PoSfnlna nlnfana ▼ eofcvtnL
ILeto XIII., štev. 262
Ljubljana, četrtek 10. novembra I932
Cena f n?n
Upravruštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica a. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratnl oddelek: Ljubljana, šelea.
Durgova ul 3 — Tel. 3492. 2482. Podružnica Maribor: Gosposka uli.
ca itev. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Teiefon št. 190. Računi prt pi št. ček zavodih: LJubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. Wien St 105 241
D
Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5. Tele. foo St 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor. Goaposka ulica 11. Telefon St 2440
Celje. Kocenova ul. 8. Tel. št. 190.
Rokopiflt se ne vračajo — Oglasi po tarifu.
Roosevelta
Po 12 letih je bil v Zedinjenih državah z ogromno večino izvoljen za predsednika zopet demokrat - Franklin Roosevelt - Demokrati so
zmagali tudi pri volitvah v kongres
Washington, 9. nov. d. Včerajšnje volitve novega predsednika Zedinjeniii držav, 35 guvernerjev posameznik držav, 32 senatorjev ali ene tretjine senata ter 43§ poslancev reprezentančne zbornice, so se končale s popolnim porazom republikanske stranke in njenega kandidata, dosedanjega predsednika Herberta Hoovra!
Za predsednika Zedinjenih držav je bil z ogromno večino izvoljen demokratski kandidat Franklin D. Roosevelt, za njegovega namestnika pa John Camer. Franklin Roosevelt je dobil 479 od §31 elektorskih glasovt Herbert Hoover samo 52. Pri volitvah leta 192S je dobil Hoover 444 elektorskila glasov
Porastli so tudi glasovi socialističnega kandidata Normana Thomasa. Njegov uspeh je posebno velik v New Torku, kjer je dobil tretjino glasov.
Ameriški narod se je torej z brezpri-memo večino priključil demokratom in napravil konec 12-letnemu gospodarstvu republikancev. Od 1. 1852. niso demokrati še nikoli dobili toliko glasov. Po ameriški ustavi se bodo volilni možje Zedinjenih držav sestali v januarju še h končni volitvi predsednika, ki pa je samo formalnega značaja. Hoover ostane na svojem mestu do 4. marca 1933, moral pa bo zaradi kontinuitete ameriške politike že sedaj upoštevati želje svojega naslednica.
Z Rooseveltom je bil avtomatično izvoljen zs. podpredsednika John Garaer, Id ga smatrajo za enega izmed najbolj zmožnih parlamentarcev. Garner je izšel iz malih razmer in je med ameriškim narodom zelo popularen.
Velika vsSilna udeležba
Čeprav je bilo skrajno slabo vreme, zlasti v vzhodnih in srednjezahodnih državah, kjer so divjali močni viharji in je ponekod tudi snežilo, so se že v dopoldanskih urah valile tisočglave množice na volišča.
Volilna udeležba je bila zelo velika. Dočim je 1. 1928. glasovalo 37 milijonov volilcev, cenijo včerajšnjo udeležbo nad 40 milijonov volilcev izmed 47 milijonov volilnih upravičencev.
Doslej prešteti glasovi ameriških volilcev se delijo takole: Roosevelt 10 milijonov 282.980, Hoover 7,060.755. Tho-mas 216.695 glasov.
Definitivni rezultati volitev še niso bili objavljeni, pričakovati pa je, da bodo znani še nocoj.
Volitve v kongres
Po nadomestnih volitvah bo sedaj v senatu 58 demokratov, 35 republikancev in 1 farmarski delavec. Dva rezultata še nista znana.
V	reprezentančni zbornici, ki šteje 435 mandatov, imajo doslej demokrati 215, republikanci pa 66 sedežev, 154 mandatov je še dvomljivih.
Po zadnjih vesteh imajo nasprotniki prohibicije doslej v reprezentančni zbornici nad 300 sedežev, tako da imajo za izpremembo prohibicijskega zakona potrebno dvetretjinsko večino za sedaj samo v spodnji zbornici, ne pa še v senatu.
Newyork, 9. novembra, g. Sestava
novega senata je sedaj kononovelijavna
V	senatu bo zastopanih 59 demokratov. 36 republikancev in 1 član farmarjev Dosedanji senat je bil sestavljen iz 47 republikancev. 48 demokratov in 1 farmarja. Slednji je v večini primerov g!acova! z republikanci.
Med poraženimi republikanskimi senatorji so \Vatson (Indiana). Georges Moses (New Hampshire). Reedsmots (Utah). dosedanji predsednik finančnega odbora. Glads'one in drugi. Na drugi strani je propadel znani demokratski kandidat Corne-lius Vanderrut \Vettnev, zato pa je izvoljena mrs. Daferguso, žena demokratskega guvernerja v Texasu, ki je dobila 180.000 glasov več kakor njen republikanski nasprotnik.
Posamezni rezultati
Hoo-ver je ohranil večino v šestih državah: v New Hampshilru, Mainu, Vermon-tu, Connecticutu, Pensilvaniji in Delawa-ru, dočim je Roosevelt zmagal v 42 izmed 43 držav.
V	Massachusettsu sta dobila HooveT in Roosevelt razmeroma enako število glasov
V	Marylandu je dobil Roosevelt 40.000 glasov več, nego njegov nasprotnik V Br(*tfordu v drža/v>j Massachusetts je glasovalo za Roosevelta 18.530, za Hoovra 11.538 ljudi Prav tako se kaže razmerje v vseh ostalih državah. V New Yerseyu. kjer so republikanci tako rekoč od leta 1912 imet; volilni monopol, so zmagala sedaj demokratii.
Hoovru se je pri teh volitvah izneverila domača država Kalifornija in celo Hoov-
rovo rojstno mesto Jow'a je prestopilo k Rooseveltu.
Pni vsej veliki) Rooseveltovi zmagi je, po sodbi ameriških Matov značilno, da je v njegovem rojstnem mestu Duchesscount-ryju v državi New York zmagal njegov nasprotnik, k1 je dobil 1200 glasov več.
