čete ter da se bore skupno z italijanskimi da bi si pridobile izkušenj v kolonialni vojni. V rimskih pooblaščenih krogih ponovno izjavljajo, da je ta vest brez podlage in od začetka do konca izmišljena. Pri tem opozarjajo da je tudi nemška vlada objai-ila podoben de-manti. Kako so rešili kapitana italijanske torpedovke Rim. 15. okt. AA. (Štefani). »Popoflo di Roma« objavlja nove podrobnosti o pomorski bitki ki je bila preteklo soboto med italijansko in angleško mornarico vzhodno od Malte List nravi, da se ie na čudežen način rešil poveljnik italijanske torpedovke. ki ie potopila angleško križarko vrste »Neptun«. Toroedovka se ie potopila, kapitana ne ie rešila posadka itali janskega rušilca, ki se je izkrcala z ladie. ko ie bila tudi ta zadeta in se ie s čolnom oddaljevala od nje. Popravljanje vojnih ladij v Gibraltarju Rim, 15. oktobra. AA. (Štefani). »Messa-gero« objavila iz Algec-asa poročilo, da so v Gibraltar priplule štiri nove angleške oklopne bojne ladje in štirje rušiki. Te (ladje so se umaknile tja s Sredozemskega morja, ker so bile poškodovane. V Gibraltarju naj bi jih sedaj popravili. Angleško poročilo o bitki pri Siciliji London. 15. oktobra s. (Reuter). Admiraliteta je objavila nocoj daljši komunike o pomorskih operacijah v Sredozemlj-u. Komunike pravi med drugim: Angleško vojno brodovje je izvedlo obsežne operacija v vzhodnem in srednjem delu Sredozemskega morja. Glavne sile angleškega in italijanskega vojnega brodovja se niso spopadle. Pač pa se je angleška križarka »Ajax« spopadla s tremi italijanskimi rušilci. katerih vsak je imel po 679 ton. Borba se je razvila 80 milj južno od Sicilije dne 12. oktobra ob 2.30 zjutraj. Križarka »Ajax« je dve italijanska rušilca potopila. Kmalu nato se ji je približala neka težka italijanska križarka v spremstvu štirih rušilcev. Križarka »Ajax« je znova predla v napad En italijanski rušilec je bil zadet in onesposobljen za borbo. »Ajaxu« je prišla na pomoč križarka »York«, toda v omenjeni noči ni prišlo do nobene nove bitke. S pomočjo letal vojne mornarice je bilo ugotovljeno, da je poškodovani italijanski rušilec odvlekel drugi italijanski rušilec. Ko se mu je križarka »Ajax« približala, se je nepoškYankee Clipper« odpotoval v London. Žitni monopol v Grčiji Atene, 15. okt AA. (DNB) Vlada je predpisala novo uredbo, ki določa celo vrsto nadaljnjih ukrepov za povečanje domačega žitnega pridelka. Po tej uredbi se morajo tudi prijaviti vse zaloge žita. Ustavlja se vsaka zasebna trgovina z žitom. Gandijeva politika Bombay, 14. okt. s. (Reuter) Gandhi je v porazumu z izvršnim odborom indijske kongresne stranke sklenil odrediti civilno nepokorščino v Indiji, toda v zelo omejeni obliki. Splošna civilna nepokorščina ne bo proglašena. Gandhi očividno ne želi, da bi oviral angleške vojne napore v vsakem pogledu, pač pa bo v smislu svoje zahteve, naj bi bila dovoljena pacifistična propaganda proti vojni v Indiji, sam določil enega ali dva vodilna člana kongresne stranke, ki bosta na javnih zboro%-anjih govorila proti angleškim vojnim naporom Eden bo predsednik kongresne stranke Nehru. Gandhi sam ne bo nastopil na zborovanjih z govori proti angleškemu vojnemu naporu, ker hoče ostati na svobodi in skrbeti s svojim vodstvom stranke za to, da civilna nepokorščina ne bo dobila splošnega značaja. Oba govornika pa morata računati, da ju bodo angleške oblasti zaprle. Riiski rum Moskva, 15. oktobra. A A. (Tass). V pokrajini Uzbekistan, kjor od leta 1937. naprej goje sladkorni trs. so seda.; začeli proizvajati tudi rum iz sladkornega trsa. Po mnenju strokovnjakov ie kvaliteta tega ruma podobna oni z Jamaace. ObiSna trgatev v Rusiji Moskva, 15 oktobra. AA. (Tass). Letošnja trgatev v SSSR bo ugodna Računajo, da bo trgatev boljša od lanske in prepre- se ne vštejejo v nabavno ceno. Prekrški se kaznujejo po uredbi o pobijanju draginje Nenavadna družinska tragedija 60 letni železniški upokojenec Ivan Hlede je z revolverjem ustrelil svojo 60letno svakinjo, nato pa še sebe Ljubljana, 15. oktobra Davi se je v tako zvanih ruskih barakah za meščansko šolo v Šiški na krvav način zaključila družinska tragedija, v kateri sta padli dve smrtni žrtvi. Prebivalci ruskih barak so organizirani v stanovanjski zadrugi »Mali dom«, ki daje lastninsko zaščito posestnikom skromnih bivališč in nekaj metrov zemilje zraven. V baraki, ki leži v Drenikovi ulici in nosi št. 8 je stanovala 60-letna sejmska branjevka Ivana Hledeto-va, vdova po upokojenem sejmskem delavcu iz Medvod. Njen mož se je pred leti usmrtil z ogljikovim plinom Po njegovi smrti se je vselil v vdovino barako njen 604etni svak možev brat, upokojeni progovni delavec Ivan iz Pevne pri Gorici. Najel je sobo v polovici barake s posebnim vhodom za mesečno najemnino 100 din Kmalu pa so se pričeli v hiši prepiri, kajti svak je na vsak način hotel postati Slan stanovanjske zadruge, do česar pa ni imel pravice, saj je lastnina pokojnega Hledeta zakonito pripadla vdovi. Svak je bil tudi drugače nekam vase zaprt, samotarski človek, ki se je pa včasih močno razburil in se v svoji čudaški trmi ni mogel izlepa pomiriti. Prepiri z vdovo so se podvojili zlasti, ko je svak gnal svojo zahtevo po pravicah zadružnega članstva ceflo pred sodišče, kjer pa je tožbo izgubil. S tem je spor dosegel ostrino noža Davi okrog pol osmih je svak nenadoma stopil v stanovanje vdove, k? se jc pravkar pripravljala na pletenje. Vnovič je začel že sto in stokrat premleti prepir ter se nenadoma dejansko lotil povsem nepripravljene nasprotnice. Pričel jc je obdelovati s pestjo po obrazu, jo suval in pehal sem in tja, da je vdova vsa prestrašena pričela kri- čati na pomoč. Prihitel je iz sobe njen podnajemnik trgovski potnik Keršič in podivjanega svaka odtrgal, nakar je vdova zbežala iz barake proti Srbski ulici. Kersič je. meneč, da je zdaj stvar rešena. Hledeta izpustil. Hlede pa je planil skoz vrata in na vso moč pohitel za svakinjo Spotoma je potegni! iz žepa samokres Na vogalu Srbske in Drer.iVo\e ulice je svakinjo dohitel in poči V so tr-.je streli Vsi trije streli so iz nepos--ednt bližine zadeli čiti, saj se je krvavi dogodek odigral i bliskovito naglico Poklican reš^.alci so nezavestnega Hledeta nemudona prepeljali v bolnišnico, kjer so ga tako' operirali vendar je ob desetih podlegel sm**n' rani. Na kraj tragičnih dogodkov priM-elf policijska komisija, v kateri so bi'; zdravnik dr. Lapajne. dežurm uradnik Florjan in fotograf Novak Preiskava je ugotovila, da so bile poškodbe ustreljene Hledetove smrtne, saj je ena izmed treh krogel dobesedno presekala glavno srčno žilo m izstopila na levi strani prs. Zanimivo je. da je Hlede svoje krvavo dejanje pripravil žc v naprej, saj je našla policija v nieeovi sobi več poslovilnih pisem naslovljenih na državno tožilstvo. na notarja, na zadrugo »Mali dom« in na razne druge strani Truplo nesrečne IPedctove so po komisijskem ogledu nrepehali v mrtva:n;co Dogodek je zbtid'1 med prebivalstvom upravičeno zanimanje in obžalovan ie še en primer okrutnega r^vsianla Oče je pohabljeno hčerko zaprl v svinjak Trebnje. 15 ok'obra V soboto je »Jutro« zabeežilo ves' o žalostni usodi nekega prevžitkaria na Štajerskem. Možakarja ki je izročil vse svoje imetje tujim ljudem in si je izg voril le skromno oskrbo, so našli orožniki izstradanega v hlevu med živ no Sk rai dnevno imamo priliko slišati o razm rah. ki so marsikod med užitkarii in njiho^nr skrbniki. Ali naj se te tihe žaloi-r? nemoteno odigravajo pred očmi današn e^a kulturnega sveta? O novem žalostnem primeru gevore te dni ljudje po Dc-lenjskem. V vasi Sv S e-fanu pri Trebnjem živi družina posestnika Mihaela Omahna. Se ored dvema letoma je bilo v družin: življenje kolikor toliko znosno, četudi so imeli pri h:ši težko bolnega bolnika. Hči Jožefa dane<^ stara 38 let. ie že od 7 leta dalie dd šk tinki hudo bolehala. Posledice k-'ntinke so bile takšne, da ie reva obl ža a s skriv-ljenimi nogami in rokami Pes'a'a ie tudi Zverjad pustoši po poSph Medvedje in divji prašiči ograža jo kmečki pridelek na Kočevskem Tekočo jesen se spet pojavljajo od vseh strani kočevskega okraja pritožoe c škodi, ki jo povzroča na poljih zverjad Letina je že itak slaba, popiave so ponekod še pomagale, zdaj pa je prišla še zverjad človek v mestu si misli, češ, saj ni tako hudo! Če si pa ogledate pustošenje po njivah boste razumeli pritožbe kmetov Ponekod so ccle njive koruze opustošene Zverjad prihaja ponoči čisto blizu človeških selišč. Kmetje si pomagajo s stražami :n strašilnimi ognji, a vse skupaj premalo ali nič no zaleže. Lovski zakupniki tudi ne morejo odvrniti škodljivcev. Ponekoo so U-vski čuvaji šumske uprave organizirali love na divje svinje, na katere pozivajo kmete. Odškodnina, ki jo dobivajo ti za uničeue pride'ke. je smešno nizka in skoraj ne prihaja v po-štev. Kmetje zahtevajo tudi, da banska uprava ukine prepoved uničevanja medvedov, češ, da so se ti spet razpasli Koliko je resnice na tem. naj povedo lovci! Deloma utegnejo imeri kmetje prav V bližini Kob-larjev je pred kratkim nekdo doživel ne posebno prijetno srečanje / medvedko, ki je prišla za svojim mladičem Postavila se je na zadnje noge in pričela renčati, tako da je prizadeti hitre, pozab il na svoje trde kosti in spoznal, da so še kaj pripravne za dirko. Res je. da imajo kmetje precej škode od zverjadi in da so njihove pritožbe upravičene. čeprav jih lovci ne slišijo radi. Največ je po kočevsk h poljih divjih prašičev in dihurjev, ponekod pa prev'adujejo medvedje, ki seveda več pospravijo slaboumna in zdravniška oomoč je bila zaman Za težko bolno hčerko s 2 ie brigala in io negovala, dokler ie bila še živa. njena mati Ko oa je mati umria ie bi'o tudi skrbne nege konec Ker si bolnica ni mogla s^ma pomagati ne oreie-nati hrane ne opravljali petr be so io domači no materini smrti (pred d ema letoma1 zaprli v svinjak kjer ie '^boga 7i\e1a do ?ai-nieea časa prepuščena počasnemu hi-a-nju Dve leti ie trajalo, da i? oblistvo z"1-^nalo za nesrečniro in pred in :vi je o ž-ništvo prijavilo zadevo sodišču v Tr. b-niem Iz p~roči!a orožnikov je posneti da patrola ob na vzorno ti občin?keaa odb r-nika pozvan očeta ca pokaže k't ima svoio bolno hčer Nerad a prim ran ie oče odorl sv'ni k kier ie navoč m n i-dil pretresljiv orir-or Hči Jo"ef;i e ic/ala na kupu rp<"o t"'es i ra ena =r-m3 rana. v kateri se ie zar^dila raz^p mrče« Ko so orožniki stonili bliže ie nrsr čo ca ki že d^lgo m videla človeka. prk'e'a tuliti Pogled ie bil pretresljiv Orržniki so zadevi nrijavili tudi zdravstveni ob'asti in obč:ni že pred -ekai dn*3- vi Ljudje pravijo, da ie nc-sr čnka še vedno na istem mestu. Strogo obsojena tatova. Franc Jel^n iz Lokavec v Prekmurju je bi! že večkrat zaprt zaradi najrazličnejših tatvin lz shrambe sc-seda šalamona je odnese! ve" vreč žita v skupni teži 260 kg. Tatvino so pojasnili in Jelen je bil pred okrožr.n sodiščem v Murski Soboti obsojen na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Strogo je bila obsojena tudi Otili-ja Lajhova, ki je kot služkinja okradla več svojih gospodarjev in je že večkrat sedela v za,poru. Dobila je 1 leto in 4 mesce robije in izgubo častnih pravic za dobo treh let. Oba sta proti previsoki kazni prijavila priziv. