Tedaj XXXIII. " ------—^ >— m mm ospodar K> ? obrtniške m narodne Izbajaj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo îeto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold y ••» • po pošti pa za celo leto 4 gold. <60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr ćetrt, leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo maja Obseg: o knavru smrekovem lubadarji. po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Oznanilo c. kr. deželne vlade Kranjske. v Novi Kranjski panj Društvo za povzdigo konjereje na Stajarskem. Slavoniji. zborov. Skutnik Naši dopisi. skupnik". (Dal.) Novičar. Turjaški Hervard. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Ponudba zarad naselitve v Iz deželnih Cv08D0dar§ke stvari. nekaj knavru ali smrekovem lubadarji. Je še več druzih lubádarjev, ki so več ali manj škodljivi. Tukaj omenirao Ie: borovega lubádarja (der Kiefernbastkafer oder Waldgartner, Hylesinus pi- nipérda), rujavega hrošča z rilčkasto podaljšano glavo, katere ne more pod vratni šeit skriti. Vrta sosebno v V úaUUJCLU IIOLU DU [JUIUVjOÍC , ua jO Vj. JEV. v «v ajUUÍV J/VVA 'tauxi ouiu Ulil Ibli ' 41» OVOVUUU v ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo knji- mlade borove veje, da potem odpadejo, in je drevo vi- zadnjem listu so Novice" poročale, da je c. k. žico ? katera popisuie življenje tega gozdoin jako škod-ljivega kukca in ući, kako ga pokončavati. Ceravno so „Novice" že leta 1868 svoje bralce se- vendar treba, da znaniie s tem mrčesom, je vendar treba, da zdaj pono-vijo poduk o njem, ker ga se ni nam bati le od daleč ampak ki ga imamo, žalibog, že v laatni deželi, posebno na Gorenskem. 7 Ker se ministerská knjižica vjema be- od Matice izdanega, zato s tem, kar remo v ,,prirodopisu živalstva' naj objavimo kratki popis knavra ali smrekovega lu badarja iz te knjige, takole se glaseči: : Smrekov lubádar ali fisar (der Fichtenborkenkáfer oder Buchdrueker, Bóstrichus typógraphus) je samo crti dolg, 1 črto širok, rjav in popolnoma valjast. Mala glava je skoro popolnoma skrita pod velicim zbočenim vratnim ščitom in jako kratke tipalnice so kijaste. Po-krovke so na koncu vtisnjene in imajo na strmém robu ob vsaki strani štiri zobce. Da-si je lubádar majhen hrošč, vendar je jeden najškodljiviših in je časih že velike smrekove gozde uničil. Okoli začetka ali srede meseca maja roji, potem se vvrta pod smrekovo skorjo in si izdolbe raven m dolg rov > kamor polaga svoja jajca. Izlezle ličinke so podobne majhnim, breznogim, bledo rumenkastim črvičem in dolbejo lepo zvite, vedno širje postranske rove ter se na razširjenem koncu (v zibeli) zabubijo. Kazviti hrošči pregrizejo potem lub in izleté zapustivši na lu bu drobné luknjice , kakor bi bil s svincem pre- streijen. Navadno si izbere le stara, bolehava, posušena ali od větra podrta drevesa in stare parobke, ali pa posekán les. Ako se je pa jako zaplodil, napada tudi popolnoma zdrava in dorasla debla. Taka drevesa se poznajo po tem, da se začnó v vrhu in tudi po vejah igle rdečiti in potem se kmalu posušé popolnoma. Naj-gotoviši pripomoček, zatreti tega škodljivega hrošča, ki je 1783 na Harzu v enem letu 2 milijona debel usušil f js ta, da se vsa suha ali bolehna drevesa iz gozda spra- deti > kakor bilo obrezano. Nadalje so še razni lir kar ji (Splintkáfer.v Eccoptogaster), ki se poznajo po vzvišenem zadku. Živé samo v listnatém sebno brestom. hrastom in slivam škodujejo. drevji in po- > ? Lubádar ji so maj hni valjasti hrošči brez rilčka kratke glave in kratkih kolenčastih, kijastih tipalnic. Njihove črvičaste ličinke živé družbe no pod dreves-nim lubom v sosebnih rovih med skorjo in lesom. To pa drevju jako škoduje, ker se po teh rovih prekida sokov tok v deblu, vsled cesar se mora drevo posušiti. Oznanilo deželne vlade Kranjske. Da se odvrne nevarnost, katera preti gozdom po mre kovem lubadarju (lubadnem kuk knavru) » ki se y skem nega nadzornika v pokazal in se množi tudi Kranj oglasili so se na spodbud c. . deželnega gozd-nih deželnih oddelkih izvedenci z domoljubno povoljnostjo, da hočejo imenovano nevar- nahaja, opazovati in s svetom in dejanjem oblastnije in tudi posestnike gozdov nost 7 podpirati polit pri naredbah v odvrnitev pretijoče škode ta namen so se ustanovile 4 gozdne komisij 9 in sicer : . Ena gozdna komisija za okraje okrajnega glavar-stva Radoljškega, Kranjskega, Kamniškega in Ljubljanskega, v kateri so gospodje: Karol Seitner, visi logar na Javorníku 7 France Miklitz, c. kr. viši logar v Radoljici France Rupnik, gozdni oskrbnik v Radoljici 7 7 viši logar v pokoju v vijo. Ako se je lubádar že jako zaplodil, takrat ga je gospodje: ^—"— ~ r ~ • ~ ? — ^^ -; Marka Ko s m ač, kr. ogerski Kamniku, Primož Rant, gozdni oskrbnik v Skofjiloki, France Witschel, deželni merec in bivši logar. II. Ena gozdna komisija za okraje okrajnega gla-varstva Postojnskega in Logaškega; v tej komisiji so tud i dobro loviti na posebna drevesa, ki se nalašc po- sekajo in z vejami vřed ležati posté. V taka drevesa 7 se lubádar najrajši naseli, potem se drevesa spravijo iz gozda 7 ali pa se obelijo in lub se z zalego vřed sožgé. Jože pl. Obereigner, viši logar v Snepergu Anton Schonwálder, c. k. viši logar v Idriji, Adalbert Sallaschek, gozdni