Spopadi političnih
nasprotnikov
V	posameznih državah je prišlo včeraj do cele vrste volilnih incidentov. Ponekod so nastali tudi neredi pri katerih je bilo več ranjencev. Policiji je sicer skoro po v-sod uspelo, da je preprečila izgrede Aretiranih je bilo več tisoč ljudi V New Me ?ricu Ln v nekaterih dru^h mestih je bilo nekaj ljudi hujše ranjenih.
V	Kansas-Citvju so vdrli oboroženi ljud je na volišče ter odvedli s seboj policijske ga stotnika, člana republikanske stranke Poročajo tudi o ra/rrh drugih nedovoljenih volilnih manipulacijah, kakršne so običajne pri vsakršnih volitvah Do večjega izgre-ga je prišlo tudi v St Clairevillu fOhio) kjer je bilo v spopadu med nasprotniki rančih 25 oseb. med niimi dve nevarno.
Demokratska zmaga 7 New Torku
Newyork, 9 nov. č Največji uspeh so dosegli demokrati v newvorški državi Roosevelt je dobil v Ne\worku samem 1.297.210 glasov. Hoover pa le 405 815 V Newvorku ie bil dalje z veliko večino izvoljen demokrat Wagner za senatoria. demokrat Ro ber' Lehmann pa za guverneria newvorške države Tudi za novega newvorškega župa na je bil izvoljen demokrat in sicer sodniV O Rrien kot naslednik znanega Jimmys W s Iker ja.
Vse mesto je bilo že na vse zgodaj na nogah Restorani ir kavarne so bile vs<-> noč odpr+e. Ulice so polne raztrganih 'eta-kov in volilnih reklam Predsedniku Roose-v !tu so njegovi pristaši zaporedoma prirejali navdušene manifestacije Hoover je bil zaradi izida volitev precej razočaran Čim ie izvedel, da je dobil njegov nasprotnik ogromno večino glasov, mu je poslal brzojavno čestitko Značilno je da je bil republikanski agit.acijski lokal okrog polnoči že zaprt, kar je razumela vsa javnost tako, da sodijo že celo Hnovrovi pristaši, da je njihov kandidat poražen.
Ovacije Booseveltu
New York, 9. nov. AA. »Storili bomo vse, kar bomo mogli, da obnovimo blagostanje Amerike!«, je izjavil Roosevelt demokratskim voditeljem ln mnogoštevilnim prijateljem, kj so mu prišli čestitat v hotel »Balti.more« v New Yorku. Pred hotelom se je zbrala ogromna množica, ljudi, ki je frenetično ploskala in pozdravljala Roosevelta, ko se je prikazal pri vratib, da se vrne v zgodnjih jutranjih urah domov v Hydepark. V New Yorku tulijo sirene jn vse mesto je okrašeno kakor na narodni praznik. Večina listov je demokratsko zimago sprejela z zadovoljstvom in napoveduje boljšo bodočnost.
Hoover Roosevelt«
New York, 9. novembra AA. že preden je zvedel za točni izid predsedniških volitev, je poslal predsednik Hoover Rooseveltu naslednjo brzoiavko
>Čestitam vam za priložnost, kj se vam je ponudila, da boste služili svoji domovini. želim vam obilo uspeha pri upravi Za dosego smotra, ki je skupen nam vsem bom tudi jaz prispeval z vsemi svojimi močmi.«
Kansas City, 9. nov. AA. Ameriški podpredsednik Curtiss, ki je pri teh volitvah zopet kandidiral na svoje mesto, je po končanih volitvah izjavil:
»To je prvič, da sem doživel Dri sv»v jih voliicih poraz«.
Kombinacije o novi vladi
Neoficijelno se objavlja naslednja demokratska ministrska lista za novo vi«do predsednika Roosevelta: Državni tajnik za zunanje zadeve naj bi postal Newton Baker, prijatelj bivšega predsednika W;.l-sona. ki je bil med vojno vojni minister in je znan kot zagovornik važnih levizij v versaillesfci mirovni pogodbi. Državno tajništvo za finance nai bi pripadlo Alfredu Smithu, demokratskemu predsedniškemu kandidatu >z 1. i9?8 ali pa Owenu Jox Voungu. znanemu finančnemu strokovnjaku, ki je pomagal izdelati novi reparacij-ski načrt. Nadalje se imenujejo kot državni tajniik za notranje zadeve G ibert Hitchock. senator in časopisni izdajatelj, za vojsko Albert Ritchie, za mornarco Williams Mac Adoo, vodja ameriških železnic med vojno in poznejši finančni minister ood Wilsonom. za poljedelstvo Ha-r-ry Bvrd za pravosodje Thomas \Valls, za pošto Carley in za trgovino Mellon Tray* lor.
Odprava prohibicije
Newyork. 9. novembra. A A- Na bodočem kongresu bodo nasprotniki prohibicije v večini. »Journal of Commerce« misli, da ne bodo čakali do marca in da bodo že v decembru zahtevali, naj se spremeni zakon o orohibiciji v tem smislu, da se dovoli pro-iaia piva z nad poldrugim odstotkom alkohola.
Zlato se pojavlja
New York, 9. nov. AA. Eden zmed dokazov, da se v Ameriki res vrača zaupanje, o 6emer se že več mesecev govori, je ta, da zopet prihajajo na dam zlatniki. Samo letos spomladi so zasebniki najeli v bankah več sto tresorjev, da shranijo v njih zlato To z.ato se je začelo vračati v promet Razen tega banke poročajo, da je povpraševanje po zlatnikih, ki je bilo v začetku leta med občinstvom silno veliko, malone popolnoma ponehalo.
Preokret v ameriški zunanji politiki
Newyork, 9. novembra, č. Praktično .ie zmaga demokratskega kandidata Roosevelta velikega pomena za ameriško politiko V prvi vrsti je pričakovati preobrat v ameriški prohibiciiski politiki Roosevelt ie v svojem programu o štedraji izračunal, da bi znašal davek na vino nad .300 milijonov dolarjev, kar bi zadostovalo za ustvaritev ravnotežja v zveznem proračunu Razen tega bi bilo treba upoštevati dohodke davka na poslovni promet Dri restoranih. gostilnah in drugih ob rtih.