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Nepozaben uspeh! Ogromna udeležba publike! 7. dan in dnevno razprodane predstave! KINO MATICA, tel. 22-41. Predstave ob 16., 19. in 21. Merkur film. uri. Dokumenti našega starega prava V mesecu vinotoku, ki je posvečen trgatvi, moštu in vinu, je izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani kot prvo knjigo zbirke »Pravni spomeniki slovenskega naroda« spis svojega člana, univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah« (278 strani). »Gorske bukve« so v tesni zvezi s tem, kar je dalo mesecu oktobru slovensko ime: z vinogradi in s pravnimi običaji njihovih gospodarjev in delavcev. Z »gorskimi bukvami« pa se hkrati najbolj približamo slovenskemu pravu zakaj prav iz te panoge našega narodnega prava je ohranjenih največ dokumentov. Prof. dr. Dolenc se je že v dosedanjih pravno-zgodo-vinskih razpravah večkrat dotikal teh ostankov pravnega življenja našega naroda v preteklosti. S spisom, ki ga je sedaj izdala slovenska Akademija kot prvo publikacijo svojega pravnega razreda, je ta plodovitni raziskovalec uvrstil med svoja uvaževana dela chef- d' oeuvre nespornega znanstvenega pomena. Oceno tega spisa bo pač izrekla strokovna kritika; naše vrstice imajo samo namen, da opozore širšo javnost na znanstveno delo. ki predstavlja plod dolgoletnega uspešnega dela pri virih in ki ima dokumentarni pomen za utemeljitev naše narodne posebnosti v preteklosti. Prof. dr. Dolenc je napisal v »Predgovoru in posvetilu« tej knjigi zanimivo osebno izpoved ... »Postal sem nekako po naključju pravnik,« piše na tem mestu, »dasi me je vleklo srce k zgodovinskemu študiju... Po dvajsetletnem proučevanju naše pravne zgodovine na podlagi virov, pisanih in nepisanih, kamor štejem posebno folkloro; po raziskovanju, ki je rodilo predhodno že mnogo podrobnih razprav, člankov i. pod., po vsem tem se globoko zavedam, da zadnja beseda v pravni zgodovini, ki se tiče našega preprostega ljudstva, še davno ni izgovorjena, še bo treba dela in delavci že stopajo na plan! Ipak sodim, kar sem dognal sam in kar je ostalo po proučitvi gradiva, ki so ga odkrili drugi, je že toliko, da bi mi bilo žal, ako ga ne bi mogel v zaokroženi, strnjeni obliki svojim rojakom in tujemu znanstvenemu svetu podati, preden mi usoda pero zaustavi. Predmet mojega dela pa je tisto pravo, o katerem sem globoko prepričan, da predstavlja v prvi vrsti pravno pojmovanje slovenskega naroda v preteklosti: slovensko vinogorsko pravo.« V pristopnem delu prvega oddelka razvija pisec cel program za delo naše Akademije na področju pravne zgodovine. »Ko so drugi, večji narodi,« piše prof. dr Dolenc, »s sijajno zgodovinsko preteklostjo in zavidljivo civilizacijo dobili svoje najvišje znanstvene zavode, so poznali že do tančin svojo zgodovino, politično, gospodarsko, umetnostno itd., imeli so ustrezna dela, ki so jih opravili rojaki, nekatera že sto in več let poprej. Zbirati, čistiti, dopolnjevati, sestavljati je bilo treba gradivo, pa se je pričelo novo znanstveno delo v žaru akademijskega sijaja. Slovenci, ki smo poseben del narodnostne skupine južnih Slovanov in najmanjša veja na narodnostnem deblu Slovanov, smo pač imeli pred več ko tisoč leti svojo lepo državo; ali njena zgodovina še do danes ni dekenčno proučena. Od poznejše dobe vsevdilj 40 začetka novega veka ne vemo tako rekoč nič, ne iz zgodovine našega prava, ne iz svoje pravne zgodovine. šele od kmečkih uporov dalje se stvar obrača nekako na bolje. Cdtlei pričenja naša zgodovina, jz pokreta kmečkega stanu vzklije nov razmah, pojavljajo se dekumenti o pravu, seveda, o onem, ki je veljalo za kmečki živelj.« To pravo izvaja j^isec nadalje, pa ni šele takrat nastalo, marveč ima svoje trdne korenine prav v dobi lastna državnosti. Ni se ohranilo kot snisano pravo, marveč kot usedlina pravne zavesti, ki ie usmerjala »hominis ad hominem proportiones« ter jc obveljalo zl^st1 kot nr-.vre pr; razso je vanju pravd na ljudskih sod'šr:ih za slovenske ljudi, dočim so pripadniki priseljenega naroda živel; po svojem. zveč'ne germanskem pravu. (Tu se spomin lamo mnogo boli zapletenih. vendar v jedru podobnih pravnih razmer, ki so nas+opPe v češko-rr.oravrkem protektoratu kier vel ji za Nemce drugo nrnvo knkor z*» čefko večmo ) TJpr"i-ič=no sklepa nrof. dr. Dolenc, da -'e treba čim-nrei rekon?tri''rati slovansko pravo, kolikor br> to sploh moT^če ker so viri tujega, večidel fermnn^keg0 prava že nptanko raz-iskari ln nMo-pni obrisi slovenck',ga nrava pa nis^> znanstveno 'n kot celota niti še razvidni in nieea spomeniki v mnogočem za vedno izcmblieni. Med ohranjenimi viri, kjer se bo še marsikaj našlo, je tudi slovensko narodno hlngo. Prof. dr Dolenc ie torei v tei kniisrl posvet'! svoio raz!skovnlokr> razgledanost 'n vnemo pa tudi liu.hpzen. ki mora voditi znanstvenika zlasti še na takih malo sho- jenih, težavnih poteh, vinogorskemu pravu slovenskega ljudstva. V drugem delu svoje razprave podaja oris zgodovine vi-nogorskega prava. Najprej označuje vinogradništvo v starih časih, nato prehaja k početkom zapisovanja vinogor-skega prava kot celote in navaja vse doslej znane zapise, potem se bavl s kodifikacijo štajerskega vinogorskega prava, z vino-gorskim pravom na Nižje Avstrijskem. Podrobno prikazuje poizkuse kodifikacije gorskih bukev po kranjskih deželnih stanovih in obravnava nato slovenske gorske bukve v praksi. Znanih je samo desetero slovenskih prevodov, ki jih pisec najprej na splošno označuje in opisuje. Naslednje poglavje je odmerjeno posvedočbam slovenskega vinogorskega prava pri ljudskih sodiščih; posebej razglablja pisec ostanke slovenskega vinogorskega prava v 19. stoletju, zaključuje pa ta del svoje razprave s poglavjem o rabi slovenskega jezika v vinogoiskih zadevah, pri čemer navaja cel slovarček pravne terminologije iz slovenskega vinogorskega prava. Tretji, najobsežnejši del je posvečen primerjanju tekstov gorskih bukev. Za osnovo je nemško besedilo iz-virrnka iz leta 1543, ki je ostal za nemški del štajerske do malega vedno enak. za slovensko ozemlje pa prihajajo v poštev poleg izvirnega teksta še »večane gorske bukve« v nemškem jeziku iz leta 1595 in Hoffov prevod slovenskega teksta gorskih bukev na nemški jezik (1809), kakor tudi pre-osnovane gorske bukve, ki jih poznamo iz okolice Klevevža. Primerjava, ki jo je izvršil prof. dr. Dolenc, je zelo podrobna; obdelan je paragraf za paragrafom z upoštevanjem vseh variant in ohranjenih zapiskov, vse to pa je dano v okviru avtorjevega kritičnega komentarja, tako da je v polni meri ustreženo metodičnim zahte- vam znanstvenega obravnavanja. — V četrtem delu je lahko prešel pisec k sistematičnem očrtu slovenskega vinogorskega prava, in sicer najprej glede na organizacijo slovenskih ljudskih sodišč, na t# pa glede na zasebno in kazensko pravo in na pravdno postopanje. Vsi teksti so navedeni v izvirnem jeziku, povsod so označeni viri in literatura, kakor je pri takem spisu že ob sebi umevno. Tudi stvarno in imensko kazalo olajšujeta uporabnost knjige. Z njo smo dobili Slovenci važno monografijo o eni najznačilnejših panog našega narodnega prava. Marsikatero vprašanje je dobilo dokončno rešitev, to ali ono, tičoče se meritorne strani ali pa terminologije ostane še odprto. Nihče ni bil bolj kakor prof. dr. Dolenc poklican, da ustvari delo, ki bo ostalo dokument slovenske pravne zgodovine. Zato so njegove »Gorske bukve« častno začele akademijsko zbirko »Pravni spomeniki slovenskega naroda« in ji niso nakazale samo program, marveč tudi vzor raziskovalnega dela in končne sinteze. Zapiski UMETNOST V SEDANJI FRANCIJI »Basler National Zeitung« je priobčila nedavno zanimiv članek o kulturnem položaju Francije po vojaškem porazu. V Franciji so sedaj vse moči posvečene gospodarski, socialni in moralni obnovL Za francoskega človeka je značilno, da celo v tem začetnem stanju obnove ne pozablja du-hovno-umetniškega elementa. Videti je, da bo nova Francija ohranila svojo kulturno pozicijo, s katero je zavzela eno prvih mest v vsem človeštvu. Francozi se tudi v zmedi in težkočah sedanjega prehodnega razdobja vprašujejo: Kje so naši umetniki? Val čutijo, da so emaie vesti tesseta november je blizu! V današnjem »Jutru« je objavljen proglas vodstva Družbe sv. CirUa in Metoda, Kratki, jedrnati opomin obvešča vso slovensko zavedno javnost, da bo naša zaslužna šolska družba priredila letos 10. novembra veliko narodno zbirko z geslom: »Bratom in sestram ob meji — pomoč!