oskrbnik v Idriji Filibert Pavlin, viši logar v Senožečah, __156 Rudolf Lásky, gozdni kontrolor v Ilirski Bistrici, France Witschel, deželni merec in bivši logar. III. Ena gozdna komisija za okraje okrajnega gla-varstva Kočevskega, Crnomeljskega in Novo-meškega, v kateri so gospodje : Ernest Faber, viši logar v Kočevji, Mavricij H 1 a d i k, viši iogar v Soteski, Edvard Rande, viši logar v Gradacu, France Blah na, viši logar v Ribnici, France Witschel, deželni merec in bivši viši logar. IV. Ena gozdna komisija za okraje okrajnega gla-varstva Krškega in Litijskega; v tej komisiji so gospodje : Mavricij Scheier, viši logar v Ratečah, Adalbert We i ze r, c. kr. gozdni oskrbnik v Kosta- njevici, Prokop Bohntinsky, viši logar v Boštanji, France Witschel, deželni merec ni bivši viši logar. Udje te komisije imajo sledeča pravila: 1. Vsak ud gozdne komisije se zaveže, da bo sam ali po osebstvu, kateremu zapoveduje, dobrovoljno in brez plačila čuval o priliki nad gozdi, nahajočimi se v njegovem okrajů brez razločka v tem , katere vrste je gozdni posestnik, ter na se vzame dolžnost, da bo, kjer-koli opazi kak zarod iubadurja ali pa tako gospodarstvo z gozdom , da se je v njem treba bati lubadarja, to takoj naznanil c. k. politični okrajni obiastniji. 2. Vsak ud si bo prizadeval, gozdne posestnike, ki si ne morejo držati lastnega gozdnega osebstva, na njih prošnjo podučiti o bistvu in nevarnosti lubadarja, kakor tudi o vsaki priliki pomagati k občnemu blagostanju na gori imenovani način. 3. Postopanje gozdnih komisij in njih udov je v vsakem oziru poclučljivo. 4. Vsak ud gozdne komisije mora, kolikor mu je po lastni službi mogoče, pripravljen biti, da pride na klic gozdnega posestnika ali politične oblastnije gledé na slučaje pod Ï. omenjene, kot izvedenec ali v posebno važnih slučajih na klic politične oblastnije v posveto-vanje, ter mora s svetom in dejanjem pripomagati, da se odvrne nevarnost lubadarja in po njem pretijoča škoda. 5. Za pripomoć omenjeno pod 4. sme vsak ud gozdne komisije tirjati povračilo potnih stroškov. 6. Gozdne komisije so potrjene od c. kr. deželne vlade in imajo pravico, skupno ali posamno v gori imenovani namen vsak gozd ogledati, toraj imajo gozdni posestniki in tudi župani dolžnost, udom gozdnih komisij dajati naznanila, potrebna v gori omenjeni namen, in jih podpirati, kolikor morejo. 7. Tehnična vodba gozdnih komisij je izrocena c. k. deželnemu gozdnemu nadzorniku. po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji, (Dalje.) Iz tega je očitno, da je dobro spomladi in poleti čebelam, kedar se jim jesti daje, tudi malo vode med strd primešati; vendar se mi pa potrebno zdi, čebelarje zastran pitanja s tako mešanico na nekatere reci opom-niti, in sicer: 1. Zmešaj vselej le toliko medu z vodo, kolikor ga ravno takrat poklasti misliš; zakaj ko bi tako mešanico več časa v majoliki ali kaki drugi posodi ohra-nil, bi se ti znala skisati, in taka skisana reč bi potem ne bila več zdrava hrana za čebele. — Če bi tedaj kedar že vsem panjem jesti daš, še kaj take zmesi v majoliki ostalo, je pa še nekaterim panjem malo pridaj nazadnje pa prazno majoliko in li vnik v kaki bolj prazni panj položi, da ti boco čebele oboje lepo obli. zale in osnažile. 2. Ne pozabi, da je le spomladi in poleti dobro malo vode med strd primešati, kedar čebelam kladeš, ne pa tudi že prepozno postavimo takrat, kedar čebele že ajdo berejo, ali pa ší celó v jeseni. Ce namreč že prepozno poleti ali pa celó v jeseni vodo med strd mešaš, kedar kladeš, bi znale čebele to mešanico čez zimo ohraniti, čez zimo )i se jim pa lahko tak méd, ki je z vodo zmesan, v satovji skisal, in čebele bi prihodnjo spomlad od vživmja take skisane hrane prav lahko grižo dobile, katera je čebelam zeló zeló nevarna in škodljiva. (Dal. prih.) Gospodarske novice. Društvo za povzdigo konjeieje na Štajarskem. To društvo bode letos pojisalo vse za pleme sposobne konje. Tak popis konj se bode letošnjo pomlad in prihodnje poletje po pozivu ministerstva za kmetijstvo izvrševal po vsem Stajarskem; kjer koli se gojijo konji. Tak popis, v katerem se imajo imenovati le kobile za pleme od 3. leta mprej, je jako potreben, da se ve, k j e se konji redé, k j e in v k o 1 i k š n e m številu so kobile, kakega plemeni, kako so plodne, kajti le po tej poti more se zvedeti, soliko število žebcev se ima v kak kraj postaviti, bodi-s z vstanovljenjem novih ali pa z dopolnjenjem že obstojiče štacije za plemenske žebce, in sicer s tem, da se boio cesarski žebci dajali v privatno oskrbovanje, ali p* privatnim dovoijevalo žebce spuŠČati. — Dalje je namen, da se pri tem popi-sovanju kobil za pleme tudi naoravi pregled deželskih konjskih plemen, v katerega se imajo staviti bolje kobile za pleme. S tem misli sj doseći, da se najbolje kobile ne bodo jemale za vojski, kakor tudi to, da se one razznanijo, da se po takem konj erej ako znanje bolj razširi in da konjerejci stavljajo neko čast v svoje delovanje. Upati je, da bodo otajarski konjerejci že svoji zdravi pameti z veseljem pozdravili to napravo, da bodo društvo kolikor mogoče podpirali in ničesa ne po opustili, da se pri tej pribžnosti popiše vsaj dve tretjini vseh kobil za pleme, da se po takem po ministerstvu dovoljenih 5000 gold. >brne na pravo korist deželi. Poimdba zarad naselit e v Slavoniji. Ako bi koga mojih rojako^ veselilo preseliti se v Slavonijo, naj se pri meni oglas, da mu na tanko po-vem vse, kako je tam. kjer san sam osebno bil, in zemljo ogledal. Zemlja tukajšnjaje dobra za vsakoršen pridelek. Ant«n Subel, zidar m starem trgu hiš. št. 4G v Ljubljani. Dostavek vrednistva. Tudi gospodar Dular iz Ko-roškega nam enako poroča, obljibivsi, da bo, ker je tudi sam bil v Pakracu, vec pisai „Novicam" o tej za-devi. Vsakako je dobro, da se vs Slovenci, ki se mislijo v Slavoniji naseliti, poprej pomeiijo med seboj, in če vkrenijo si novo domačijo izbrati, da jih kar več skupaj ob enem gre tje. 159 Slovstvene stvari Skutnik — skupnik. Spisal J. Navrati 1. 