Največjo skrb namerava Roosevelt posvetiti vprašanju brezposelnih, ki jih ie sedaj v Zedinjenih državah 11 mUijonov.
V zu n a n:i e -p ol: tičn err) pogledu bo Roosevelt nadaljeval dosedanjo Hoovrovo raz-orožitveno politiko, vendar pa je pričakovati, da bo R oo sevelt o va vlada mnogo boli sodelovala z Evropo, čeprav ne tako, kakor nekoč Wi!sonova. Roosevelt se bo zavzcmai za zbližanje in sporazum med evropskimi državami, odlklonil pa vse preveč dalekosežne obveznosti za Zedirajene države
Kakor znano, je Roosevelt pristaš svobodne trgovine. Sicer nI za popolno ukinitev carine, vendar pa bo skušal dovesti do vzajemnega popuščanja v zunanije-trgovinskih odnoša.iih in predvsem do znižanja tarif. Velikega pomena je Rooseveitova Izvolitev tudi za bližnjo svetovno gospodarsko konferenco. Verjetno ie. da se Roosevelt ne bo čuti.' vezanega na pogoje, ki jih ie postavil predsednik Hoover. da se namreč na tei konferenci sprožijo vprašanja o carinskih tarifah, niti o vojnih dolgovih. Politični krogi pričakujejo, da se bo Roose-
velt izkazal pripravljenega za razpravo o vseh vprašanjih, ki so nerazdruženo zvezana z gospodarskim ozdravljenjem sveta. V enem izmed svojih volilnih govorov se je sicer izjavi,1 proti popolnemu črtanju vojnih dolgov, vendar pa ie stalno naglašal, da morajo biti reviziji dolgov vedno odprta vrata.
Pariz, 9. nov. M. Dasi že od vsega začetka nihče ni dvomil v uspeh Roosevelta, je vendar njegova visoka zmaga presenetila vso ameriško javnost.
V pariških diplomatskih in političnih krogih se pomen Rooseveltove zmage označuje takole:
Evropcem prav za prav ni jasna razlika med republikancem Hoovrom in demokratom Rooseveltom. Splošno je znano, da so ameriški demokrati prav tako pristaši republikanske oblike države, kakor so ameriški republikanci navdušeni demokrati. Čemu so ameriški demokrati izbrali za simbol svojega političnega grba osla. ne bo pri nas v Evropi nihče razumel, prav tako pa tudi ne, zakaj imajo republikanci v svojem grbu slona. Največja razlika je po evropskem naziramju med Hoovrom in Rooseveltom ta, da je Hoover pristaš suhega režima, Roosevelt pa mokrega; Hoover je za prohibicijo, Roosevelt pa za točenje alkoholnih pijač. Kdor pozna ameriške razmere, mu bo to takoj jasno. V Zedinjenih državah je 3 milijone baptistov in 8 milijonov metodi-stov, ki so po svojem prepričanju najbolj ogorčeni nasprotniki alkoholnih pijač Res je sicer, da je baptistov in metf>distov samo 11 milijonov napram 17 milijonom katoličanov, toda oni imajo mnogo večji vpliv na državne posle in so tudi mnogo bolj disciplinirani. Zaradi tega Hoover ni hotel izgubiti njihovih glasov in je zavzel stališče proti ukinitvi prohibicije. Upoštevati je tudi treba, da je stala za Hoovrom
ogromna industrija brezalkoholnih pijač, ki je finansirala vso Hoovrovo volilno kampanjo, dobro se zavedajoč, da bi pomenila zmaga Roosevelta njeno propast
Pri včerajšnjih volitvah pa se je pokazal še en paradoks Največji nasprotniki »mokrega« Roosevelta in ukinitve prohibicije so se pokazali tihotapci alkoholnih pijač, kar je povsem razumljivo, kajti prav pro-hibicija je ustvarila njihova dobičkanosna podjetja. Tihotapci so organizirali ogorčeno borbo zoper ukinitev prohibicije in so potrošili za to težke milijone.
Roosevelt se je izkazal za boljšega poznavalca psihoze ameriških množic. Dcčim se je Hoover v svoji volilni borbi naslonil v glavnem na baptiste, metodiste in tihotapce alkohola je Roosevelt pritegnil k sebi zagovornike ukinitve prohibicije in si s tem pridobil tudi množice priseljencev, rojenih v Evropi in navajenih uživanja alkoholnih pijač Poleg tega je Roosevelt dobro računal, da more dobiti Amerika, ki se bori s hudo gospodarsko krizo in velikimi finančnimi težkočami. od uvoza pa tudi od domače produkcije alkoholnih pijač lepe dohodke, s katerimi bo mogel z lahkoto kriti ogromni proračunski primanjkljaj. Rooseveltov mokri finančni program je ameriškim množicam zaradi tega mnogo bolj prijal, kakor pa Hoovrov suhi. Procedura za ukinitev prohibicije bo seveda zelo dolgotrajna, ker se prohiibicija ne da ukiniti enostavno z zakonom, marveč je za to potrebna izprememba ustave, ki jo morajo odobriti nato še vse v Zedinjenih državah včlanjene države.
Prihod Roosevelta na čelo ameriške unt-je pa je za Evropo izredne važnosti še prav posebno zaradi tega, ker je znano, da je Roosevelt mnogo manj germanofilski kakor Hoover. Roose\'elt ni bil nikdar za to, da se drugim narodom odvzame in da Nemčiji. Če bi bil že prej na čelu Zedinjenih držav namesto Hoovra Roosevelt, bi bržkone nikdar ne prišlo do črtanja nemških reparacij Hoovrova intervencija v prid Nemčije Ameriki ni prinesla nobenih koristi, v Evropi pa je povzročila celo vrsto novih zmed in hudih mednarodnih zapletljajev. Hoovrova zasluga je, da so se Nemci otresli reparacij in da se skušajo seda i z vso vehe-menco oboroževati Zmaga Roosevelta bo zaradi tega imela dalekosežne posledice tudi v ameriški zunanji politiki, zlasti glede na Evropo. Že samo dejstvo, da Roosevelt ni germanofil, pač pa pristaš ureditve voj-wh dolgov in za sporazum med narodi, je izredno važno Amerika je z opredelitvijo za Roosevelta obsodila politike Hoovra in v tem ]e baš naiznačilnefši pomen včeraj-lniih volitev v Ameriki.