« Vodstvo CMD, ki dela že 56 let nepretrgano in nepristransko za narodno obrambo in za utrditev slovenskega človeka v mejah, v katerih še danes živi in še mar-sikod kljubuje raznarodovanju, potrebuje zlasti vdanašnji dobi sredstev, da bo lahko stalo najbolj prizadetim na meji ob strani. Nedeljo desetega novembra bo zatorej praznik slovenske narodne zavednosti, ko bomo imeli po Sloveniji vsenarodno zbirko za socialno pomoč Slovencem na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem. Vsakdo, ki čuti količkaj odgovornosti za ob s tanek svojega rodu in za lajšanje bolečin, ki jih zadaje neusmiljena doba, bo pač sprevidel, da je treba pri tej vsenarod-ni zbirla sodelovati z delom in žrtvovanjem. Kraljeva banska uprava je dala dovoljenje za prireditev narodne zbirke, dovolila je tudi sodelovanje višjih razredov srednješolske mladine. Prvenstvena naloga, da organizirajo zbirko v svojih krajih, pritiče seveda podružnicam CMD. Kjer jih ni, naj sledijo ostala narodna društva ali pa naj se čim prej ustanovijo posebni odbori, ki h« hI o pripravili vse potrebno, da bo moralni in gmotni uspeh dne 10. novembra dosegel svoj častni višek. Kakor zvemo iz pisarne vodstva CMD, bodo že te dni razposlane v vse slovenske kraje okrožnice z \semi podrobnimi navodili. Krajevni odbori bodo naprošeni, da organizirajo zadostno število nabiralcev in nabiralk, ki bodo prodajali odkupne listke po 1, 2 in 5 c'?n. To so pač najmanjši zneski tiste naše c.ikupnine, ki je z geslom »Mal položi dar — domu na oltar« ustvarila že pravcate čudeže. Ko ob ni vi jamo kratki oklic vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda, si dovoljujemo tudi s svoje strani opomniti vsa naša narodna društva, vso našo zavedno javnost. prav posebno pa tudi našo mladino, naj se potrudi, da bo letošnji 10. november visok praznik slovenske narodne in socialne zavesti. Vsaka očala po met*o zato dobrosedeča in iasenpogled * Ana Sernčeva, učiteljica v p°koju, je v visoki starosti 94 let zatisnila svoje trudne oči. Službovala je 35 let kot vestna in priljubljena učiteljica ter vzgojiteljica naroda v Slovanski Bistrici. Bila je članica za naš narod zaslužne Sernečeve rodbine. Svojim staršem je bila vedno požrtvovalna hči ter svojim bratom zvesta in Skrbeča sestra. Kot izvrstna učiteljica je vzgojila mnoge generacije naše mladine, ki se je nje v poznejših letih spominjala z občudovanjem in hvaležnostjo. Odlikovala se je tudi izven šole v narodnem delovanju. Tako io navaja že dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih« s pripombo, da je narodno delovala že leta 1888. in pomagala pri diletantskih predstavah v čitalnici. Tudi v Mariboru je vneto sodelovala pri raznih prireditvah in tako odlično pomagala pri utrjevanju narodne zavesti in povzdi-gi njegove družabne kulture. Vsem, ki so jo poznali, bo vedno ostala v spominu kot svetel lik idealno čuteče in v tistih dobah narodne probuje še redke, samostojno delujoče slovenske žene. P©&ončujte ŠKODLJIVCE IN BOLEZNI NA NJIVAH, V SADOVNJAKU, V KAŠČAH IN SHRAMBAH - SKLADIŠČIH, VSAKOVRSTNO GOLAZEN V HIŠAH, STANOVANJIH, NA VAŠIH OBLAČILIH, HIŠNO G0150 itd. izključno s preizkušenimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih'na Vašo zahtevo sestavlja: poobl. agr. ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3, tel. 34-73. - llazpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Kranj s sedežem v Kranju. Prošnje naj se vlože pri kr. ban-ski upravi do 25. t. m. ♦ Najfinejše olje do 25.25 din — na Hrvatskem. Banska oblast v Zagrebu je odredila. da velja za vse področje banovine Hrvatske v podrobni prodaji cena jedilnega (raftniraneea semenskega) olja 25.25 din za liter. Hkratu oblast naroča prebivalstvu. nai olje kupuie pri trgovcu, pri katerem ga ie kupovalo doslei in v dosedanjih količinah. Prepovedano je. kupovati in prodajati olie v večjih količinah, kakor ga človek dejansko potrebuje, prav tako pa je tudi prepovedano, nakupovati po raznih trgovinah in tako kupičiti zalogo. Cene na debelo so določene na 20.79 din v sodih po 200 kg. 21 09 din v sodih po 100 kg in 21.29 din v 9odih oo 50 kg. Veletrgovcem ie dovoli eno 5 odstotkov, de-tajlistom oa 10 odstotkov kosmatega dobička. nika vlade ministra dr. Koristentfnoviča je bil posvečen nov samostan sv. Preobražen ja. Pri tej priliki je imel škof dr. Ni-kolai v novi samostanski cerkvi slovesen nagovor, v katerem se le dotaknil tudi perečih vprašani naših dni- Kadar zla sila, je rekel med drugim, naide ljudi, preko katerih ruši. najde bog ljudi preko katerih zida in obnavlja. » Stiska v Hrvatskem Zagorja. Neugodno vreme letošnjega leta ie posebno hudo prizadelo prebivalstvo Hrvatskega Zagorja, enega najbolj siromašnih predelov naše države. Spomladi ie dolgo snežilo, nato se ie začelo deževie s ooDlavami. tako da se ie pomladna setev močno zakasnila. Zgodnie sadje spada med naiboli donosne agrarne proizvode te pokrajine, a ie zaradi pozebe povsem odreklo. Sliv. ki jih sicer mnogo izvažajo, ni bilo letos niti toliko. da bi si kmetie napravili žganja, kolikor ga vsaka hiša potrebuje za zdravilo. Neprestano deževje, ki se ie vleklo do srede poletja, je uničilo tudi vso rž in žitorice. tako da čez zimo ne bo kruha na mizi. Glavni živež Hrvatskega Zagoria pa je koruza, ki io zdai obirajo na pol zeleno. in ker kmetie ne razoolagaio s Drl- DANES OTVORITVENA PLESNA VAJA abiturijentov ob 20. url v Kazini Jenko — Broadway — Buffet — Obleka poljudna * Zanimiva pravda zaradi francoske vadnice. Pred okrajnim sodiščem v Zagrebu ie uradnik finančnega ministrstva Boris Skulič iz Beograda tožil profesorico dr. Edit Poretzki. knjigarnarja Veljka Vasica in njegovega kompaniona Dragu-tina Horvata zaradi kršitve avtorskega prava. Škulič ie pred dobrimi 10 leti izdal vadnieo za spregatev francoskh glagolov. ki je dosegla lep uspeh. Vadnieo je prodajal tudi Vasič v Zagrebu, in — pravi tožiteli — čeprav ie vedel, da knjiga obstoji, ie izdal in založil slično delo obtožene profesorice. S tem. pravi Skulič. je utrpel 100.000 din gmotne škode, za moralno žalitev zahteva 20.000 din in 5.000 din za pravdne stroške, obenem pa. nai se cela naklada inkriminirane vadnice zapleni. Sodišče je profesorico in oba kniigar-naria oprostilo in pravdne stroške odmerilo tožitelju. V utemeljitvi navaia sodišče. da ie med obema vadnieama precei razlike, zato dela profesorice dr. Poretzki ni mogoče označiti kot plagiat. Tako so v njeni vadnici natisnieni vsi časi glagolov imeti in biti. ki iih Škuličeva vadnica nima. izpustila pa je osebne zaimke, ki jih tožiteli objavlja. Razen tega ie na vsaki drugi strani pustila prostor za pripombe. ki jih Škuličeva vadnica nima. Skulič ie vložil priziv. ki ga je pa sedišče zavrnilo. * Poroka. V kapeli na gradu Smreka pri Višnji gori se danes poročita gdč. Verov-šek Betka in g. dr. Faganel Karel, mestni komisar. Poročne obrede bo opravil g. univ. prof. dr. Janez Fabijan; priči pa bosta nevestina brata g. Verovšek Jurij, trgovec iz Ljubljane in g. Verovšek Anton, graščak na gradu Smreka. Obilo sreče! (—) Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja. Reg. S. br. 15485/35 mernimi prostori in napravami za sušenje. se ta koruza ne bo dala uporabiti za drugo kakor za krmo živini. Prav tako je na vsej črti odpovedalo grozdje. Poklicanim oblastem bo pripadla težka naloga, da hudo prizadetemu pribivalstvu priskoči na pomoč, če ga hoče obvarovati najhujšega. Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po zaprtju, prinese uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prijetno olajšanje. Reg. S. br. 15485/35 * Poroka. Yella Minar, hči primarija dr. Minara iz Ljubljane, se je poročila dne 14. t m. z art. tehn. majorjem Branisla-vom Ne deljkovičem, sinom polkovnika v p. Nikole Nedeljkoviča lz Beograda. čestitamo! (—) * Absolventi tehniških srednjih šol na Hrvatskem se lahko vpišejo na tehniško fakulteto. »Narodne Novine«, službeni list banovine Hrvatske, so objavile v ponedeljek 14. t. m. uredbo o vpisu absolventov tehniških srednjih šol na tehniško fakulteto v Zagrebu. Uredba določa, da se lahko za redne slušatelje na zagrebški tehniški fakulteti vpišejo absolventi tehniških srednjih šol s področja banovine Hrvatske. Vpišejo se lahko samo na odgovarjajoče odseke, na katere so bili vpisani v tehniški srednji šole. Z bansko naredbo bodo predpisani pogoji za sprejemni izpit teh absolventov. Po novi naredbi se torej lahko vpiše na zagrebško tehniško fakulteto vsakdo, ki je dovršil tehniško srednjo šolo na področju banovine Hrvatske, čim opravi sprejemni izpit. * Posvetitev novega pravoslavnega samostana. V ponedeljek so imeli v tako-zvani Ovčarsko-Kablarski klisuri v okolici Čačka. blizu znamenite špilje Kadie-nice. veliko cerkveno slavje. Ob navzočnosti žičkega škofa dr. Nikolaja in zastop- » Malarija v Hercegovini. Zadnji čas je v okolici Capljine ob Neretvi posebna ekspediciia raziskovala vzroke v tamoš-njih krajih endemične malarije. V zadnjih letih je melioraciia močvirne zemlje precei napredovala razen tega pa so v vodah razmnožili veliko število gambuzov. majhnih ribic, ki uničujejo komarie raz-našalce te nevarne bolezni. Od leta 1923, do 1939. so v Hercegovini razdelili okrog 200 kg kinina v vrednosti 300 000 din. Velike vsote, ki jih zahteva pobijanje malarije, bi se bile dale prištediti. če bi se bili o pravem času lotili asanacije kraiev. Zadnji čas se ie v Gackem in v okolici pojavilo spet veliko število obolenj, ki priča da so potrebni na/o in ne 48%. Enaka pogreška je najbrž tudi pri številkah, ki se tičejo banovine Hrvatske in ostale države. Pa tudi če bi »Narodnemu blagostanju« uspelo dokazati, da se je zaposlenost v Sloveniji od leta 1932 v večji meri dvignila, nego drugod, bi s tem še ne bil podan dokaz o naglem tempu industrializacije Slovenije. Znano je namreč, da je zaposlenost delavstva v Sloveniji konjunkturno mnogo bolj občutljiva, nego zaposlenost delavstva v ostali državi, kar se je zlasti pokazalo v letih krize, ko je število zavarovanih delavcev v primeri z zadnjim ko-njunkturnim letom v Sloveniji mnogo bolj nazadovalo nego v ostali državi. Pri enakem gospodarskem razvoju v vsej državi bi bilo torej pričakovati, da bo tudi zopet-no povečanje zaposlenosti v Sloveniji večje nego v ostalih pokrajinah. Pravo stanje nam more zaradi tega pokazati le primer- java z dobo pred gospodarsko krizo. »Narodno blagostanje« je vzelo kot izhodišče za primerjavo avgust leta 1932. Ce pa vzamemo kot izhodišče primerjave avgusta leta 1929 in te številke primerjamo s številkami za junij 1940, na eni strani za okrožni urad v Ljubljani in na drugi strani za ostale organe zagrebškega Suzorja, tedaj dobimo naslednje sliko: OUZD ostali organi v Ljubljani Suzorja avgust 1929 102.599 532.533 junij 1940 108.228 652.772 razlika + 5.629 +120.239 +5.5% + 22.5% V primeri z letom 1929 je članstvo pri okrožnem uradu v Ljubljani, ki obsega vso Slovenijo, naraslo le za 5.5%; pri vseh ostalih organih Suzorja pa je naraslo za 22.5%. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je slika zaposlenosti v Sloveniji, ki jo kaže najnovejša statistika okrožnega urada v Ljubljani, še ugodnejša nego je v resnici. Večina industrijskih panog kaže letos slabšo zaposlenost nego lani, le pri gradnji železnic, cest m vodnih zgradb je bilo letos v juniju za 6752 delavcev več nego lam in za 8092 več nego pred dvema letoma. Izredno povečanje števila zavarovancev v tej stroki je predvsem v zvezi z gradnjo proge Črnomelj—Vrbovsko in nekaterih drugih javnih del, ki se vršijo v interesu vse države. Ce tega ne bi bilo, ne bi bilo članstvo okrožnega urada v Ljubljani nič večje nego leta 1929. Obstali smo torej v naši industrijski zaposlenosti tam, kjer smo bili pred 11 leti, med tem ko se je ravno zaradi nagle industrializacije zaposlenost drugje povečala za več nego eno petino. Za industrijski razvoj Slovenije pa ni samo važno vprašanje ali se seli industrija iz Slovenije na jug, temveč je še važnejša okolnost, da so le redka podjetja, ki se naseljujejo v Sloveniji, ker se večina novih podjetij naseli na jugu. Ce pa se obstoječa podjetja ne selijo in ostanejo pri nas, potem ustanavljajo na jugu podružnične obrate, namesto da bi razširila obstoječe obrate v Sloveniji. V gornji primerjavi sicer za Slovenijo ni upoštevano članstvo nameščenskih bolniških blagajn, vendar nam taka primerjava ni mogoča, ker nam za leto 1929 niso na razpolago podatki o številu zavarovancev bolniške blagajne TBPD m zagrebškega »Merkurja« na področju Slovenije. Ce bi bil morda obseg povečanja zaposlenosti v Sloveniji z upoštevanimi zavarovanci bolniške blagajne TBPD m Merkurja tudi za malenkost večji, to v bistvu ne bi moglo nič spremeniti, zlasti ker na drugi strani v vseh teh številkah ni upoštevano rudarsko in topilniško delavstvo. Ravno pri rudarskem m topilniškem delavstvu pa se je zaposlenost v pokrajinah izven Slovenije ogromno dvignila, med tem ko za Slovenijo ne bi mogli ugotoviti bistvenega povečan ja. Staln? odbor za varnost plovbe na Dunavu Na predlog zunanjega ministra je ministrski svet izdal uredbo o ustanovitvi posebnega odbora za zavarovanje plovbe po Dunavu. Ta odbor bo skrbel za varnost trgovinske plovbe na jugoslovenskem delu Dunava in posebno v jugoslovenskem predelu džerdapskega sektorja. Odbor se ustanovi pri zunanjem ministrstvu kot stalna ustanova. Posloval bo kot posvetovalni organ v vseh zadevah, ki se nanašajo na varnost plovbe v omenjenih predelih vse dotlej, dokler bo to potrebno. V odboru bodo zastopana zunanje, notranje, prometno, finančno in vojno ministrstvo. Po potrebi bo odbor povabil na svoje seje tudi zastopnike drugih ministrstev. Predsednik odbora bo stalni delegat pri mednarod. dunavsk komisiji, njegov namestnik pa šef prometnega odseka zunanjega ministrstva. Ostale člane in njihove namestnike imeauje zunanji minister v sporaeumu z ostalimi pristojnimi ministri. Stalni odbor za varnost plovbe po Dunavu bo predlagal pristojnim ministrstvom vse potrebne ukrepe, ki jih bo treba iedati, 4a se doseže varna plovba po jugoslovenskem delu Dunava. Zastopniki ministrstev, v katerih pristojnost spadajo predlagani ukrepi, bodo poskrbeli, da bodo ministrstvu podrejeni lokalni organi izvršili vse dotične ukrepe. Zastopnik vojnega ministrstva bo od časa do časa na Dunavu nadzoroval izvajanje ukrepov in ugotavljal, ali so bili izvršeni ter bo o tem obveščal odbor. Kolikor se bodo ukrepi nanašali na plovbo, bodo na vidnih mestih objavljeni kot brodarske objave. Vsi poveljniki ladij so dolžni, da se brezpogojno ravnajo po teh ukrepih, tako za časa plovbe v jugo-slovenskih dunavskih vodah, kakor tudi za časa bivanja v jugoslovenskih pristaniščih in zadrževanja ob jugoslovenskih obrežjih Dunava Gospodarske vesti — Financiranje Pogoda. V Zagrebu je bila konferenca, ki so se je udeležili ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič. ravnatelj Pogoda dr. Flogl. ravnatelj Prizada dr. Tat in drugi Na konferenci so razpravljali o kreditiranju Pogoda. Razgovori se bodo še nadaljevali. Po-god zahteva iste privilegije, kakor iih ima Prizad, namreč, da mu država daje jamstvo za najeta posojila. Narodna banka pa naj daje ta posojila z žirom PAB. Doslej se je kreditiranje Pogoda vršilo s posojili, ki jih je sklenila banska oblast. Ti krediti se dobivajo težje, ker ni rešeno vprašanje jamstva, razen tega pa so tudi dražji. Hrvatski gospodarski krogi pričakujejo, da bo dobil Pogod iste privilegije, kakor jih ima Prizad. Cule so se tudi pritožbe proti generalni direkciji državnih železnic. Poudarjeno je mlo. da čaka 1.400 vagonov blaga na odpremo, ne more oe se odposlati zaradi pomanjkanja vagonov. Zalo je bil iznešen predlog, da se ustanovi generalna železniška direkcija za Hrvatsko. = gvlcarskl frank nova obračunska eo°- ta v prometu z Rumunijo. Ameriške Zedinjene države so izdale odlok o blokiranju rumunskih terjatev v Ameriki. Zaradi tega je Rumunija tudi naši državi stavila prelog, da se plačila v trgovinskem prometu z Rumunijo, ki se kakor znano vrše v svobodnih devizah, v bodoče vrše v švicarskih frankih namesto v ameriških dolarjih. Ta predlog je naša država osvojila, zato je devizna direkcija Narodne banke izdala tozadevna navodila in je pozvala vse uvoznike, ki so dobili dovoljenje za uvoz blaga iz Rumunije in dovoljenje za plačilo v devizah, da se obrnejo na pooblaščene denarne zavode, ki jim naj izročijo dovoljenja za plačila v dolarjih, nakar bodo dobili nova dovoljenja za plačilo v švicarskih frankih. Prehod na novo obračunsko enoto, to je švicarski frank, je povzročil v zadnjem času tudi zastoj v dobavah nafte iz Rumunije, in posredno tudi zastoj pri oskrbi prometa z bencinom. =s Belgija, Nizozemska in Norveška o®tanejo neklirinške države, v zvezi z sklenitvijo sporazumov za plačilo blagovnega prometa z Belgijo. Nizozemsko in Norveško, je devizna direkcija Narodne banke izdala pojasnilo ki pravi, da se tri države tudi v bodoče smatrajo kot neklirinške države m je zaradi tega uvoz iz teh držav podvržen kontroli uvoza, ki velja za neklirinške države. Enak odlok bo izdan tudi za Lansko. Borze 15. oktobra Pomanjkanje grških bonov je še vedno zelo občutno in ie bil danes zabeležen v Zagrebu promet do 67 10. v Beogradu pa po 66.80. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 445 — 448 (v Beogradu 444 — 446) Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa pač pa ie zabeležen zaključek v delnicah Seaerane Osijek r>o 245. DEVIZE Ljubliana. Oficielni tečaji: London 177 27 — 180.47. New York 4425 — 4485 Curih 1029 — 1039 Tečaji na svobodnem trgu: London 219 46 — 222 66 New York 5480 — 5520. Curih 1271.55 — 1281.55. Curih. Beograd 10 Pariz 9 9250. London 17. New York 431.50. Milan 21 80. M^rid 40. Berlin 172.75. Stockholm 102 75. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 2.80. Bukarešta 2.25. Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 — 448. 4% agrarne 51-50 den.. 4% severne agrarne 52.50 den.. 6% beg hiške 77 — 78. 6% dalm. agrarne 70 — 71. 7% sta-biliz. 93 den.. 7% invest. 97 den.. 7°/o Se-ligman 100 den.. 7% Blair 95 — 96. 8% Blair 99 50 den.; delnice: PAB 193 den., Trbovelj rkn 340 — 350. Gutmann 55 bi, Šečerana Osijek 245 — 250 (245). Se erana Vel. Bočkerek 600 den.. Os ječka ljevaoni-ca 165 den.. Isis 35 den.. Oceania 700 — 750. Jadranska 400 den. Beograd. Vcjna škoda 444 — 446. 4"/o agrarne 54 den.. 6"/o begiuške 76 75—77.25, 6% dalm. agrarne 70.25 — 70.75 (70.50), ! 6°/« šumske 70 bi. 7% invest.. 100.50 den, 7°/o Blair 95 den.. Narodna banka 6550 bi. (6500). Blagovna tržišča ŽITO + Novo-"*adska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Ove»: baški, sremski 314 — 316. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50. Ječmen: ba?ki in sremski 345 — 347.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška 338 — 340; nova enotno sušena 269 — 271. Moka: franko mlin v du-navski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 660 — 680; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: bnški in sremski beli brez vreč 410 — 412.50. Uradnišfvo In draginja Skupna deputacija vseh stanovskih organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev je izročila banu Spomenico s predlogi za zboljšanje gmotnega položaja LJubljana. 15. oktobra 1940. Deputacija. sestoječa iz zastopnikov organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev, ie posetila danes bana dr. Natlačena. V deputaciii so bili: Andolšek Janez. Jan Slavko. K'asinc Janko. Klemene Franc. Kumelj Metod. Kuret V., vrni v. prof. dr. Rebek Marij. Rosina. Volk Cilka Zabukovec Leopold in Ziherl Joško. ki so zastopali vse stanovske organizacije državnih in samoucravnih uslužbencev in upokojencev v banovini. Vodil jo je predsednik JUU. sekcije Ljubljana Metod Kumelj. Deputacija ie orisala in obrazložila nevzdržni položaj vseh javnih nameščencev in upokojencev, prikazala nujnost zboljšanja ter stavila tudi konkretne predloge za to. Po ustni obrazložitvi ie bila izročena g. banu nastopna SPOMENICA: Državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci vseh strok in položajev smo vsa zadnja leta najslabše situirani stan v državi. 2e nepretrgoma od leta 1935. dalje gre naše stremljenje za tem da se naši prejemki povišajo na tisto višino, ki bi nam zagotovila vsai skromen eksistenčni minimum. Naše utemeljene in upravičene zahteve so bile na odločujočih mestih uva-ževane le v neznatni meri. V novembru leta 1937. smo prejeli aktivni državni uslužbenci spomladi leta 1940. pa le del državnih upokojencev osebne prejemke povišane za toliko, za kolikor nam jih ie okrnila kr. vlada z znano uredbo iz mesca septembra 1935. Dočim smo imeli državni uslužbenci in deloma upokojenci letos mesca julija in avgusta osebne prejemke kakor leta 1935.. so bile cene življenskih potrebščin v tem času za 90°/o večje od cen v letu 1935. Povišanje osebnih prejemkov, ki ga je izvršila kr. vlada v mescu septembru 1940. z uredbo o izrednih dokladah. je bilo zopet tako neznatno, da ni izboljšalo našega gmotnega položaja. Državnim upokojencem uredba sploh ni prinesla prav nobenega zboljšanja, izločila je tudi vse aktivne uslužbence od IV/2 položajne skupine navzgor in vse uslužbence finančne ■kontrole. Za ostale aktivne uslužbence ie znašalo povišanje od najmanj 50 din do največ 200 din mesečno. Izračunano v odstotkih znači to le 3 do 12®/o po viška dotedanjih prejemkov. Primerjava cen življenskih potrebščin pa kaže. kakor ie navedeno že zgoraj, da so se od januarja leta 1935. do septembra leta 1940. dvignile cene najnamdnejšim življenskim potrebščinam za 90%. Ob teh prejemkih in ob času tako ogromno poraslih cen ie naše življenje več ko bedno. Četudi zasleduje uredba o izrednih dokladah namen pomagati nameščenski družini. je pomoč, ki jo nudi. skrajno nezadostna Dodatek za ženo uredba pepo^o-ma izpušča, za otrohe pa priznava le 50 din mesečno. Spriio tega kljub priznanju izredne doklade za otroke skupni prejemki v večini primerov še vedno niso dosegli prejemkov pred septembrom leta 1935. ho so uživali uslužbenci in upokojenci tudi rodbinsko doklado za ženo. Izvršeno povišanje prejemkov v obliki izrednih oseibnih doklad za otroke je še posebno neučinkovito, ker se cene še neprestano tudi dalje dvigajo. Vse »redbe proti draginji in vsi ukrepi, ki so bili izdani v zvari z njimi, niso mogli preprečiti naraščanja cen in so se zato v praksi izkazali kot neprimerni in neučinkoviti. Današnje stanje ne sme predolgo trajati, zato zahtevamo takojšnje ukrepe za ureditev naše eksistence in eksistence naših družin Predvsem je potrebno: 1.) Da se uradno določijo maksimalne cene za vse življenske potrebščine, tako industrijske kakor kmetijske, in da se za oekrbo prebivalstva uvede lachmJrana aprovizacija. Le na ta način bo mogoče preprečevati nadaljnje dviganie cen. ede-ruštvo in kupičenie zaloz. 