66 (Dalje.) Skut" se nahaja v s lovarjih in drugih knjigah (ps ehno v sv. pismih) staroslovenskih in srbsko-hrvat s fcjb na dalje za gršk. ntiov^ in [dimin.] nrtovyiov 3), ki pomenj Fittig4 a prav za prav to ; kar lat. ,ala y nem. y jHtug — ;kriloť (kreljut, perot ali perut, peruta), -pripodobno (bildlieh) pa tudi to, kar lat. ,pallium Đo Miklošiču: ,extrema vestis', ,amictus4 (= avafiolri Filigel y i Miklošiču : ,extreina vestis4, .amictus avaftolri) y e TJeberwurf4, ,Oberkleid y y i itd. jeuciu^i, ,tu., kakor v sv. pismu izvirna b rejska beseda ,,kânâf", ki se sklada po ko renském pomenu s stsl. „skut." *l) Po gostem se pa cita — kakor v ebrejščini „kánaf,ť v sv. pismu staroslověnském in srbskem [Dani čić- V u k o v e m] yy skut a bria i y ,ora4 (íimbus) tudi za gršk. xQacmdov, lat. ,fim- telzipfel), Stuck ; n ; Fran se', .Saum i y y Zipfel' > (Man- es i Mat 23 y ? 20 in 14 Mantels 3(5; y Kleide«, R<»ckesl. Prim. y Mark. y 56. Na vseh teh mestih čitaš v srbs. sv. p. (Daničic - Vuk.) ( y _HH mmi i m (Saum) ; v Ostrožkem in v novejš h rusko-cerkvenih sv. pismih pa na teh mestih ^viskrilije" ali „voskrilie.44 3) mjm mm , .s t, H| JL t / — S tuli i piše v svojem slovarju: seno; grémium, smus sipa; catura cvjete iz s k u t a na i grembo tle y iz piega, balzana della veste; âexus, y ora > lacinia y grémium y sinus m bria 7 dušo pli- mo] a y ti ona rijin). y u koja snimi mrtva Jezusa v skut Marin (Ma- Istran Voltiggi v svojem „ričoslovniku ilirskoga „Skut, m. falda y ital« i nimačkoga jezika', (1803) : grembo, Saum." „Verantius" (Vrančić) v svojem brezimenskem slovarju: „Dietionarium quinque nobilissimarum Evropae linguarum" (1595) piše na str. 53: „(lat.) laciniae (plur.) ital. orli, n. die Falten, il. skuti y y y magy. perem u Ber u „UCÍ . , „skuťB" starih slovensko- in litvansko ruskih slovarjih „Azbuk." (Mikl. vél. slovar 852 pod „Ziz.", y gl. teh krátíc pomèn ondi na str. VI. XXI: i IV. Moz 15 i 29 38 (Gorskij y čitaš .skuta6 pri Mikl y> skuť /oj ih, i >y da yy opis skuti) y slavj, 352; rukop I Daničic si načine rese po skutovima od halj u Lut.: ,Lapplein an den Pittigen ihrer Kieider 5 Allioli : ,Franzen an den Ecken ihrer Mantel4 po Vulg iimbrias per angulos palliorum i y Schmidt (1616 ed Tafel 1872) po izyirnem jeziku: ,peniculamentum super a!as vestiurn suarum; Septuag. xoaGnsda em ta tttsqv ifiarmv avrœv. - Prim, tudi Ezeh. 16, 8. srb. (Dan.) 7 TM V skut [Oštrog: ,krylo4, Daim. ,krilo AU Jap y oblačilo* (Wlf) Mantel4 ; Skarić plašt'] y plaj y polij Oštrog, in Dan Jap kraj y <2 (Wlf.) TCCÇ TttEQVyCiÇ (srb.) ,?skut'4, Ezech. 5 y 3 Skarié ,leto4, ób in ,Sacharova skazanija russkago naroda*, il. 94 131, ,verhneje oděnje4 [,verhnjaja 184. čitam: .skut'b odežda4] abo ,plahta4. Predolgočasno bi bilo, dahočem „Noviškim" čitateljem na drobno našteti vse, kar sem sam citai o stari besedi ,skuť ; rad začel že dokánčati ta posel > ki se Je nemara že ,oskutil i 1 tebi, dragi moj! ali baš čujem, . . pod ondi ga ne kako me nekdo vprasa : ,,Kaj pomenja pa Miklosicevim skutom tisti fisoióáyiov, ki morem najti v nobenem grškem slovarju ter mu ne morejo priti do živca najizvrstnejši Grki'?4* Ducange (,Glo3sar. ad scriptores mediae et infi-mae graecitatis4) razlaga to besedo tako (191): ,virida- num = ,hortus* I in Synaxario 13. Octobris in S. Dio- scoroj. Fa grska beseda je postala tedaj iz sredovečne latinske ,viridarium4. Gosp. Miklošič sam več ne pameti, na kateri strani Men.-Vuk. jo je našel; dozdeva se mu pa , da pomenja ondi morebiti Erde* (kakor na pr. včasih lat. ,lacinia*. (Daíje prihođnjič.) y einen Pis.) 1 e ck Zabavno berilo. Turjaški Hervard. Balada po Valvazorji, knjiga XV. str. 488. Spisal Peter Hicinger. *) Kjer Mura toči gór vodé Pasó goveda se lepé: Bruci zbrani vkup sedé Možje čveterega stanu y Visoďga nizkega rodu; Vsem skrb je ljubega domu Tam so, ki vozi jih morje Živé bogate jih gore, ? Kar je do Ogerske meje In Vojvoda jim govori: „Vam znano vsem. kaj se godí y yy Kak se nevarnost nam grozi prišli vi lesem ste, Da bi posvćtvali se vse, Kaj v tej potrebi s tri ti je a 4 Rusom ni zdaj ,pláhta' to, kar nam Slovencem, nego ,,Weiberroek ; ehedern hárnes Hemd, hârner Sack" (Schmidt). Prim. Mikl, 571 pod besedo „piaštL". Pis. Balada „ T u rj a ski Herv ar du je prosta naloga, katero je ranjki P. Hicinger v metelcici zlozil bil leta 1831., tedaj os mosolec. slovenŠčini. Kar vemo ni bila v se ucenec nikjer Metelkov v natisnjena ; (arab 492 : ala, a ,tegendo4 dicta; ebr. glagol. ,kanaf; toraj