Vtis v Ženevi
Ženeva, 9. nov. g. Izvolitev Roosevelta 8o pozdravili v krogih Društva narodov % velikimi nadami, kljub temu, da smatrajo, da je pristop Amerike v Društvu narodov slej ko prej izključen, ker je vsa ameriška javnost temu nasprotna. Zato pa menijo, da bo Roosevelt uvedel na finančnem in gospodarskem polju mnogo aktivnejše sodelovanje z Društvom narodov in Evropo sploh. Te nade se opiirajo na dejstvo, da je novo izvoljeni predsednik v številnih govorih ostro obsojal pretiramo politiko zaščitnih carin Hoovra. Tudi domnevajo v Ženevi, da se bo demokratska vlada v vprašanju dolgov pokazala mnogo bolj dostopno.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 9 nov. AA. V berlinskih političnih krogih kažejo sicer zadovoljstvo nad izvolitvijo Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav, ker uživa Roosevelt splošno spoštovanje in je že dolgo na glasu odličnega politika. Naglaša.io pa obenem, da Nemčija kljub temu ne bo nikoli pozabila zaslug dosedanjega predsednika Hoovra, ki se je s proglasitvijo moratorija za vojne dolgove uspešno boril proti svetovni krizi in vedno kazal simpatično razumevanje za hudo stisko Nemčije.
Franklin D. Roosevelt
je rojen 30. januarja 1882. v Hydepar-ku, država New York. On je nečak nekdanjega predsednika Roosevelta. Po končanih študijah na havardski univerzi je posečal še tri leta takozva-no Columibia Law Shool. Leta 1910 is bil prvič izvoljen v newyorški okrajni svet. Ko pa je postal leta 1913 tajnik v mornariškem ministrstvu, je svoj mandat odložil. Na tem položaju je ostal vso svetovno vojno in je bil zadnje mesece leta 1918 pridelien inšpekciji ameriških čet in vojnih ladij v Evropi. Januarja in februarja 1919 le vodil ameriško demobilizacijo v Evropi. Leto dni pozneje ga je demokratska stranka nominirala za podpredsednika Zedinjenih držav. Pri zadnjih predsedniških volitvah 1928 ie bil izvoljen za guvernerja države New York. že leta 1930 pa ie bil določen za predsedniškega kandidata in včeraj res tudi izvoljen.
Politika nemških kontingentov propadla
Papen se je moral udati pritisku veleindustrije - Najbrže se bo moral tudi sam umakniti
Berlin, 9. nov. s. Jutranji tiistk je soglasno naziranja, da napovedujejo včerajšnje izjave Papena pred zastopniki inozemskega tiska, po katerih osebno vprašanje ne bo igralo noben- vloge, skorajšnjo rekonstrukcijo vlade. »20-Uhrblatt« navaja glede tega že podrobnosti in zatrjuje, da v novi vladi razen Papena ne bosta več zastopana niti prehranjevalni minister Braun zaradi težav pri rešitvi vprašanja kontingentriranja, niti državni notranji minister Gavl, ker ne more izvesti svoje ustavne reforme. Kot kan-dida* za bodočega kancelarja se imenuje bivši državni obrambni minister Gessler, ki bi lahko s svojimi zvezami s cen tramom or-ogočil sodelovanje med cen tramom in narodnimi socialisti.
Listi napovedujejo z vedno večjo gotovostjo, da bo državna vlada v vprašanju kontingentiranja deloma spremenila svoje smernice ter se odločila za gibljive carine. V ekakor se ne sme smatrati, da je vprašanje kontingentiranja že popolnoma razči-
ščeno ter da bo državni prehranjevalni minister deloma umaknil svoje prvotne zahte* ve v prid obširnejšega in precimejšega sistema gibljivih carin.
Berlin, 9. novembra d. Po končnoveljav-ai ugotovitvi volilnega izida so se izvršile nekatere ilzpremembe v razdelitvi mandatov. Bavarska ljudska stranka dobi od centru ma, kakor tudi od gospodarske stranke po en mandat, tako da bo imela v bodoče 20 mandatov, dočim bo imel centrum samo 69 mandatov, gospodarska stranka pa le enega. V 26. volilnem oKraju dobe narodni socialisti še en mandat, tako da bodo imeli 196 poslancev, s čemer je celokupno število poslancev v državnem zboru naraslo na 583.
Berlin« 9- novembra. AA. Državni kance-lar Papen odpotuje v južno Nemčijo, kjer bo imel sestanke z voditelji juznonemškilf pokrajin o važnih ustavnih vprašanjih. Naj prvo bo obiskal Saksonsko, nato T>a Wflri temberško in Badensko.
Mušanov proti Ferdinandovemu povratku
Zagonetna akcija bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda v Rimu Posredovanje italijanske vlade za njegov povratek?
Budimpešta, 9. novembra <p. Semkaj je prispel iz Rima bivši bolgarski kralj Ferdinand. V Rimu se je mudil dalje čas« kot gost italijanske kraljevske rodbine. V poučenih krogih zatrjujejo, da je skušal pri. dobiti Italijo za posredovanje svojega po-vratka v BoLgarijo Kakor znano, je italijanski kralj tast kralja Ferdinanda. V Bukarešto je med tem že prispel Ferdinandov adjutant general Gančev, ki ima nalogo, pridobiti bolgarske zemljedelce za povratek Ferdinanda.
V bolgarski javnosti je ta vest zbudila veliko razburjenje Listi obširno pišejo o tem in zahtevajo od vlade, naj se čimprej
izjavi, kako stališče bo zavzela. Ministrski predsednik Mušanov je zato povabil včeraj domače in inozemske novinarje ter jim med drugim izjavil, da bo vlada budno zasledovala vsako akcijo in zatrla vsako nezakonitost, dodal pa je, da bi povratek kralja Ferdinanda v sedanjem trenutku Bolgariji siluo škodoval in jo spravi) v skrajno težaven položaj. Po njegovem mnenju je sedanji! čas hudih gospodarskih in finančnih skrbi najmanj prikladen za take pokrete. V budimpeštanskih političnih in diplomatskih krogih sodijo, da akcija za povratek kralja Ferdinanda za sedaj nima nobenega upanja na uspeh.