2.) Da se z ozirom na tako ustaljene cene regulirajo prejemki prav vSeh državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Vsem nam ie treba ustvariti tak eksistenčni minimum, da bomo lahko brez oemanjkania in v redu izvrševali svoje delo. Ob tej priliki ie treba izravnati vse razlike med prejemki poedinih si rok aktivnih in upokojenih državnh uslužbencev (primer: žandarmerijski in policijski upokojenci). 3.) Zaščititi je treba družine vseh državnih in samouDravnih nameščencev in upokojencev. Za žene in otroke je treba priznati doklade v toliki višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in bedo. 4.) Država, banovina in avtonomne občine naj poskrbe za sredstva, iz k terih bi mogli prejemati niih uslužbenci in upokojenci brezobrestna posojila. S temi posojili. ki bi jih vračali v zmernih mesečnih obrokih, bi uslužbenci in upckojenci poravnali dolgove, ki so iih bili prisiljeni delati v zadnjih letih za »ajnujneiše življenske potrebščine zaradi svojih nezadostnih prejemkov. Pregled državnih dohodkov in izdatkov za prvih pet mescev proračunskega leta 1940/41 kaže. da je že danes država sposobna izboljšati položaj »vojim uslužbencem in upokojencem. Ta pregled izkazuje 792 milijonov proračunskih prihrankov, H bi se vsi lahko uporabili v gornjo svrho. V kolikor gospodarstvo samoupravnih teles trenotno ni v tako ugodnem pnložaju, so potrebne nove dajatve, ki nai zadeva'o le tiste gospodarske sloje, ki jih najlažje zmorejo. Podpisane organizacije državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani se obračamo na vsa pristojna oblastva in prosimo za hitre ukrepe v smislu in po predlogih te naše spomenice.. * Spomenico so podpisale naslednje osrednje organizacije javnih nameščencev, ki imajo v Ljubljani svoio centralo ai pa sekcijo, odnosno podružnico državnega udruženja: Društvo sodnikov. Združenje poštnohra-nilniških nameščencev. Združenje davčnih uradnikov. Združenje železniških uradnikov. Društvo sodnih izvršiteljev. Jugoslovansko učiteljsko udruženje. Društvo žan-darmerijskih upokojencev. Banov:ns'-o društvo državnih in samoupravnih upokojencev. Strokovno združen ie vlaken-odi i državne železnice. Združenje učiteljeva meščanskih šol. Udruženie zemljišk-k^již-nih uradnikov. Združenje zvaničnikov finančne kontrole. Združenje urrdnikov PTT stroke. Udruženje sodno administrativnega osobia. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Udruženje univerzitetnih nasrtavnikov. Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev. Združenje gledaliških igralcev. G. ban je deputacijo pazljivo poslušal. Na njena izvajanja je dal daljši odgovor, v katerem je ugotovil polno upravičenost zahtev javnih nameščencev in upokojencev za zvišanje prejemkov, za znižanje cen in za ureditev oskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Izjavil je. da bo prizadevanje in zahteve nameščenskih OFganizacij podpiral po vseh svojih močeh. V vlaku okraden Zagreb, 15. okt o. Preteklo noč je bil okraden v vlaku industrijec Alfred Bauer iz Podravske Slatine. Na poti v Zagreb je v kupeju I. razreda zaspal, med tem pa mu je bilo ukradenih 91.000 din. Policija doslej še ni mogla izslediti krivcev. Vsak dan padajo bombe na London Porušena hiša v Westendu angleške prestoflnice Afriška vojna v nemških očeh Mehanizirana vojna na črnem kontinentu Sonce zadržuje brzino V Pragi so izvršili svojevrsten poskus, pri katerem so bili ljudje na cesti tako rekoč poskusni kunci. Duševni oče tega poskusa je trdil, da učinkuje protivna svetlobo na človeka zadržujoče, kar se kaže pred vsem v ravnanju ljudi, ki hodijo po cesti. Da bi svojo trditev dokazal, je sklenil stavo. Nekega sončnega dne se je postavil s tistimi, ki so stavili z njim, s štoparico na Vaclavov trg, in sicer tako da ljudje niso mogli postati pozorni Potem ko so nekoliko ur opazovali mimoidoče, so pregledali svoje zapiske in ugotovili, da so ljudje proti svetlobi stopali dosti počasneje nego s soncem za hrbtom. Razlika je znašala celih 40 odstotkov. Afriška celina je tokrat prvič prizorišče moderne, mehanizirane množestvene vojne, piše rimski dopdsnik nekega nemškega lista. Ta vojna ne postavlja največjih zahtev samo, kar se tiče čet in materiala, temveč tudi kar se tiče vojnih gospodarskih oporišč daleč v zaledju. Posebni afriški podnebni in terenski pogoji po-množujejo porabo vojnega aparata. Voda, gorivo in nadomestni deli so njegove prve potrebe, ki so skoraj še važnejše od mu-nicije same. Italija je že v abesinski vojni pokazala, da zna preskrbeti z vsem potrebnim eks-pedicijsko vojsko, ki se bojuje daleč od matičnih oporišč. Tehnični pogoji, kakor za preskrbo čet, ki se bore v Marmariki, so videti z raznih stališč ugodnejši. Italijanska oboroževalna industrija se je od 1 1935. silovito razmahnila. Italijanske tovarne letal in m uniči je, ladjedelnice in nešteti pomožni obrati delajo s polno paro z ogromnimi zalogami sirovin, ki jih je vlada z obsežnim uvozom dopolnjevala v dobi »nevojevanja«. Orožarne zaposlujejo mnogo več nego milijon delavcev. Angleški zračni napadi proti italijanskim mestom niso opravili tu nič in so se ustavili Kakšnih 600 km široka morska pot med južnim koncem italijanskega polotoka in Tripolitanijo je danes edina plovna pot v Sredozemlju, ki kaže življenje, čeprav je v Libiji nakopičenih že ogromno zalog vseh vrst, jih z ladijskimi konvoji po tej poti stalno dopolnjujejo. Kako Italija obvladuje Sredozemsko morje, je najbolje razvidno iz dejstva, da na tej važni morski progi še niso potopili niti ene italijanske ladje. Prevozi plovejo redno in brez nevarnosti proti Tripolisu in Bengaziju, a pristaniške napra ve teh dveh mest, ki so jim včasih očitali prekomerne dimenzije, kažejo danes svojo pravo vrednost. Bistveno težje so vojno gospodarske naloge na nasprotni strani. Angleži so v Egiptu sicer že davno nakopičili znatne zaloge, a pri tem so se zmerom zanašali, da bodo obdržali vlado nad morjem in da bodo mnogo materiala lahko kadar koli nadomestili iz domovine. Konec je pa le ta, da za sestreljena angleška letala v Afriki in uničene tanke ni nobenega nadomestila. Restavrlranje leningrajskih palač Ruska agencija Tass poroča, da se v Rusiji restavrirajo nekatere znamenite zgradbe. Pri Zimskem dvorcu, ki je delo arhitekta Rastellia. spravljajo v red pročelje. Ta fasada je znamenita po nizu svojih večjih in man jših kipov, ki so večinoma še dobro ohranjeni. Na Puškinovem trgu dovršujejo popravila na Borzni palači, zgradbi arhitekta de Tomona. Popravila se vrše na podlagi prvotnega izgleda stavbe. V tej zgradbi bodo pozneje uredili muzej za vojno mornarico. Prav tako so gradbeni strokovnjaki na delu pri popravilu Ruskega muzeja. Ta stavba, ki jo je zgradil arhitekt Rossi, bo dobila obnovljene reliefe in železno okrasje na oknih. Večja popravila so bila tudi izvršena na nekdanjem dvorcu Katarine II. Končno obnavljajo palačo admiralitete. ki jo je zgradil arhitekt Zaharov. Vsa ta dela so priče velike aktivnosti, katero razvija Rusija tudi v pogledu stavbarstva ki je bilo na ruskem ozemlju vedno visoko cenjeno. [NSERSRAJTE V „JUTRU"! še še ne veš, zdaj izveš; da sta po informacijah iz nemških virov v Španiji zaprta dva ministra belgijske vlade v emigraciji, in sicer Pierlot in Spaak. Prijeli so ju na poti iz Francije v London, kjer sta se hotela pridružiti odporu Belgije proti Nemcem; da je Vatikan umaknil iz prometa nikla-ste novce po eno in dve liri ter jih nadomestil z novci iz cenejše kovine; da prodaja Grška letos svoje suho grozdje v Veliko Britanijo; da je Anglija ameriške rušil ce že uvrstila v svojo vojno mornarico; da bo v Rimu začelo izhajati skupno italiajnsko-špansko glasilo z imenom »Legije in falange«; da so imeli nakaznice za živila že pred 3000 leti na Kitajskem, ko so poplave uničile vso letino riža; da je japonska prestolnica Tokio sedem-milijonsko mesto; da leži najstarejše najdišče petroleja v Pechelbronnu v Alzaciji. Izkoriščali so ga že v 18. stoletju in je bilo še lansko leto v njem zaposlenih nad 3000 delavcev; da je nemško knjigotrštvo v prvem polletju letošnjega leta doseglo stanje predvojne produkcije; da so carigrajski listi zvišali ceno v nadrobni prodaji od 3 na 5 piastrov. Motorizirana italijanska vojska V* ..v-, -^fi-; -*V - V-. na poti skozi puščavo proti Egiptu Proti Londonu Kralj Mihael in ' p p : «»M H * na ulici Bukarešte Tokio se zahvaljuje vodnim božanstvom Osem mescev je trpela japonska prestolnica silno pomanjkanje vode Cel teden je tokijska mestna uprava prirejala svečane službe božje v zahvalo, da so vodna božanstva napolnila velika mestna umetna jezera. Ob začetku letošnjega poletja je japonska prestolnica doživeia veliko pomanjkanje vode, ker ni bilo deževalo že osem mescev. Z vozovi 90 vozili vodo po mestu m jo delili po čašicah. Največji umetni jezeri Jamaguči in Murajama sta bili tako suhi da bi v njih lahko igrali nogomet. Potem je prišlo končno poletje s svojimi tajfuni, ki so prinesli s seboj silovite nalive, tako da sta umetni jezeri, ki držita normalno 32 milijonov ton vode, spet do vrha napolnjeni. Svečanosti v čast vodnim božanstvom so bile sedaj zato zelo sijajne. Udeležili so se jih vsi najvišji mestni činitelji in božanstva so bila gotovo zelo zadovoljna, ko so jim zaplesali razkošni levji ples ob zvokih bambusovih piščalk in bobnov iz mačje kože. Za vsak primer pa pripravlja mestna uprava vse potrebno, da bi se v bodoče takšno pomanjkanje vode preprečilo. Pri božanstvih pač nikoli ne veš. kakšne muhe jim rojijo po glavi . . . Poročena, ne d <5 Posledica izgubljenih listin Bombnik tipa Heinckel 111 se približuje angleški prestolnici Mlada Turkinja, ki se je bila pred nekaj časa zaročila, je stopila na občino, da bi si priskrbela listine za svojo bližnjo poroko. Uradnik je nekaj časa listal po svojem registru, potem je dejal s strogim glasom: »Kaj, ali ste na svojega Alija že popolnoma pozabili? Saj še ni dolgo, od kar ste se poročili z njim!