se drznemo natisniti jo v „Novicahu na tanko po ,Kanaf*, ,kanafa4 Furst 1863, I. 608 in 609 tegere, hiillen, decken itd.4 G 1833 itu. ^ o c; JL çj kj p SJJISfCM y \jKj u orjiAjKAivj viv jji ^ts/jj ivuo \jvjuiti\j\jmv* — x. # o wj Kakor oblačilsko ime priloznosti pa opomnimo se, naj nam brz ko brz po- pomenjal je ,k¥ni"f* površno oblačilo ebrejsko , podobno se- Šije, ako je še kdo kaj nam en il za njegov na- danjemu moškemu „šalu44 (Shawl, opléčnik?) na Štiri vôgle, grobni spominek. Kdor je neutrudljivega pisatelja v sedanjih pravopisnih oblikah. Pri tej m se rabil tudi za o dej Gl Lamy 293. Cuden se zdi onemu, kdor tega ve 22 y iy plase na št vogle íi y gl. V. Moz 12 Mnog razlik pri převodu iste izvirne besede v slovstvu slovenskem. poznal prej, ali kdor je citai XII. leto prof. J. Mamo -vega „ Jezičnika, vé kolike vrednosti je Peter Hicing er Al je nastalo tudi zato, ker nekateri prevoditelj ni vedel káko je bilo ebr. površno oblačilo po imenu ,k& f Pis 3 Mat. 9, 20 ima i Ostrom. .,VLskrilie", Mat. 23 5 pa v • ^ citaš ^od'Bmety' (rizT> svoih^. Drugih navedenih 3 ,mést4 ní v Ostromiru osoda mu je sploh pisa-teljska! „Nemo propheta in patria.u Cudno, pre-Čudno se nam, zdí posebno to, da na javno in tajno vab-ljenje ravno iz roj s tne g a kraja njegov eg a — TrziČa nismo dobili niti solda! — Koj po binkoštih napravi Mat. 23, 5 rabi Kuzmić ,,ški <& fimb sedo nas y Daim, pa .prame 7 da y Sáume, za nabrano svoto domoljubni nas podobar Zajec pri- je bil poslovenil isto fee meren Lut y Lâpplein4] s ,škrici4 IV. Moz. 15 y 38 v Postojni. spomineky ki se o svojem Času postavi mu na grob Vredn. * 158 vzdigne med družbo Turjaški Hervard se na to ln modro govori tako: y v Ko mi smo mirno gledali, Oblast svojo neverniki So krog in krog razširili t( 77 Imajo na jezici mir ; Pa V v roči mec res prepir 77 Želé začeti, boja vir." solzami nam sosedje to Hrovatíi povedó > u v » Ki silo zdej trpé strašné. Pustili bomo, da zatrè Sovražnik krviželjni vse, Da brate grozna smrt požré?" Naprej še Hervard pravi spet: Srcé se hoče mi uneť, i (( v Nesrečne sili me oteť. Pripravljenih scer malo v boj; Ko listja, trave turski roj ; Al treba je pomoci koj. u )) Al srečno turški zmam bo strt Al caka me za moje smrt: ; Bom skusil, vstaviti mu srd." Je v I V • • božji roči moj namen. (C Vsem ta govor je prav rečen, Da pred je revi kon'c storjen. Prot domu Hervard zdaj hiti, Dva dni se komej tam mudi Ostati dalje njemu ni. ; Od svojih vzame Še slovo In vsakemu podá roko: ,,Morbiti me nazaj ne bo „Držite trdno se Bogá; Kdor u pa vanj ) se ne goli fá ; On vas bo varoval doma." Spodbod konj » ega Kakor ognjena iskrica, In že do dneva druzeg Podbreškern tabru Ki ni ga bil še je že bil j Turk gnjusil Vojščakom svojim tu velil Naj se v boj pripravijo Nad turške trope po j dej o Deželo ki nadiegvajo. oklepom si život opne, ? Glavo čelada váruj Mu ledj meč pnpasan je, Se vzdvigne roj, ti peš gredo Te hitre konje jezdijo ; Se vsem orožja bliskajo. Hervardu pa oči temné, Na srcu mu skrbi ležé f In kakor breme ga težé Da bi nevernih zgrabna pest Saj ne dosegla kranjskih mest Mu klala tak srce bolést. * (Konec prihođnjič.) ? sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. III. ' Ponarejeni bankovci. (Dalje,) Učitelj se malo oddalme in briše pot iz obraza, mu je stopil na-nj med živahnim pripovedovanjem. Meni , ključ do marsikaterih dozdaj mi nerazumljivih spletek. Vendar bi bil rad še kaj zveael, zato se obrnem, ko sem si ne- je bila vsa ta reč nova, a dobro došlo gradivo katere stvari zapisal sam od sebe: j zopet učitelju > ki začne vnovič » tem sem vam razjasnil razmere med oberna družinama, zdaj prideva zopet do bankovcev. Da mora Jonas biti v zvezi s ponarejalci samimi, to slutim, ne vem pa še ne. Pač pa sem v stanu vam povedati in tudi pokazati kraj, kjer hrani Jonas vsa taka pisma. bo Morda v njih najdete kaj novih dokazov tajil k aj ti on 7 dokler bo mogel. Ta skrivni kot sem zasledil nekdaj ponoći gredé skrivaj za krčmarjem in Jonasom. vi harna noc, zato ni sta mogla slišati Bila Je huda mojih korakov. Tako sem ležel za njima do onega za- puščenega zidovja, ki je ostalo od nekdaj pogorele hiše tik gozda, katere nihce potem ni več pozidal. Posestvo je zdaj krčmarjevo. Tam mi zgineta spřed ocí. kakor da bi se bila v tla vdrla, jaz pa se naslonim zidu in čakam, dasiravno je dež z vso močjo na-me lil. Cez dobri dve uri se zopet prikažeta in krcmarjev glas pravi: Zdaj jih imava že zopet dosti za nekoliko Iz tega sem jaz sklepal, da imata tu zalogo bankov- CciScl» cev. njima Na to sta se zgubila v temoti, jaz pa zopet za radoveden, kam bosta šla. Ce nekaj v CclSâ S6 JLA J A ILAtíJ 4 JL. mVAV T V/V4.V U J XXWXZX N/ W Utv ^ A, W • V> V^AÍ j VtVWU/ W V ločita, krčmar gre proti domu, Jonas pa na svoj vrt in sicer skoz zadnja vrata. . Misleč , da to zato s tori bi po tem potu skrivaj přišel v hišo, hočem tiho iti domů, kar slišim Jonasa zakleti. Pritisnem uho na vrata, ki so zapirala z deskami ograjeni vrt, in zopet slišim, da Jonas nekaj pristavlja někam, kar mu pa spodletuje, najbrže, ker je zemlja po dežju mehka in polzka. Cez par minut razsvetli blisk vrt in mi pokaze Janasa na lestvi tega ne vem drevesu pristavljeni. Kaj je tam imel opraviti