Mandžursko vprašanje zopet v ospredju
Pariz, 9. novembra. AA. Kitajski poslanik v Parizu Weliington Koo je zastopniku lista »Republique« izjavil:
Nobena država se v bodoče ne bo mogla izolirati pred drugo. Vsak dogodek odjekne po vsem svetu. In zato Kitajska ni prenehala sodelovati z Društvom narodov od vsega njegovega začetka. Pakt DN, pogodba devetorioe velesil Ln Brlandov. Kellogov pakt so temelji kitajske politike V takih okoliščinah je mandžursko vprašanje svetovno vprašanje Dokler se ne reš| v skladu z dvema osnovnima načeloma washingtonske pogodbe, na podlag' načela teritorialne nedotakljivost; Kitajske ln politike odprtih vrat, se nobeno vprašanje, ki je na dnevnem redu. ne bo moglo pravično rešiti.
Glede medsebojne zveze med mandžur-skim vprašanjem in vprašanjem reda na Kitajskem je poslanik izjavil:
Kljub glasovom, ki jih zahrbtno širijo naši nasprotniki, ne smete misliti, da vladata nered in zmeda po vsej Kitajski Res je, da tu pa tam pride do neizogibnih incidentov. kar ni v tako prostrani deželi s tako velikim prebivalstvom nič čudnega, toda takj incidenti ne morejo zavreti potrpežljivega dela za napredek in obnovo države. Listi so obešali na veliki zvon umor neke Angležinje ln ugrabitev dveh britanskih podanikov, toda to se je zgodilo ob belem dnevu v dveh mestih k5 sta že mesece pod vojaško okupacijo Japoncev Ko je bil pod japonskim nadzorstvom samo ozek pas na obeh straneh južne mandžurske železnice, je Kitajska znala jamčit.} za varnost več stotisoč inozemcev v Mandžuriji. Sicer pa tudj Lvttonovo poročilo trdil, da v Mandžuriji dotlej ne bo reda. do1^" ne pride nazaj pod kitajsko oblast.
Hoovrov poraz
V torek je v veliki severnoameriški republiki padla odločitev v borbi za državno predsedstvo. Volilni boj je trajal skoro pol leta in je postajal čedalje bo!j oster iti ogorčen. Spočetka je bil še ko-lrkortoliko stvaren, od tedna do tedna pa se je stopnjevala njegova ogorčenost, tako da je proti koncu dobil že sko-ro čisto oseben značaj. Bojevaa je bil z vso ameriško velikopoteznostjo in rvompoznostjo in z .naporom vseh moči na obeh straneh, republikanski in demokratski. Vendar pa je izven dvoma, da ie tudi v Ameriki volila v prvi vrsti -- kriza. Njej se imata zahvaliti Roosevelt za svojo nepričakovano veliko zmago, Hoover za svoj strahoviti poraz. Seveda so odločevali še drugi rr-j-menti. zlasti vDrašanje prohibicije, vendar se je tudi pri ameriških volitvah pokazalo. da se v današnji silni gospodarski in socialni stiski množice volibev brez globlje sodbe obračaio proč od strank, ki so bile na oblasti v letih gospodarskega propadanja. Da vladajoči činitelji krize niso zakrivili, da so io morda celo zadržali ali omilili, s tem si preprosti volilce ne beli glave. On vidi samo razliko med sedanjim in prejšnjim položajem, ne išče pravega in resničnega krivca, marveč brezobzirno obsodi one, ki so v trenutku, ko volilec lnhko učinkovito izreče svoio sodbo, v sa i formalno odgovorni za vodstvo javnih poslov. Pokazalo se je to še povsod, kjer so bile lani in letos volitve, pokazalo se je sedaj zooet v Zedinjenih državah.
Rooseveltova zmaga zato ni presenetila. Presenetiti je mogla tem manj. ker so že lanske parlamentarne in razne letošnje partikularne volitve zabeleži le beg voli-lcev iz vladajoče republikanske stranke, ki ji pripada tudi Hoover in ki ima vso državno oblast v rokah že od 1. 1920. dalje. Začudenje ra je vendarle vzbudilo, da je Hoovrov poraz tako katastrofalen in zmaga demokratskega kandidata Roosevelta tako sijajna. Hoover take silne nezaupnice gotovo ni pričakoval in je z ameriškega stališča niti ni zaslužil, saj se v svoji brezobzirni borbi za ameriške finančne interese ni strašil niti tega. da pahne v zmedo in nesrečo vso Evropo, kakor je to storil s svojim moratorij-skim predlogom. Hoovrov silili poraz pa so rodile posebne ameriške razmere. ki so se pridružile splošnim momentom, vplivajočim na opredelitev volil-cev po vsem civiliziranem svetu.
V veliki ameriški liberalni republiki, kjer je individualizem razvit skoraj do absurda, vel.iaio stranke in programi prav malo. Obe zgodo-vmski stranki, republikanska in demokratska, se med seboj ne borita za načela, marveč le za trenutno taktiko, predvsem pa za osebe. Osebnosti igrajo mnogo večjo vlogo kakor v Evropi. Ravno v tem oogle-du pa je bila pozicija sedanjega predsednika Hoovra zelo. zelo slaba. Kot favorit, ki mu je zmaga zagotovlie-.3 že v naprej, je šel Hoover v volilno borbo pre"d štirimi leti. Njegova ges;a so bila samozavestna, njegove obljube omamliive. Obljubljal je ameriškim državljanom nebesa na zemlji, kjer bo delavec imel vsak dan piščanca na mizi in dva avtomobila v garaži. _ Tudi njegova osebnost sama je bila imoo-zantna in je vzbujala najboljše nade, saj se je iz skromnega kmečkega fantiča prikopa! do enega največjih oodjetni-kov ameriške družbe in do enega prv h bogatašev. Ako je znal tako dobro gospodariti s svojim zasebnim premoženjem, zakaj ne bi kot državni redsed-nik povzdignil tudi narodnega gospodarstva? Tako je preudarjal ameriški volilec in dal svoj glas za »Prosperity-Presidenta«.