« — »Jaz? Z Alijem? S katerim Alijem? Doslej nisem bila še nikoli poročena!« je dejala mlada dama vsa presenečena. »Tako?« je velel uradnik. »In kaj je to?« S temi besedami ji je pomolil pod nos knjigo, iz katere je bilo razvidno, da se je bilo dekle poročilo že pred tremi leti z nekim Alijem. Mlada da- Beračica — milijonarka V bližini Neaplja je živela v bornih razmerah v podstrešni sobici neka bivša poštna nameščenka Oblačila se je v cape in prav pogosto je beračila pri sosedih Ko je pred kratkim obolela ir. so hoteli poklicati zdravnika, je jokaje prosila, naj to namero opuste, ker nima niti pare. da bi si zdravnika smela privoščiti. Ko so jo prepeljali v bolnišnico, je umrla Ko so pregledali v njeno stanovanje, pa so ugotovili da je imela tam hranilne knjižice za pol milijona lir in da je bila posestnica zemljišč, ki so vredna več nego milijon lir. Vzroki otroške paralize Nove ugotovitve bakteriološkega zavoda v Stock^sLmu švedski državni bakteriološki zavod je objavil važna odkritja o vzrokih otroške paralize, švedski raziskovalci so v vodi kloak prvič odkrili virus te bolezni, našli pa so ga celo v živilih. V lanski jeseni so med epidemijo otroške paralize v Stockholmu opazovali, kako se ta virus med akutnim stanjem bolezni izločuje skozi črevesje. V nekaterih tipič- nih primerih bolezni je uspelo v prvih stadijih osamiti viruse iz črevesnih izločnin. Domnevati je. da je to redna pot, po kateri prihajajo virusi iz telesa. Številna opazovanja pa uče. da je okuži-tev mogoča pred vsem po posredni poti, n. pr. z okuženo vodo z živili itd. Bakteriološki zavod je nadalje ugotovil, da se virusi v ugodni okolici zelo dolgo časa živi. mna&e m gre&člce ma je mislila da se ji sanja. Končno se je spomnila da je pred kakšnimi šestimi leti izgubila svoje listine. Neka druga ženska jih je morala najti in se je dala potem poročiti pod napačnim imenom. Sedaj pa mora dekle čakati, da poiščejo to nepravo Alijino ženo ter izbrišejo krivi podatek iz registra. Prstan v krompirju Ko je neki kmet iz Oeddoja na švedskem izkopava) krompir, je zagledal velik gomolj, v katerem se je nekaj zasvetilo. Bil je zlat poročni prstan, ki je bil zrasel v krompir. Kakor so pokazale poizvedbo, je šlo za poročni prstan njegove že davno umrle stare matere. Ta se je bila poročila pred 75 leti in je prstan izgubila pri delu na polju kmalu po poroki. A N r w Pevec Slezak je nekoč ribaril ob Eib-skem jezeru. Znanec, ki ga je opazoval pri tem je opomnil, da mora biti ribarenje silno pusta in dolgočasna zadeva. »Niti malo ni dolgočasna« je odvrnil Slezak, »nasprotno, meni se zdi naravnost razburljiva«. »Tega pa si nisem predstavljal, da uganjate to več brez karte ...« je menil pevčev znanec. C -----T—N«, »a J L I mm t i bar:i. i „Kisla reka" v Južni Ameriki Na meji čileja in Argentine izvira ob vznožju nekega vulkana, v ozemlju, kjer je na stotine vročih vrelcev, reka, ki jo imenujejo »Rio Agrio«, »Kisla leka«. Voda te reke je dejansko kisla, ima okus po citronovi kislim. Domačini se z okusom te vode okoriščajo, mešajo jo s sladkorjem in si pripravljajo tako na enostaven način limonado. Ta limonada učinkuje osvežujoče kakor prava limonada in je baje tudi zdravju koristna. Svojevrstne natronsko vodo ima v Vzhodni Afriki reka Engari Njuki. ki izvira na ; gori Meruju. V tej vodi je toliko natrona j in drugih rudnin, da ima okus po precej močni greneici. Tuji potovalci. ki ne poznajo učinkov te grenčice, dožive lahko prav neprijetna iznenadenja. Nasprotno pa voda na domačine in tamkajšnje živali nima nobenih takih učinkov. »Nu. kakršen se vam zdi letošnji vinski pridelek?« »Kisel kakor grozdje, ki ga je dalo ...« (»Brennessel«) H. Adama ^ LEPA ZAR0TNIC Detektivski roman »AH je bil gospod Goss ta, ki sem pravkar govoril z njim?« je vprašal gospod Bickerton, ki je bil ta mah edini moški med občinstvom. »Ta se mi zdi pa kar vesel duhovnik. Pravkar mi je povedal cel kup smešnih zgodbic o svojih šolarčkih.« »To je Charlieju podobno,« je smeje se rekla Dafna. »Zmerom ima polno malho suhih dovtipov, ki jih prodaja, kjer le more.« »Začenja se,« je dejala Karolina, ko sta dva iz vaškega moštva z dolgimi koraki krenila čez igrišče, da bi zavzela svoji mesti pri vratih. Napad je bil poverjen kapitanu Bradshawu in Bobu Allcroftu. Oba sta bila zanesljiva igralca, čeprav je bil kapitan še urnejši od Boba. Vendar začetek ni bil razburljiv. Opaziti je bilo. da po-ganjača nista začetnika in se hočeta vigrati, preden kaj tvegata. Dafna je visela z očmi na okretni postavi Pata Warnerja. Način, kako se je zaganjal naprej in »zagotavljal teke«, kako je prestrezal žoge in jih odbijal, je moral ugajati vsakemu poznavalcu igre. Vedela je, da se izkuša prikupiti očetu, in prepričana je bila, da ne bo zamudil nobene ugodne možnosti, ki se mu bo ponudila pri igri. _ Karolino pa je posebno zanimal Peter Grey Ka-dovedna je bila, ali se bo tudi pri tej igri tako vrlo obnesel kakor pri drugih rečeh. Stal je na levi strani kot »stražar« in je pogosto prišel povsem v njeno bližino. Ni mu bilo moči zanikati, da spretno ravna z žogami, ki mu pridejo pod roke. Bili Mason je bil vratar in se je izkazoval zelo porabnega. »Mislim, da gotovo dobimo,« je menila Vera, ko se je pokazala na deski številka trideset. »Papa bi bil zelo razočaran, če bi ne b:lo tako,« je rekla Dafna, »a za zdaj še ni moči ničesar napovedati. Tam na oni strani stojita proti nam dva, ki sta malone poklicna igralca in sta nastopala že pri velikih tekmah. Za danes sta si vzela prosto, in še nekaj jih je, ki niso skoraj nič slabši od njiju.« Ža zdaj je bilo sicer še podoba, da man:ka škodne igre na obeh straneh. Poganjači so popuščali in število dobljenih tekov se je venomer večilo. Zdaj sta imela Lithgow in Grimble napad in številke so se dvigale še hitreje. Gospod Summ^rs je podal žogo Patu. Da bi se mu vsaj posrečilo zabiti vrata, je šinilo Dafni po glavi. Pa ni bilo usojeno. Bili Mason je zamudil priliko da bi prestregel žogo. Prva šansa je bila zamujena, toda venomer so prihajali novi teki. »Lep začetek, gospodična Summersova. kai?« je vprašal pomožni pridigar Charlie Goss. ki je bil zapustil svoje moštvo in se pridružil dekletom Okrogli obraz mu je kar žarel od vneme. »Slišal sem še nekaj važnih zgodb e, m'ad. mož,« je rekel Bickerton. »V nedeljo pridem v cerkev, če boste pridigali.« »Rajši nikar,« je menil Charlie. »N^koč ie prišla v cerkev stara škotska gospa, takisto zato. da b; me slišala pridigati. Potem sem jo vprašal, kako ji je bila pridiga všeč. Pa mi je dejala, da je iz treh razlogov razočarana. V svoji neumnosti sem jo vprašal, iz katerih, in ona je rekla: .Prvič ste svojo pridigo čitali. drugič ste jo slabo čitali in tretjič vobče ni bila vredna, da bi jo čitali!'« Ko so se vsi nasmejali, je Dafna rekla: »Oh, gospod Goss. mislim, da najdete to staro škotsko gospo v vsaki drugi župniji na Angleškem.« »2e mogoče,« ie dejal. »Halo — mejna žoga! Sto jih že imamo!« Razburjeno je vzklikal in ploskal z drugimi za stavo, ko se je pokazalo na deski tro-imensko število. Vse je kazalo, da čaka domače moštvo hud boj. Moštvi sta pozneje kosili v šotoru, med tem ko so šle dame v hišo, kamor je bila ta čas dospela gospa Neilsonova. »Tuki sem,« je rekla »groza«. »Djali so mi da se je igra že začela. Kar prov je blo, da niste čakali name,« je dejala Dafni. Nič kaj jasno ni bilo, kdo je ni čakal: Dafna ali igralci kriketa, toda poudarek njenega glasu je izdajal. da ji vendarle ni tako všeč, kakor pravi. »Videm, da ste sprejemnico spremenili, kar me ni blo tuki.« je nadaljevala. »Za koga ste jo napra vli belo?« »S papa.nom imava belo barvo tako rada,« je rekla Dafna. »Res? Men se zdi pa ordnar. A vaš papa ni imel še nkol v svojem življenju okuša in tudi vi se ga morate šele naučet. Jest sem dala svojo tudi pre-naredet. teda v zlatu Zlato je in ostane narbolj efin. pravijo, da govori samo zase.« Tako je govorila na ves glas in s pokroviteljskim izrazom. Pretirani nakit, ki ga obešala nase, je z njeno ostalo vnanjostjo vred takisto »govoril sam zase«, kakor njena zlata tapeta. Sreča za njen dušni mir, da se ni nikoli vprašala, kaj pomeni ta izraz. »Si jo videla?« je Karolina šepnila Judyji, ko sta šli skupaj na vrh. »Uboga Dafna! Ni čudo, da pravijo tej ženski ,groza'. Ta bi morala postati tvoja stranka, Judy.« »Pri tej ne bi veliko zaslužila, morala bi ji prodajati svoja sredstva po lastni ceni. Sicer pa, nekaj novega vem zate, Karolina.« Skupaj sta stopili v Karolinino sobo, kjer je mogla Judy nemoteno z besedo na dan. »Od Petra Greya se nam ni ničesar bati, ta je docela izgubil sled.« »Kdo ti je to povedal?« »Gospod Bickerton mi je vse povedal Vprašal me je, ali morda poznam neko Olivo Sheltcnovo. Rekla sem mu, da se mi zdi ima sicer znano, da se pa ne morem spomniti, kdaj bi jo bila osebno srečala. Nato sem ga vprašala, kakoa mu prihaja na misel. Najprej se je obotavljal, a nazadnje mi je povedal, kako in kaj. Zvedela sem vso zgodbo o pustolovščini Petra Greya, kakor mu jo je sam pripovedoval. Gospod Grey je spustil na našo sled detektiva, ki mu poroča sleherni dan. Danes mu je pismeno javil, da je našel gospo Sheltonovo! Tik pri Eastbournu ima selski dvorec. Kakor hitro se odpelje odtod, si ga misli gospod Grey ogledati, da vidi, ali je pravi. Sodim, da smo povsem varne, ker je več ko šestdeset milj od tvoje hišice. Detektiv ta čas skrbno nadzoruje vsak korak gospe Sheltonove.