toliko mi je znano, da je ono drevo kaka dva sežnja od tal votlo. Ker sem slišal kmalu potem Jonasa hišna vrata odpreti in zapreti, sem hitel do kože přemočen in mraza na pol trd domu. To drevo in tudi kraj pri zidovju, kjer sta se krčmar in Jonas tako naglo zgubila, vam pokažem še danes, ako želite." Dobro", rečem jaz, ;,čim prej tim bolje! Boste šli » z mano. « Vzdignem se, da bi poklieal brica in poslal ga po pisarja in žandarja ter šel z učiteljem. A bric sam vstopi m pomoli mi pismo 7 rekoč 7 da ga je dobil pri krčmarju, kateri ga je hotel z obleko vřed poslati svoji zeni. Rado veden razvij em listić in berem : 77 Draga zena! Jaz bom kmalu domá , če mi dru- ne dokažejo, kakor do to zdaj. Jonas molčí ko štor * zega njegova žena pa vé le za to, da je bankovce izdaj al, m mu jih je sama pomagala izđajati ; v ce je šio. Prosim pa te to le: Pojdi na Jonasov vrt, slezi po lestvi na hruško 7 tretjo od hiše in vzemi ž nje tisto železno škrinjico, ki jo boš z roko dosegla in zakolji jo kje ali pa jo vrzi v vodnjak na dvorišči. Potein me boš imela kmalu zopet domá." Po tem pismu sem bil prepričan, da je učitelj res- nico govoril. \7taknem pismo v žep, potem pa se napotim z učiteljem najprej na Jonasov vrt. V omenjeni hruški 159 áobimo res majhno, a trdno železno skrinjico, katero učiliščinih dijakov v Gradcu 100 gold, podpor XII u a «.«v j k«. v*. J ^—— 5 v ^ jj m, a u » y vj i a u sabo vzamem, ker je bila zaklenjena. Fotem gremo ker je finančni odsek za podp m m « ^ m "W « ^ř « a « ^ ^ « — JL A društ Ao zapuščenega zidovja. Učitelj pokaže kraj stal ginila on ? m kot, Kjer sxa Krčmar Bil je tu velik kup šodre kjer je kjer sta krčmar in Jonas tako naglo jakov v Novem městu nasvetoval le 100 gld. pod ki se je bila naj- pore čala 7 sta dr. Bleiw in grof Barb topi brže iz zidovja doli vdrla. Ogledujemo zidovje in kot tudi obveljalo naj se ta podpora povekša na 200 gold pnporo na vse strani, a vse zastonj, najti ni vhoda do nobenega t od rostora y tudi tla so popolnoma trdna. Ker gold dalj ; r^ -wv^ 5V/1U., a je deželni zbor dnino za 4 d kar nimamo nasvetu dr. Z arnik a sklenil 7 pošljem briča po par delav- orodja seboj, da bi kopali cev z razkopavati kup šodre, se kmalu čuje bolj votel glas in skuj povekšal na 1 gold. 20 kr. ter po deželni odbor pre- V.J.. í+ L L4 I 1-%. c* Otticmi J naj ucicim uuuur a!i ne bi se dalo nekoliko diurnistov pri dežel ravnicami in motikami. Ko prideta in začneta nih uradih, posebno pa pri deželnem računovodstvu Čez dober četrt ure se pokažejo pod kupom, bil najbrže pozneje po dežju tako visoko nasul lezj ki dpustiti 9 se je iiČXJ KJ1 ^U^u^jv^ uu^i j U tCittW V IOUIVU LI CDD LI JL j Z ZG~ em okovana vrata; delavca jih z ravnicami kviško vzdigneta in pokažejo se stopnice v temno globocino. Luč je kmalu narejena in tako lezemo po vrsti v temno hrambo, ki je bila prej najbrže hišna klet. Stopivšim Potem se je potrdil p d e ž e 1 n e g ^zaklada in njegovih podzakladov za leto 1876, in sicer potrebščina 346.029 gold. 371 52 kr., pricnanjk tere 280.990 gold 2 kr., zaklada 65.038 gld 85 Y pobirati 20 odstotkov přiklade kr 2 9 olj ka s ktnih davk > na tla kaj pokaže luč! zadnjem kotu je videti na nekem štalu stroj, sicer jako priprostega delà, a ko ga bolj na tanko ogle- 20 odstotkov přiklade na vseh izvzemši doklado za vojašcino 7 m t k eg m damo, vidimo, da je popolnoma sposoben za tisek. omarici v zidu najdemo papirja, črk za tisek, barve in druzega enacega orodja več, le glavne stvari ne, namreč odbor pa je dobil dnega mošt in m vina, vin- deželni log 7 želni zaklad plačevati tretj in voznino zdravnikc prevdarjati ino strošk 7 ali ? z a dolžan de zdravih za tisk. Baron A p fait pri pidemijab Prepričani, da tudi ta mora biti v tej nacrtom postav MWHBHBM^H . KHHHHHHBH. I kleti, preiščemo in prekopljemo vse, pa ni je najti! Jaz tehtam škrinjico, katero smo v hruški dobili, pa ta je hovnik i n b z a za ^k d Je temeljeval svoj predlog z čisto 7 lahka, ploše gotovo ne more biti v nj ej (Dalje prihodnjič.) ploh 7 duh mlj d predlog se je izročil d 3 t e k e m seku v pretres, čeravno je dr. Bleiw toval x od- temu naspro- 7 vprašaje, kako da bi ta stvar spadala med zadeve. deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. : (7. seja dne 5. maja.) Prošnja podpiralnega društva „Asilverein" na Dunajském vseučilišču za podporo se izroči íinančnemu odseku, prošnja Jurja Bur-gerja iz Vogla i. dr. zavolj odpisa davkov pa peticij- skemu odseku. Dr. Po klu kar z 19 družniki inter- pelira c. kr. vlado, kako stoji z izvršitvijo postave o napravi novih zemlj iških knjig? in kako s pred-logom postave zarad osušenja Lj ubij anskega moč-virja. Ta interpelacija se izroěí vladnemu zastopniku. Potem se potrdijo proračuni za leto 1876 in sicer : bolnišnega zaklada (potrebščina 55.630 gld. 73 kr. zaklada 61.480 gld. 40 kr., presežek 5849 gld. 67 kr.) y porodišneg 95 y2 kr. golí. 35 ----- &— _...../ klada (potrebščina 4923 gold 7 7 zaklada 285 gold. 60 kr., primanjkava 4638 2 kr.) 7 d e n i š n e g klada (potřeb ščina 64.306 gold. 44 kr., zaklada 2248 gold. 20 kr 7 primanjkava 62.058 gold. 24 kr.) 7 m klada (potrebščina 15.304 gold. 73 i o kr snega zaklada 1909 gold. 51 kr., primanjkava 13.S95 gold. 22V2 kr.) Pr imanjkave