Zbirajmo dokumente
;voje
Češka politično-zgodovinska literatura je v zadnji dobi obogatela za d-ve znameniti deli, za Novakovo »Vzkrišeni českosloven-ske samostalnosti« in za Hajšmanovo »Češka Mafie«. Češki narod občuti in pravilno pojmuje svojo, morda največjo in najpomembnejšo zgodovinsko dobo. Pojmuje pa tudi važnosti, da se ta doba ohrani vsem bodočim generacijam, da se ne izgubi nobena podrobnost ne pozabi nobeno dejanje. ki je vodilo do resničnega narodnega preporoda in do vstajenja državne samostojnosti. Ohraniti pa hočejo tudi spomin na vse osebnosti, od največjih do naj-skromnejših, ki so sodelovali v skupnem boju naroda za osvobo.ienje. Publikacije o čeSki nacionalni revoluciji in ustanovi Češkoslovaške republike ter o predpogojih in predzgodovini te revolucije tvorijo celo biblioteko. Masarykova »Svgtova revohice«, Beneševo memoarno delo, Soukupov »28. rijen«. Herbenova monografija o Masary-ku, Macharovi spisi (pred vsem »Pet roku v kasarnach), Cervinkovi spomini na avstrijske ieče, vse to so dela, ki zanimajo tudi mednarodni svet. Za češki narod na so granitni spomeniki edinstvenesra prehoda iz narodne sužnosti v lastno državno domačnost
Da cenijo tudi drugi narodi zgodovinske spomenike svojih velikih dob, ni ničesar novega. Angleški državniki so v svoiih memoarnih delih dali sodobnikom in potomcem bogate zaklade zgodovinskih dogodkov političnih izkustev, izgledov na bodoči razvoj in miselnih podatkov za presoja me danih političnih razmer in bodoči razvoin;h možnosti. Tudi Francozi imajo na tem poli-u bogato literaturo. Nemcem je B'smarck daroval v svojih »Gedanken nnd Erinnerungen« monumentalno delo o veliki dobi mlade Nemčije. Biilow je na-
Razočaranje je bilo hudo. Komaj do bro leto po volitvah se je začel majati steber za stebrom takrat še tako velikega ameriškega blagostanja. In potem je šlo dalje in dalje, huje in huje. Ob koncu svoje štiriletne vlade si je noril Hoover priznati, da ni mogel izpolniti niti ene svojih velikih obljub, pač pa je videl pred sabo nepregledno armado enajstih milijonov brezDoselnih, ki v bogati Ameriki zaman iščejo dela in kruha. Mogel je tolažiti svojo vest, da ni on kriv, marveč da so krive sile, iač-je od njega in vseh Zedinjenih držav. Ni pa mogel enako potolažiti prebivalstva, ki prej ni bilo vajeno bede. Moral je pasti.
Veliki zunanjepolitični uspehi naj bi odvrnili pozornost ameriškega prebivalstva od čedalje bolj naraščajočih domačih težav. In tako je Hoover kljub svojemu nauku, da se Evropa Amerike ne tiče in Amerika ne Evrope, dvakrat usodno posegel v evropsko politiK). Prva je bila moratorijska bomba, si oa je kmalu pokazala, da dobro državno gospodarstvo ni mogoče brez dobre domače in mednarodne politike. Hoovrov moratorij je sprožil plaz, ki je zbobnel v dolino, rušeč pod seboj vse evropsko gospodarstvo z nemškim in ameriškim vred. Svet je spoznal, da so b'li ameriški nagibi le egoistični, pri tem pa še. kakor se je kmalu pokazalo, zelo kru-kovidni in ozkosrčni. Zaradi tega je bila v Evropi z nezaupanjem sprejeta tudi druga velika Ho o v rova >nic'ativa^ cena o radikalni splošni redukciji oborožitve.
Posledica obeh ponesrečenih akcij je bila. da je po ostalem svetu narašča io nerazpoloženje do Zedinjenih držav i.n da je ta ogromna velesila bila vedno bolj osamljena. Izolacija je bila tem večja, ker je Hoover med Ameriko in ostalim svetom že poprej naredil globok prepad s carinsko tarifo, kakor je enake ne zmore svet. Z njo je izločil z ameriškega trga vso inozemsko konkurenco, povzročil pa je obenem, da so evropske države, ki so bile najbolj prizadete. druga za drugo začele odgovarjati z represalijami. Ko so njegovi nasprotniki začeli tožiti o gospodarski izolaciji Amerike, so jim Hoovrovi republikanci samozavestno odgovarjali: »Le proč od beraške in izmozgane Evrope, od koder ne moremo pričakovati dobička. še manj pa pomoči!« Izkušnja je pokazala, da se tudi močna in bogata Amerika ne more brez kazni iztrgati iz občestva narodov. Kriza se ne le tli ustavila, temveč še poostrila.
Morda bi se gospodarski razvoj Amerike in ostalega sveta ne zasukal dost: drugače, kakor se je, četudi bi teh in drugih sličnih Hoovrovih *„kcij ne b?lo ali bi bile drugačne. A tudi svet gleda precej z enakimi očmi kakor ameriški volilec. Tudi on vidi predvsem efekT in vidi vsaj zunanjo zvezo Hoovra s tem nerazve cljivim efektom. Ako izvzamemo Nemčijo, ki je imela v Hoovrovi politiki vedno zaščito in potuho. izid torkovih volitev najbrž nikjer ne bo /zbudil političnega obžalovanja.