« Danes so prvi nabori v Zedinjenih državah Kakor poroča United Press iz Wa-ingtcna, se bodo vršili prvi nabori v Ameriki v sredo- 16. t m. Po zakonu se mora 16 milijonov moških Američanov v starosti od 21. do 35 leta javiti nabornim komisijam. Od te dolžnosti so izvzeti prebivalci ozemlja ob Panamskem prekopu. Filipinci in tuji diplomati, dočim se morajo ostali inozemci takisto prijaviti za nabore. Za nabornike iz Aljaske, Havajev in Portori-ka se bo kasneje določil rok nabora. Oni ameriški državljani, ki se mude v inozemstvu, se morajo javiti nabornim komisijam, bi-žko stopijo na ameriška tla, seveda ako so v naborni starosti. Vsak nabornik izpolni posebno vprašalno polo ter dobi potrdilo, da se je odzval naboru. To potrdilo bo moral vedno nositi pri sebi, da se po potrebi izkaže. Teden dni po naboru se bo v Washing-tonu vršilo žrebanje, ki bo odločilo, kdo izmed vojnih obvezancev bo moral najprej odriniti v vojaško službovanje, žrebali bodo po letnikih in bo iz vsakega letnika izžrebano enako število novincev. Popisani rekruti bodo razdeljeni v štiri razrede; v prvem so oni. ki morajo biti tJikoj na razpolago vojaški upravi in se ob vsakem času odzvati vpoklicu. Drugi razred tvorijo oni, ki imajo tako opravilo, da jih ni mogoče takoj vpoklicati, ne da bi podjetja, kjer so uslužbeni, trpela škodo, zato je njih vpoklic nekoliko odložen. Tretji razred sestoji iz onih obvezancev. kojih družine so navezane samo na njih zaslužek in bi bile tedaj ob vpoklicu rednika odvisne samo od vojaške podpore; tudi teh ne bodo takoj pozvali pod orožje. Četrti razred tvorijo državni uradniki in Inozemci, ki jih po zakonu zaenkrat sploh ne bodo klicali pod orožje. Prvi razred, ki bo pozvan najprej, vsebuje predvsem take obvezance, ki niso oženjeni in katerih sedanja zaposlitev ni tako važna, da bi je ne smeli prekiniti. Vsaka država ali ozemlje mora dati iz-vestno število novincev. Brambni zakon predvideva, da ne sme nikoli biti pod orožjem več kakor 900.000 obveznikov naenkrat. Novembra mesca bo vpoklicanih prvih 75.000 mož. Vežbalna doba vsakega vpoklicanea traja v normalnih časih 12 mesecev, ki pa jo sme predsednik države podaljšati, ako senat izjavi, da je država v nevarnosti. Izvežbanega vojaka potem vojaška oblast lahko vselej vpokliče v službovanje do dovršenega 45. leta starosti. Duhovniki, bogoslovci in osebe, ki iz razlogov vesti odklanjajo vojaško službo, se morajo takisto javiti k naboru, bodo pa najbrž oproščeni aktivnega službovanja. Dijakom je kadrski rok odložen do konca šolskega leta. prišla vsa kampanja »Slovenca« in ostalih J izjemami, vse dotlej. dokler so se bali za-listov proti masonom post festum in da j mere zelo uglednih beograjskih masonslcih so o njih previdno molčali z neznatnimi i krogov.« Neredno obratovanje kočevske Poleg draginje, po kateri Kočevje prekaša Ljubljano, je na kočevsko delavstvo prišlo novo gorje Kočevje, 15. oktobra Znana tekstilna tovarna »Slavoteks« je ponovno ustavila obratovanje Delavstvo, kolikor ga je še, je v težkem položaju. Mnoge delavke so jokale, ko so zvedele, da spet ne bo dela. Takemu nerednemu obratovanju bi bilo že vendar treba napraviti konec! Položaj delavstva v tem obratu je že od nekdaj kaj malo zavidljiv Prav tako je odpovedala svojemu delavstvu Joštova žaga, kjer bodo tudi vsi hudo prizadeti. Vprašanje pa je še, ali si lastnik ne bo premislil di, se je bil položaj kočevskega delavstva, ki je v vdiki večini slovenske narodnosti, ! dokaj izboljšal Mnogo brezpose'nih je nam-| reč dobilo delo m kronična kočevska brez-| poselnost je bila skoraj izginila. Kakor pa zdaj kaže, sc bo spet lahko pojavila, če bo-j do podjetja kar tako ustavljala ali omejevala obratovanje Zlasti ob sedanji draginji bi imelo to težke posledice za delavstvo. Draginja se v Ko£> vju še prsebno čuti, ker je naše mesto že od nekdaj znano kot drago Veliko laže namreč izhajaš v Ljubljani ko v Kočevju kai se t'če živil. in ali bo delo na žagi sploh ustavH ali bo | stanovanja in vsega drugega Tudi unadni-prenehal začasno ali trajno Slednje je malo verjetno, vendar ne gre. da bi se delavstvu odpovedalo kar na lepem Na rudniku so delovne razmere tako stroge >n tako težko vzdržljive, da je že nekaj delavcev zapustilo delo, nekaj pa jih je bilo tudi I - štvo to občuti danes in je občutUo že prej, saj ima možnost primerjave z drugimi kraji. Sedanja draginja je tud: semkaj zanesla j svoje zmešnjave. Ne gre tu samo za splcs-i no zvišanje cen. temveč za neenakomerne cene po posameznih trpevinah. med kate- odpuščenih. IzdeHovallmca perila g Kresse- j rimi so neverjetne razlike čeprav žive tr ja daje v zadnjem času spet brezplačne »dopuste«. govci v istem kraju Položaj delavstva in uradništva v Kočev- Zaradi povečanega obratovanja na rud- I ju je težak, pa tudi marsikateri obrtnik se niku, kjer je zdaj zaposlenih okrog 550 lju- ' trudi brez upa na zmago! F® vojni povzročena preobrazba v Angliji Pod naslovom »Vse to je mogoče le zaradi vojne« objavlja bolgarski zunanjepolitični publicist in vseučiliški profesor Pet-ko Stajnov v sofijskem »Slovu« zanimiv članek o reformah ki jih posebno zahteva sedanja vojna. V članku čitamo: Naj bo konec kakršenkoli, nova svetovna vojna bo imela za posledico važne spremembe v gospodarskem in socialnem življenju držav, in sicer tako onih, ki se je udeležujejo, kakor onih, ki bodo ostale nevtralne do konca. Anglija in Francija sta bili nasproti raznim reformnim pokretom v povojni Evropi v zastoju. Francija je plačala ta svoj zastoj z zdomom. Anglija pa je razumela lekcijo vojne in dogodkov. Tudi ona je bila v zastoju v pogledu gospodarskih in socialnih reform, toda že od prvega dne preizkušnje dalje so celo najbolj konservativni lordi tega otoka tradicij spoznali, da stvari ne morejo več tako naprej in da bo vojno nujno izzvala reformo, ki je v miru v tej državi ni biilo mogoče izvesti... Danes je Anglija na tem, da po svoje uresniči največje reforme socialnega in gospodarskega značaja. Gesilu »nove Evrope« v smislu nove mednarodne nadvlade na celini postavlja Anglija za svoje notranje gospodarsko in socialno življenje devizo: »nova Anglija«. Pod pritiskom delavske stranke in njenega šefa Attleeja — to je bil v ostalem pogoj njegovega vstopa v Churchillovo vlado — je bile vse gospodarsko življenje v Angliji postavljeno na načelo pravice države, da zapleni vse zasebno imetje. Počakati moramo na rezultate uporabe tega revolucionarnega načela v angleškem življenju. Tods enakost v trpljenju in nespanju v ?akloniščih, kjer se znajdejo vsi sloii Londona, močno vpliva na psihološke spremen bo te države. Chamberfainova demisija ne 'e v Chur-chillovem kabinetu, temveč tudi v predsedstvu konservativne stranke dopolnjuje sedaj to začeto preobrazbo tudi na političnem področju Danes je Churchill kot vodja konservativcev bližji laburistom in skrajnim levičarjem kakor na primer angleški liberalci. Ljudje Chamberlainove ali Hoarove vrste zapuščajo angleško življenje in napravfljajo prostor novim ljudem, kakor Bevinu, siru Staffordu Crippsu in drugim, ki vnašajo nekaj novega v gospodarsko in socialno življenje AngHje. Toda tudi tu kakor povsod drugod so bile spremembe mogoče le pod vplivom vojne ...« Reorganizacija Hrvatske zaščite V vodstvu Hrvatske sejlačke stranke so 'v dalje časa razpravljali o dalekosežni re-,;anizaciji Hrvatske seliačke m Hrvatske ;eščanske zaščite. Izdelana so bila nova raviia za obe organizaciji, ki štejeta po m farmacijah zagrebških iistov okoli 180.000 članov. Nova pravila uvajajo avtoritarno vodstvo organizacij ter določajo, da sta cbe organizaciji neposredno jK>drejeni predsedstvu 11SS. Njuna naloga je čuvati ustavne pravice banovine Hrvatske ter pobijati prevratne tikcije in pokrete, ki so sovražni hrvatskemu kmetskemu pokretu. Posebna točka pravil tudi določa, da morata organizaciji pomagati pn vseh večjih elementarnih nesrečah. Hrvatska seljačka zaščita bo organizirana po srezih, meščanska pa samo po avtonomnih mestih Član obeh zaščitnih organizacij je lahko vsak Hrvat, ki je dopolnil 25 let in je član HSS ter je neoporečnega obnašanja. Vrhovni poveljnik obeh organizacij je predsednik HSS dr Maček, ki ga nadomeščajo podpredsedniki stranke po vrstnem redu. Vrhovni poveljnik dr. Maček postavlja po zaslišanju vodstev sreskih organizacij Hrvatske seliačke zaščite sre-ske poveljnike. Poleg tega bc imenoval še posebne okrožne nadzornike k' bodo nadzorovali delovanje organizacij v več srezih. V bodoče bo imefl pravico uporabljati Hrvatsko seljačko in meščansko zaščito samo dr Maček. Uporablja! io bo samo v izrednih prilikah, če ne bi mogle javne oblasti pravočasno in uspešno zavarovati red, zakonitost in varnost. Reorganizacija Hrvatske seljačke in meščanske zaščite je izzvaia v zagrebških, pa tudi v vseh ostallih po'itičnih krogih največje zanimanje. Z njo bo odstranjen vzrok mnogih konfliktov, ki so le prečesfo hudo škodovali avtoriteti ne samo državnih, temveč tudi banovinskih oblasti. Dnevnik za Južno Srbijo V Skoplju je pričel izhajati dnevnik »Glas juga«, ki bo zastopal načela državne in nacionalne politike na našem jugu. List bo urejeval znani južnosrbijanski književnik Andjelko Krstič. Položaj katoliške duhovščine na Hrvatskem »Hrvatska straža« toži o težkem položaju, v katerem se nahajajo katoliški duhovniki na hrvatskem podeželju. Med drugim piše: »Pogled na katoliške duhovnike oo podeželskih župnijah ie vse prei kakor razveseljiv. Vsi brez izjeme hodijo okoli v ponosen i h oblekah, v očeh pa se jim zrcalita pomanjkanje in splošna apatija. Zato se postavlja vprašanje, ali naj katoliška duhovščina v banovini Hrvatski še v naprej mirno pričakuje pomoči od dragih, ali pa nai se organizira in strnjeno zahteva zboljšanje svojega obupnega položaja. Katoliški duhovniki vedo. da ie storil epi-skooat vse za zboljšanje niihovega materialnega položaja. Predvideni so bili v tem oziru zelo dalekosežni ukreni konkordata. ki pa ie sedai definitivno pokopan Po sedanji poti pa katoliški duhovniki na Hrvatskem ne morejo pričakovati izboljšanje svojega položaja Katoliški duhovniki so postavljeni po župnijah na določena tim mesta, ki nai bi Mm zaiamčila tudi materialna sredstva Od dne do dne pa ie bolj jasno, da so dohodki teh me- Rajhenburg. 28296-1 Naše gledališče DRAMA Sreda, 16.: Kovarstvo in ljubezen. Red B četrtek, 17.: Pohujšanje v dolini šentflori- janski. Red A. Petek, 18.: Skrivališče. Red premierski. Sobota, 19.: Revizor. Izven. Nedelja, 20.: Skrivalnice. Izven. Zasedba vlog v Schillerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen« je sledeča: Predsednik Levar, Ferdinand Jan, Luiza Levarje-va, pl. Kalb Peček, lady Milfordova Bol-tar-Ukmarjeva, Wurm Sever, Miller Grego rin, njegova žena P. Juvanova, knezov sluga' Skrbinšek, Zofija J. Boltarjeva. Režiser Peter Malec k. g. Ivan Cankar je zastopan v letošnjem repertoarju s »Pohujšanj em v dolini šentflorjanski«. Zgodba o siroti, umetniku Petru in njegovi družici Ja-cinti, je farsa o morali ljudi v dolini šentflorjanski. S to trpko zgodbo je podal Cankar v simbolni podobi odnos šentflorjanča-nov do umetnika in umetnosti v domovini. Delo je zrežiral prof. šest. Zanimiv dogodek v drami bo nastop Avguste Danilove v veseloigri Olge Scheinp-flugOve »Skrivalnice«. Dolgoletna članica naše drame bo nastopila po dolgem premoru spet na našem odru. Delo je pisano v sodobnem duhu in pokaže družino, ki je izgubila zaradi procesa svoje podjetje. Inteligentno, sodobno dekle, kl ni zgolj lutka, temveč ženska, ki se zna v poslovnem življenju s pridom obračati in obenem na naj-nedolžnejši način preslepiti svojega moža. je središče dogajanja. Igrala jo bo Mira Danilova. Glavno moško vlogo bo igral Emil Kralj, staro gospo taščo, ki se nikakor ne more znajti v nove razmere, pa bo igrala Avgusta Danilova nadalje bosta še igrala Lipah in Nablocka. režiser prof. Šest. OPERA Sreda, 16.: Fidelio. Red sreda, četrtek. 