navedene se pokriti morajo iz deželnegž zaklada in îe zato deželni odbor-dobil nalog, obravna vati vprašanj ali ne moglo troških in dne všinah zdravnik vanje n doseći? jde kaj prihranit in kako p o p o t n i h plače- za se mog to kih Potrdili so se potem ki s k 1 ep i Kr anj (8. seja dne 8. maja.) Izročile so se nekatere peticije dotičnim odsekom; potem se je potrdil računski sklep deželnega zaklada in njegovih podza- kladov za leto 1874 (dohodki 741/ /a kr. 7 stroški 987.217 gld. kr. milijon m gold. t a n 0 v s k i h klad za danes prostora manjka za tisek vseh 1874 t 7 7 pa vendar mikavno zvedeti njihovo premoženje , prine semo to drugi- pot Pričenši obravnavo o pí deželni zboj* nekatere peticije řešil ter do- terih stariši se po občinski postavi za vojvodstvo Kranj- klada volil slikarju Janezu Sub íinu Umeku 200gld., slikarju Juriju Sub deželneg z a- Premoženje konec leta 1874 1 milijon in 242.803 gold. 79 kr.) — Dalje je deželni zbor povekšal dotacijo 1. 1875 za šolske stavbě, ker ne bo vec ko 1000 gold, ostajalo, ki pa so že odloceni za šolsko stavbo v Smartnem poleg Li ti je, přivolil je namreč za šokko stavbo v Studencu 803 gold. , za šolsko stavbo v Balta vas pa 300 gold. — Računska sklepa za leto 1874 zem- ljiško-odveznega in normalno-šolskega za- klada sta se tudi potrdila. prošnji Sent-Vid- ske občine nad Ljubljano zavolj podpore za šolo je deželni odbor dobil nalog, v dogovor stopiti z deželno vlado ali ne izplačanje podpore prevzela Vitenčeva ustanova, ter se pri obravnavi po nasvetu dr. Poklu-karja ozirati tudi na Grornjo Siško 7 ki Je v ena- kem položaji kakor Sent-Vid. Kočevskemu okraji se Je vsled cestnih stavb přivolila 20% priklada na vse neposrednje davke za leto 1876 in 1877. Prošnja Cerkniške občine, ki združitev namerava z Loškim sodnijskim okrajem, priporočala se bode c. kr. deželni vladi; isto tako prošnja Jurja Bur gerja, Jožefa Gor- janca in Jaka Jegliča iz Gorenskega zavolj odpisa davkov. — Konečno so se različne prošnje deželnih uradnikov za povikšanje place odbile. (9. seja dne 10. maja.) Dr. Bleiweis je stavil , katera zadeva nauk ker nam nujni predlog z nacrtom postave slovenskega jezika na realki in se glasi tako-ie: Nauk slovenskega jezika je za vse na Kranjskem rojene učence po vseh razredih realkinih obliga-ten nauk. Izvzeti od te postave so učenci taki ka- 250 gold., slikarj T • % /N i « Mar sko od 17. svečana leta 1866 štejejo med tujce 7 m ki ----- - — - « ^ --- J MU^IJUV^.J« ^ " za leto 1876 in po nasvetu dr. Razlag 150 gld. to izjemo izrekamo zaktevajo. in še 100 gld za 1875 X \J\J g&U« £JCk lUlt/j OA 100 gold., podpiralnemu društ dr slikarju Simnu O g Učbeni jezik pri slovenščini je po vseh razredih za vse učence slovenski, katerim je slovenšcina lovanskih vse- obligaten nauk 160 te postave Mojemu, ministru za nauk nakladam izvrsitev minkuš, dr. Srnec zraven Šmideršiča, Schmidta, Brand, Ďr. Bleiweis. Kramarió Murnik. Grof Barbo. Toman. Jugovic. Obresa. L. Robič. Kotník. K. Rudež. Grasselli. Dr. Zarnik. Tavčar. steterja in se vé věčno potrtebnega Seidl-a. Clovek misiii , da bo vse lepo gla^dko in mirno izišlo. i saj njim ni noben klerikalec Ujgovarjal. Aii glejte čudo» N. Horák. Liberalni gospodje so se sprli med seboj ! Začeli so novi šoh tako tužne in žalo»stne litanije, kakor da Dr. Poklukar. Kramar. o Akoravno se je Deschmann po vsi mogočosti z glavami majali se bili v čiste klerikalce spreemenili. Najprvo so nekateri,, zlasti bolj stari liberalci i napenjal, nujnost tega predloga spodbiti , vendar ? ces y Je predraga biti. da bi nova šola utegnila vendar (Aha !) ( Crno na belem so kazali zbornica pritrdila dr. Bleiweisu in šolskemu odseku na- kako sedaj 8krat vec za m*ale šole plačujemo ložila, o predlogu v 48 urah poročati pred leti. Vsi stroški so- poskočili na ? kako 7 r milijon m Potem je Rudež izročil interpelacijo do c. kr. 33.120 gold. Potrebščine iz deželne kase vedno nara-vlade, ki prav na drobno razjasnuje zgodovino zadnjih ščajo. Leta 1871 smo izhajalii s 64.975 gold., leta 1872 volitev v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, in katere bilo je potrebnih že 227.737 {gold., predlanskim 332.724 jedro je to: aii vlada letošnje volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico, ki so se od gold. % lani 410.000 gold., leto>s pa 490.500 gold. , 4c*u* 31V.WV g u i u., i o lui o po. nïjyj.o\j\j guiu. , skoro milijona. Ali to še ni vse. Drugo leto se bode vsem prvega do zadnjega dneva, od prve do zadnje učiteljem, ki 5 let služijo, zatčel izplačevati petletninski točke vršile nezakonito, vresnici misli d e f i- izboljšek na plači. To bo z(opet več tisoč goldinarjev a interpela- potegniio. Vrh tega je še 29» L novih šol nasnovanih. vsakem kotu že stavijo šollske gradove in sicer vse nitivno za vel javne potrditi? cija, katere se nasprotniki niso nadjali, vzročila ja strašen nemir in vihar na nasprotni stranki; deželni glavar prenaglo. Število učiteljskih služeb je v 4 letih od 922 vitez Kaltenegger prisvojiti si je hotel zoper j as no poskočilo na 1584. Izmed telh je 431 služeb praznih, določbo o pravilnika ceió pravico, da on sme po- ker se šole hitreje stavijo in irazredi množijo, kakor se prej vsako interpelacijo prebrati ter odločiti 7 ali se po- novi učitelji izrejajo. Po mailem bodo vse službe na- tem prebere v zbornici ali ne. Zoper tako popolnoma polnjene. In tako utegnejo stroški za male šole deželo enostransko vedenje deželnega glavarja je vsa narodna stati kaka 2 milijona goldinarjev na leto. stranka protestirala odločno ter energično zahtevala 4 i i . ^ i j ^ • 1 1 • da V seji 28. aprila je zbor sklenil v Mariboru na- še interpelacija gledé na §. 