Bodoči predsednik Zedinjenih držav. Franklin Roosevelt, je še nepopisan list. Demokratska stranka ra, ki ga je postavila za kandidata in zdaj za ->rezi-denta, je vedno ostro kritizirala poleg Hoovrove notranje tudi njegovo mednarodno politiko. Zato sme svet upaci. da bo sedaj, ko bo dobila vso oblast v roke, kazala za evropske in splošno-svetovne zadeve, ki od njih zavisi go-spodarska in politična konsolidacija sveta, več razumevanja kakor njeua prednica. Samo upanje je za enkrat to. toda v današnjih časih je tudi utemeljeno upanje že dragoceno
pisal obširne memoare. Dobo svetovne vojne nam predočujejo pred vsem spomini socialista Soheidemanna. V Avstriji je zbral material za zgodovino revolucije socialist Bauer. V Italiji sta pisala Nitti in Sforza. Navajamo seveda samo primere iz bogastva drugonarodnih politično-zjrodovinskih publikacij.
Za Jugosolvene je doba narodne osamosvojitve in ustanovitve sedanje naše kraljevine gotovo največja in najpomembnejša doba Posebno velja to za nas Slovence, ki smo živeli od pamtiveka pod tujo oblastjo, brez lastne državnosti, razcepljeni in razkosani. Za nas pomeni a nacionalna revolucija in ustanovitev naše mlade države vstop v zgodovino, uvrstitev med državotvorne narode, ki jim gre beseda in veljava v mednarodnem svetu. Zdi pa se, da nas je velika doba našega novorojenja presenetila, da se še nismo popolnoma zavedili njene važnosti. Naša literatura, bodisi pragmatično zgodovinska bodisi memoarna. je ostala skromna. Knjiga Bogumila Vošnjaka in nekaj epizodinih del je glavno, kar imamo.
Nič pa ni po našem mnenju za naš polit, razvoj, za nacionalno vzgojo nas samih, za vzgojo naše doraščajoče in prihodnjih generacij tako važno, kakor ohranitev spomina na našo največjo in najvažnejšo razvojno dobo.
Ne dvomimo, da nam bodo naši poklicani znanstveniki dali to potrebno delo. Ne bodo nam ostali dolžni niti znanstvenega zgodovinsko-kritionega dela, niti poljudne obdelave Toda veliki tekst zgodovine se ne bo mogel napisati, če se ne bo ohranilo podrobno gradivo. Nekaj drobtin imamo Raztresene so po naših novinah in v nekaterih epizodinih publikacijah. Ali mnogo se je že zamudilo. V dobi štirinajstih let jih je umrlo že mnogo, ki so svoje sporni^-ne nenapisane ponesli v grob. Akcije, ki so jih započele nekatere znanstvene organizacije za ohranitev podrobnih podatkov,
za
Slatinske tablete
hlljšanje odstranijo oso preobilno tolsto m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubi j ana
niso rodile uspeha. Zdi se, da posebno Slovenci nimamo razvitega zgodovinskega čuta. Da tudii ne čutimo dolžnosti in odgovornosti proti sebi in narodu, ohraniti v živem spominu vse korake naše poti v svobodo in zgodovino.
Vendar danes še ni vse zamujeno. Danes še obstoja možnost, da se zberejo podrobni podatki za naše bodoče zgodovinsko standardno delo. Treba je le, da si vsakdo, ki je sodeloval na našem osvobojenju in ki je doživel vojno in prevrat, sam predpiše za dolžnost, da na ta način ohrani, kar ve, po možnosti pa že tudi objavi. Vsak oseben spomin na te pokninule čase je dragocen dokument za našo zgodovino. Posebno je vsak inteligent dolžan, da doprinese svoj prispevek za narodno zgodovino. Literati. ki so deloma že začeli z objavljanjem svojih doživetij, opazovaruj in izkušenj ,nai bi šli z dobrim vzgledom naprej in nadaljevali svoje započeto delo.
Zbirajmo kamne za zgradbo svoje narodne zgodovine. Ohranimo dokumente, našega narodnega doživetja, ohranimo jih v slavo preteklosti ter v vzpodibujo in pouk poznejšim rodovom.
To je ena naših prvih narodnih dolžnosti. —ln.
Sestanek Narodne skupščine
Beograd, 9. nov. p. Seje Narodne skupščine, ki so bile prekinjene zaradi vladne krize, se bodo jutri nadaljevale. Najvažnejše bo na jutrišnji seji poročilo o zakonu o občinah, ki ga je predložila vlada v nadaljnje zakonodajno postopanje. 2e na prihodnji seji bo izvoljen poseben odbor za proučitev tega zakona. Razprava o zakonu bo trajala precej dolgo, ker je gradivo zelo obsežno.
Jutri ob 4. popoldne se bo sestal poslanski klub JRKD. 2e danes je začel zasedati odbor za proučitev zakona o zaščiti kmetov. Tudi pred finančnim odborom je več važnih finančnih zadev.
Seja banovinskega odbora
JRKD
V soboto popoldne se je vršila v dvorani Narodnega doma v Mariboru druga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino. Udeležili so se je skoro vsi odborniki, predstavniki vseh srezov banovine kakor tudi senatorji in poslanci iz dravske banovine. Seji je predsedoval predsednik banovinske organizacije senator g. dr. Janko Rajar. Banovinski tajnik g. dr. Marjan Zajec je poda) obširno poročilo o delu in razvoju organizacije v dravski banovini; naslikal je nad vse razveseljivi it zadovoljivi razvoj organizacije ter orisal politične razmere v banovini. Nato se je razvila živahna debata o raznih aktualnih vprašanjih, v prvi vrsti o načrtu novega zakona za zaščito kmetov. Kljub kritičnemu razmotrivanju je bila debata vseskozi stvarna in je prinesla mnogo koristnih misli.
Pri dopolnilnih volitvah je bil na predlog banovinskega tajništva ko op ti ran v predsedstvo banovinske organizacije g. Josip Turk, starosta Jugoslovenske gasilske zveze, v nadzorstveni odbor banovinske organizacije direktor g. Anton Jug, v ba-novinski odbor stranke pa g. dr. Vinko Rapotec od"«tnik v Mariboru. Banovinski odbor je končno izvolil tudi zastopnike banovinske organizacije v glavnem odboru stranke. Izvoljeni so bili gg.: senator dr. Janko Rajar, banovinski tajnik dr. Marjan Zajec, lekarnar Andro Posavec. predsednik narodno strokovne zveze Rudolf Juvan, mariborski župan dr. Lipold ter ravnatelj Zveze slovenskih zadrug Fran Trfiek.