17.: Jenufa. Red četrtek. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Go-stiča. Abonenti reda *mla bodo imeli danes zvečer v operi predstavo Beethovnove opere »Fidelio« z Laboševo v naslovni partiji. Delo je imelo tako v muzikalnem kakor v igralskem pogledu dobro izbrane interprete, ki so v okviru režije in pod vodstvom dirigenta ustvarili zanimive kreaci je. Sodelovali bodo Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladoljev. Dirigent dr. švara. režiser Ciril Debevec. Reprlza Janafkove opere »Jenufa« bo v četrtek za red četrtek, pod muzikalnim vodstvom dirigenta Nika štritofa in v re žiji šef-režiserja Cirila Debevca. Naslovno partijo bo pela Valerija Heybalova, Laca bo pel kot gost Josip Gostič, Burjevko bo pela altistka Elza Karlovčeva k. g., Steva Marčec, babico španova, mlinarja Janko, vaškega sodnika Zupan, njegovo ženo Poličeva, Karolko Ivančičeva, deklo Barbičeva, pastirja Jeromova MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 16.: zaprto. četrtek, 17.: Cyrano de Bergerac. Red A. Frizerski in brivski pomočnik se sprejmeta. Nastop takoj aH po dogovoru. Gu-mllov, frizer, Murska Sobota. 28294-1 Krojaško pomočnico sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 28316-1 Postrežnico ifičem za takoj. Naslov v vseh po6l. Jutra. 28318-1 Dve šivilji za moško perilo se takoj sprejme. Ponudbe na naslov. Karlo Kovač, Novi Sad, Temerinska 8. Natakarica z nekaj kavcije, se takoj sprejle za prevzem šanka. Naslov v vseh poslov. Jutra. 28327-1 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din 2 ročna vozička na 2 ln 4 kolesa, v zelo dobrem stanju prodam ugodno. Vprašati v gostilni »Soča«, Sv. Petra C. 3. 28311-6 Štedilnik mlznl (Tlschherd), prav malo rabljen, proda ABC Ljubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šlška). 28312-6 Lepo moško srebrno dozo za cigarete prodam. Na slov v vseh posl. Jutra. 28325-6 IJI I? Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo ln druge, dobro ohranjene in uporabne predmete vseh vrst stalno prodaja ln kupuje: ABC. LJubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šiška) 28313-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Avto, moto Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din 1 in poltonski Ford z odličnimi gumami ln DKW gume poceni naprodaj. Tvrševa 35, telefon 47-37. 28324-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Natakarica z letnim spričevalom se sprejme takoj v hotelu Union v Celju. 28323-1 Vsaka beseda 50 par. ea dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Hotel prodam zelo ugodno na prometnem kraju radi preselitve, Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Na Gorenjskem«, 28297-19 Služkinja stara 19 let Išče službo k 3 osebam. Vajena kuhe ln drugih hišnih del. — Naslov v vseh posl. Jutra. 28309 2 Vodilna prodajalka vsestransko izvežbana tudi v blagajniških ln pisarniških poslih, 26 let stara, želi premeniti mesto v LJubljano ali na Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Ver-zirana moč«. 28076-2 V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahke nar oče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA Iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora. mamHHUHMHHHaH Broširana knjiga. din 10.-Vezana knjiga. din 15.- NAJLEPŠE ČTIV0 i Ravijen; Zgodbe brez groze Kiabund: pjotr-Rasputin Ravijen: £ff|a VOjOd Thompson Majerjeoa. Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA -A Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šUro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Nemščino poučujem od začetnih pojmov do popolr-ega obvladanja po dobri me todi. Tudi stenografijo, korespondenco in literaturo. Naslov v vseh poslov Jutra. 28271-4 Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvež-bance. Tečaji od 1 do 4 mesec«. Pouk tudi po dlktatu. Novi tečaji se prično 15. oktobra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Chrlstofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 27791-4 Pouk na harmoniki klavirski ln na gumbe, po edino pravilni uspešni metodi. — Informacije v Ljubljani: hotel Metropol, torek, sreda ln četrtek, v Celju: Glavni trg 16-11, petek ln sobota Pcuk pri priznanem strokovnjaku, državnem prvaku Ru dolfu Pilih-u Vam za-jamči siguren uspeh! 27085-4 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Staro železo in druge kovine kupuje po najvišjih cenah že-leznina Pr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. 27778-7 Stare moške obleke čevlje, perilo itd kupu jem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje — Alojzija Drame. LJubljana. Gallusovo nabrežje 29. 26324 7 Steklenice Franz Jožef kupimo Drogerija Kane, Židovska ulica. 27723-7 Rabljene stelaže ln pulte za manufaktur-no ln modno trgovino kupim. Ponudbe pod »Stelaže« na ogl. oddel. Jutra. 28304-7 Dve omari ln čisto staro pohištvo kupimo. Ponudbe pod šifro »Poceni« na ogl. odd. Jutra. 28317-7 Pisarniške prostore 1 ali 2 sobi Iščemo v prometni ulici. Eventualna souporaba že obstoječe pisarne. Ponudbe pod »Pisarna 29« na ogl. odd. Jutra. 28306-19 Brivsko frizerski salon salon, zelo rentabilen, prodam. Ponudbe na ogl. Jutra pod »LJub-28302-19 odd. Ijana. Damski krojač Išče za takoj primeren lokal, 1 do 2 sobi, v centru mesta. Naslov v vseh po6l. Jutra. 28291-19 Lokal z Inventarjem se radi selitve takoj ugodno proda. Vprašati v Vetrlnjski ulici 6, Maribor. 28322-19 Posojila dajemo našim članom m varčevalcem Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo oover lenlke 199 Kuprje! Prodaja! Hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor 24458-16 Vojno škodo ln vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo in prodajamo po ugodni ceni. Rudolf Zore Ljubljana, Gleda iška 12 28319-16 Realiteta zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je sa mo v Ljubljani, Pre šernova 54-1 Telefon 44 20 228 20 Večstanovanjsko hišo v centru mesta prodam radi od potovanja. Re-flektanti naj pišejo pod značko 900.000 na oglasni odd. Jutra. 28300-20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Dtn Vdova uradnika išče stanovanje ene večje sobe ali dveh manjših s pritiklinami. Ponudbe pod »Vdova« na ogl. odd. Jutra. 28305-21a Solidna samska gospodična 1šče sobo ln kuhinjo za takoj ali za november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samska gospodična«. 28264 21a Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Sončna soba posebnim vhodom ln prav dobro domačo hrano, se odda boljši osebi koj sprejme za prevzem trg 28-ni, levo. 28320-23 Opremljena soba solnčna. lepa, za dva boljša gospoda ali gospodični se odda za 15. oktober blizu Zvezde. — Ogleda se od 13. do 14. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 28328-23 EKSTRA TENKO 10 kom. Din 15.- r 1,. J> Prazno sobo veliko solnčno, s souporabo kopalnice, oddam v novi hiši sredi mesta novembrom mirni uradnici. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »Snaga«. 28329 23 Varofte te patvorb! Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 20 Din Naprodaj Je 50 oralov obsegajoče posestvo, vinogradniško posestvo okroglo 20 ora lov ter 3 hiše v mestu s sedežem sodišča. Ponud be pod »1001« na ogl. odd. Jutra v Ljubljani 27708-20 Parcele naprodai v St. Vidu, Viž manih in Mednem tik žel posuie ob Savi. Poizve se: Viimane 78 (nasproti Mi-zar/ke 7*druge). 27542-20 Parcele naprodai v šiški med re-mizo in staro mitnico in na Kodelievem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Nizka cena«. 27541-20 Sobe išče Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Lepo solnčno sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, po možnosti centralna kurjava, blizu univerze aH pošte iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Akademik« 28259-23a Opremljeno sobo iščem za gospodično za 1. november s hrano tn postrežbo. Ponudbe pod »November« na ogl. cdd. Jutra. 28301 23a Lepo zračno sobo s<*parirano, za november. souporabo kopalnice Išče mirna stranka v centru mesta Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Separlrano«. 28330 23a INSERIRAJ v „JUTRU"» KOMERCIJALIST ki je eventualno zmožen voditi večje tekstilno podjetje, SE IŠČE. — Ponudbe s curriculum vitae ln navedbo plačilnih pogojev naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Komercijalist«. Umrl na naš ljubljeni sin, brat in nečak, gospod Sbrizajj Franc dijak Pogreb dragega pokojnika je bil v Kočevju, dne 15. t. m. Ljubljana, dne 15. oktobra 1940. Ana, mati; Danilo, brat in ostalo sorodstvo Maratonski tekač je simbol Olimpijade, a »ETERNA« ura je simbol moderne, precizne in trpežne švicarske ure' ETERNft URE Dobivajo s« v vseh prvovrstnih strokovnih trgovinah Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Vsaka beseds 2 Din da-Din. za šifro ali dajanje vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. Najmanjši [ naslova 5 Din najmanj-znesek 20 Din i ši znesek 20 Din. Lepa mlada mamica Za dežni plašč zamenjan 13. oktobra v in njeno čete iščeta mo-Mikličevi kleti se dobi žameta, starejšega ple-naslov v vseh posl. Jutra menitega lnteligenta s 2830328 stalno eksistenco. Ponudbe pod šifro »PremoŽenje«. 28307-25 Očala sem Izgubila, verjetno v kinu »Union«, v nedeljo od 19. do 21. ure. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi. Naslov v vseh po6l. Jutra. 28326-28 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Pes fermač nemec, rjavoslv je zablodi!. Pogledati pri Rogelj, Resi jeva c 2-L 28321-27 Iiiformafije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Dežnik (trta) naj dvigne gospod, kl ga je v soboto pustil pn tv. Rozina, Tyrševa cesta 14. 28314-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din ENO iN. VEČEASVNt JUGOGRAFIKA *JtrrčextM. ttcun 23 Še 1 mizarski univerzalni stroj 600 mm »Standard«, močne priročne konstrukcije. z ali brez elektromotorja, pride v kratkem iz Nemčije po stari valuti. Ludvik Deršlč, Cesta 29. oktobra 13. 28331-29 Urejuje Davorin Ravijen. — ladsga za Konzorcij »Jutica* Viraat, — 2a Narodno uskarno a. kot tiskarnarja Fnuu Jecan — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.