45 opraviiniRe prebrati mora praviti dekliško solo. Viladni načelnik je izročil še v današnji seji, kar se je potem tudi zgodilo. Potém se je přivolila občini v Trati 33% priklada nacrt postave o od š ko do va mj u bire, ki se hovnom 1876 in 1877 na neposrednje davke za leto 1875, obcini Tržiški 40% priklada na neposrednje davke za leto 1876 7 cerkvam in šolam daijala. Deželni zbor TrŽaski. Je du 7 . J 0 4. ft. A VA V % AA W J^ V/ JI w občini Planinski poleg Vipave in Lahoni in italianissimi so zopet spravili v zbor ono občini v S turi] i po 30% 1876. přiklade od vžitnine za leto že znano volil no reformo 7 po kateri bi prišla oko- lica ob svoje poslance, in ki jje bila lansko leto že za Konečno se je obravnavalo o poročilu gospodar- vržena, ker tudi pravični Lahii sprevidijo njeno krivič- skega odseka zavolj kmetijske šole na Dolenskem. nost. Ko so poslanci okolice wideli 7 da pri glaso- Razprava je bila tudi tu jako viharna. Vitez Langer vanji bila sprejeta ta reforma, ;so zapustili vsi (13) zbor-je podpiral predloge gospod. odseka. — Baron Apfal- nico in tako dosegli to, da pcotem ni mogla sklepati trern in Dež m an sta si na vso moč prizadevala, ker je bilo število nazočih prermajhno. 7 napravo tako potrebne kmetijske šole podreti in je prvi na videz stavil predlog, naj se za šolo dovoli zne-sek, s katerim bi pa nikakor ne bilo mogoče, šolo osno- viti, al poročeválec dr. Bleiweis jih je tako spod-bijal ter je potrebo kmetijskega napredovanja tako živo dokazoval, da so odsekovi predlog*, ki merijo na to, da se šola kmetijska napravi v Grmu poleg Novega mesta po Deželni zbori Koroski, Poreški, ^Gornje-Avstrijanski, Sol- nograŠki in so že sklenjeni. Sesije so bile povsod bolj mirne. deželnem zboru Moravském je pokazala ,,ustavoverna u vecuna ? koliko * I je mar za 7 po nekaj od dr. Zarnika nasvetovani premembi napredek ljudstva in kako krivična je slovanski narod- 7 kateri je grajščina v Raki še enkrat vzeti vprevdarek nosti. Dve občini ste prosili ? da bi se jima dovolilo vendar le obveljali. Za odsekove predloge so glasovali: grof Barbo , dr. Bleiweis , Grasselli, Horak , Jugovic, Kotnik, Kramar, Kramarič , vitez Langer, Matej Lav-renčič, Murnik, Obreza, dr. Poklukar, Robič, Rudež 7 dr. vit. Savinschegg, Tavčar, Toman in dr. Zarnik, zoper so glasovali: bar. Apfaltrern, grofBlagay, Desch- , vitez Gariboldi, dr. vitez Kaltenegger, dr. Raz- mann osnovati realki s češkim učnirn jezikom, a liberalci te prošnje niso uslišali; ravno tako so podrli nasvèt narodne manjšine za napravo šestt čeških deželnih realk. Tedaj nemško ali pa nič! Ce se$ slovanska mladina noČe ali ne more nemški učiti, naj pa nevedna ostane. Go-vorniki narodne manjšine so vučino zarad tega hudo podajaii in so slednjič izrekli, da se ne bodo vdeležili lag, baron Rastern, dr. Schaffer, dr. pi. Schrey in grof Thurn. — Poročali bodemo prihodnjič o tej važni zadevi še bolj obširno. volitve namestnika v tak deželnii odbor, ki z narodom ni v nobeni zvezi in se ne brigsa za želje njegove. Deželni zbor S taj ar ski. Iz seje 23. dne u. m., v kateri so se obravnavale Nasi đolnjega Zeoíoua na Notramjskeni maja (Pre zadeve ljudskih šol, po novi brezverski sistemi osno- srcno zahvalo) izrekam doli podpňsani si. subvencijskemu odběru družbe kmetijske , da uni je blagovolil podpore vanih: naj povemo po poročilu Leta 1872 so poslanci, verni katoliške cerkve „Slov. Gosp." še to-le: rekli „ _ _--— v,. U J 7 "" • J ^ wiivj^v i Vlil MV« £ 0 gold. za umno čebelorejo pocdeliti. Zagotovljam — v™ ww , .wu* awvuiiORO icrwu, £~\J gviu. b res je ? Paàû^e *mamo prostorne, ali âàe naj boljša pot" — je že prislovica starega Kranjca bila , akoravno Vi, gospodine dopisnik, tega in vedno bode nic; ges tniki z govejo živino in razumeti ne morete ali nočete. — Pri oklicu občinskega polovico „gmajne" vživa samo svéta, pri katerem se je zbralo postavno število občin- odobrilo, in menimo, da ste tudi Vi , — zakaj tedaj niste dokazali svoje učenosti vendar skoraj posestnikov ovčarjev, polovico pa ostali drugi po- I % v • • • 1 • • t skih konji ; se ve da nam Je ve- nazoči bili ) mož, se je to }jka krivica y ďa držimo jim kozo, ki jo oni molzejo, temeljito na pravém městu, da sedaj razlivate žoló tiho- ker imamo vsi enake pravice do „gmajne" Dali } smo tapsko v časopisih ? Zdi se nam, da ste celó zvonec nosili prošnjo ai. ímt drezali sl. deželnemu odboru še predlanskem, in več- pri meritvi pota in imeli tudi nekako komando Vi in ferat glasa jméno in prašali • 1 ♦ y prosni > ali nic ne pomaga > niti nam dati nočejo; vendar menda zato ne y ker Je Vaši tutti quanti? Taka je tedaj „liberalna" logika in doslednost? Ali ste vpisani v kako opravljivo društvo, vani h prošnjo vložilo proti celi soseski zoper da temu in Vam na čast mečete brez potrebe in razdelitev ? Na mali Bukovici so še vedno nekateri Ijudj e kozavi. Někdo je prinesel koze še o Božicu in po vec nego golega egoizma blato na poštene ljudi, kateri so povsod Vi? oj ih tudi padejH umri ; tako da zmiraj jih še ni konec. — Zdaj pa še ste res Vi Se hoćete morebiti s tem povzdigniti od onega časa zdaj tega zdaj unega na- med vaščani in prilaziti do županijskoga stola ? mož „od talenta", bodite zagotovljeni Ako da nekaj veselega. nasi vasi se Ui AiVUV^U» á-JUMJ OU »VV l^U f JL JLUVLÍ J)VU LMdVUtCi y UUUilU O JL J O Hišo i 01 bili želeli bolj polno. je bilo pa gledišče polno; nedeljo 2 maja podbujevanje po občinstvw. Saj tudi Němci in drn igra » in pa bénéficiant gosp. Schmidt sta bila ta večer magneta za občinstvo. Beneficijanta je občinstvo pri Francozi v Kamniku" narodi niso imeli koj skonc;a izglednih gledaliških piJ? li i 1 ^ i V i I • • li t lit« 1 « 11 • 1 I telj vali 7 pa so jih dobili, keer manj dobrih niso zameta m * ^ % a * * * • m * a * « UJU^UVt« VWVÍUUHU. «VUVUWIJMUVM JVV T KJ ^AA ' «il ) m a TV e Č OpUUUU (CVail J j I U O jJJ nastopu navdušeno sprejelo z gromovitim, dolgim pio- brovoljnostjo. Zdaj si lahko) zbiraj podbujevali jjih s prizanesljivostj in bolj igre, kerjih skom, dijaki više gimnazije pa s krasnim vencem. Igra imajo dovolj, in zametavajo slabše; tudi mi borno lahk Francozi v Kamniku" sicer ni Alešovčevih najboljših zbirali med dobrimi in slabšími igrami, kedar jih bom jj JL' i CiJU V Cl LU liltV U OIVjVI JU 4 jLX i COU V V lii J ena, ker je že stara, a vendar je bil vsak oddelek tudi posamezni prizori i v ^ JU , pa XV«J HJJCiA, UUlVICi atenh je izraženo iskreno sploh kdo kaj delà kaj imeli; dokler tega ni, moramo hvaležni biti o o domoljubje, po občinstvu z gromovitim ploškom sprejeti. Naše občinstvo že vé, kdo mu piše po volji zlasti kakor gosp. Al e« so vec kdo 7 nobenega dobička od tega, marveč svoje izvirne ne igre prepušča beneficijantonu brezplačno in ker Xicvot/ VMWJ.101, v \j áJ\š V ^ , XXVAVJ ujia poo yyj v wij i , lio, l^lC pi cp UttUčt UC UdllUiJ ČUI lUILl in se ne briga dosti za okus one pešcice „Narodovih" njegove igre gledišče , podp blaziranih Angležev, ki hvabjo le take igre, při katerih nego vsi „Národoví'* kritika on ki gralce gotovo i m a j za gralce je gledišče prazno. Predstavljala se igra ni tako, kakor prazne besede ali pa še celó grajajo njihov „slabi okus naprej w --------I--------- ---------- , -J---- ~ — -----------7 —v—v- j^* VVUVWV UA1 VUIV M j MJ V/ AiJ lilU » )) je bilo pričakovati, kajti posamezni igralci še toliko ker so si igro za benefico z,brali, katero oni že spoštovanja do beneficijanta in obcinstva imeli niso 7 da bi bili svojih nalog naučili. To letí v prvi vrsti na obsodij 7 ker jo je pisal Aliešovec se V S u šteršiča diraj o ti ljudj ne -- ~ * jf-*- x v» Vi A i Hj V l-i i J UUJV. , UD Uà idaj^ j. čegar krivda je, da prizori med njim in taki Ijudje se imenujejo narodnjake Tedaj povsod 7 pa sami ničesar. Paternostrom, kateri bi z vso umnostjo igrani (Muzikalno zabavo) lbo napravil jutri 13 in dobro memorirani morali imeti velikansk tragičen domaći orkester pod vodstvom gospod vspeh, so prišli skoro ob vso^ vreclnost, ob pravi vtisek v čitalnični dvorani. Začetejk ob 8. uri zvečer, vstop. do poslušalcev, dasiravno se je gosp. Paternoster naučil nina 30 kr. brez omejenja radodarnosti. Dohodki so so prišli skoro ob vso vrednost, ob pravi vtisek talnični dvora Začetejk uri zvecer v t. m S to ck elns stop naloge in jo igral tako dobro, kolikor mu je bilo to s slabim soigralcem mogoče. Tem bolje si je prisvojil nalogo gosp. Schmidt ter jej bil po vsem tudi kos. Gospića Podkrajškova je igrala vrlo, a govorila namenj s tej za razne stroškee tega orkestra. Program 12 jako zanimivih točelk prenaglo, tako da je bila sèm ter tje občinstvu nerazumljiva. Hvalevredno so igrali dalje gospodje J e 1 o č n i k sergeanta, Juvančič stotnika, Rus župana, dasiravno Novicar iz domaciîîi in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Cesarjevo potovanje se bliža koncu. v je bila naloga za-nj vidno pretežka, Eržen brivca manjših nalogah so se dobro sukali gospica L e d ar j e v a, gosp. Volta, Kajzelj in drugi. Gosp. No Ili je bil v nalogi starega zvestega služabnika Pavla popolnoma na svojem mestu. Občinstvo je bilo z igro zadovoljno, dokaz temu obilen plosk 7 gosp Schmidt kot bénéfi- ciant tudi, tedaj je igra popolnem dosegla svoj namen. Ali po tem na obe straní ugodnem vspehu pa pride Narodov" kritikač in razmesari igro — zato, ker je ni pisal nihče drugi ko Alešovec, katerega ima peščica „Narodovih" piscev že dolgo v želodcu. Ako bi ta reč ne imela zelo resnega pomena in ne bi karakterizirala Končalo se bo slovesno kakor se je začelo in bilo ne-prenehoma. JVažna za nas j e iz tega potovanja novica, da je knez Crnogorski d precej izvrstnega semena Zadnji ga ilorejcem dá po prav mizki bezite po njem t pisateijev, ki skrbé za naš domaći odee ? ce zdaj se ne Kursi na Dunaii 11. maja. pišejo po vsem izgledno, bodo že še prišli do čedalje 5«^. metaliki 70 ů. 45 kr. veče popolnosti, ako najdejo priznanje svojega truda in Narodno posojilo 74 â. 60 kr. Ažijo srebra 103 55 kr. Napoleondori 8 â. 88 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blazflikovili đediicev v Ljubljani.