Predavanja prof. dr. Franca Ilešiča na Poljskem
Profesor zagrebške univerze dr. Franc Ilešič je Imel tekom meseca oktobra na Poljskem tri predavanja o Jugoslaviji.
Dne 4. oktobra je predaval v Poznanju o slovanskem značaju primorja Jugoslavije Primerjajoč itaLjansko agitacijo proti ju-goslovenskemu primorju z nemško agitacijo proti poljskemu primorju, je predavatelj očrtal današnje narodnostne razmere v Dalmaciji; in dal sliko jugoslovenske dalmatinske preteklosti, ki je ne morejo zasenčiti prav nobeni spomeniki arhitekture niti zabrisati jezilkovni vplivi. Predavanje je priredilo poznanjsko nenavadno agilno »Poljsko jugoslovensko udru-ženjje«. Dvorana na univerzi, kjer se je vršilo predavanje, je bila polna, prisotni so bili tudi rektor univerze, geograf prof. Pavlovski, jugoslovenski častni konzul, dilrektor M Soheffs, člani češkoslovaškega konzulata itd.
Dne 8. oktobra j« prof. Ilešič predaval v Varšavi in sicer v tamošnjem »Poljsko jugoslovenskem Narečnem društvu«, in si-cer o »Zapadni Jugoslaviji«, t. j. o Slovencih. Predavatelj se je oziral tudi na Slovence, ki so ostali izven Jugoslav-ije ter v poedilnih slikah podal slovenski zgodovinski kulturni razvoj, vse pod načelom našega državnega in narodnega ediinstva. Kljub zelo siabemu vremenu je bila dvorana tudi pri predavanju v Varšavi polna. Poslanika '^azareviCa, ki je bil odsoten, j« zastopal njegov namestnik, legacljsfcl svetnik dr GriuLt, generalni sekretar našega poslaništva in novinarski ataše, a Iz varšavskegamimlstrsrtva za vnanje posle referent oddelka za vzhod g. Pavlica.
Dne 10. oktobra je prof. Ilešič predaval v LubMnu, ln sicer v imenu tamošnjega »Društva prijateljev znanosti«. Ker v Lub-liinu še ni bilo nobenega predavanja o Jugoslaviji, je predavatelj dal splošno sliko Jugoslavije, ln sicer z geografskega, jezikovnega in ustavnega stališča ter pregled losedanjega delovanja raznih poljskojugo-slovenskih organizacij Prisotne Je bilo zlasti mnogo srednješolske in |iniverzltet-ne mladežt
Revizija pravilnika o pobiranju trošarine na elektrike
Zvesa industrijeev za dravsko banovimo v L j ubijam je včeraj izdala svojim članom važno okrožnioo, v kateri poroča o dose žendh uspehih glede preureditve načina pobiranja državne trošarine na električm tefe. Iz okrožnice posnemamo naslednje podrobnosti:
Dne 4. novembra se yt vršila v Beogradu seya uprsave Saveza električnih podjetij kraljevine Jugoslavije, kjer se je razprav^ Ijalo o trošarini na električni tok. Seje sta se i 7. področja dravske banovine udeležila inž. Kliepach in inž. Suklje. Pos'ednja je poročal o rezultatih pismene ankete, ki je bila izvedena v dravski banovini, ld potrjuje upravičenost zahtev in predlogov, da se maddm kensumentom — pavšalistom računa trošarina po idealnih kilovatnih urah. dočim naj se pri industrijskih podjetjih smatra vsa porabljena električna struja kot strinja za pogon. Točna izvedba predpisov pravilnika od 30. septembra bi por vzročna velike stroške za nabavo šitevcev in za preureditev električnih vodov, ki bi v dravski banovini presegali enoletni dcnos državne trošarine in bi šli po pretežni večini v inozemstvo. Pa tudi v primeru, če bi finančni minister vztrajal na zahtevi, da mora industrija plačatn za razsvetljavo višjo trošarino od 0.70 D m, je treba za pobiranje predpisati tak postopek, da ne bodo potrebne drage investicije.
Še istega dne se je vršilo posvetovanje pri Centrali industrijstkih korporacij. fejer so b'M usvojeni sklepi dopoldanske seje. naslednji dan pa konferenca v finančnem ministrstvu, ki ji je predsedoval pom »č-niik finančnega ministra g. Nedcljkovč. Centralno industrijsko korporaeijo »ta zastopala dr. Gregorič in F. Vindiš, Zbornico za TOI v Ljubljani konzulent g. Fran Žagar, iz področja dravske banovine pa &o bili navzoči še inž. Kieoach. inž. suklje, Teodor Sponn ki M. Horvvitz. Na __ tej konferenai je poročilo o pobiranju trošarine na električni tok podali inž Suklje, ki je naprej poudaril načelno stališče vseh gospodarskih korporacij proti obdavčenju električnega toka. ki bo bistveno ov',Talo potrebno elektrifikacijo. Anketa, izvršena na področju dravsike banovine, je ugotovila, da je v Sloveniji blizu 7000 najmanjših konsumentov-pavšalistov. Stroški za postavitev števcev pri teh pavšalitvah bi znašali 4 milijone Din, kar bi znašalo 20-krat toliko kot enoletni donos trošarine od struje, ki jo konsumlirajo ri pavšali sti. Nemogoče je. da bi se taki stroški naprtili tem večinoma siromašnim konsu-mentom PogTešno je tudi mnenje, da mo rejo industrijska podjetja brez večjih stroškov od d vo rti razsvetljavo od pogona. Omenjena anketa je ugotovila, da bi znašali stroški industrijskih podjetij za preureditev. to je za točno ločitev vodov za razsvetljavo in vodov za pogon ter za postavitev števcev, znatno več nego enoletni donos trošarine od vse porabljene struje. Tn četrtine stroškov bi šlo pri tem v :no-zemstvo za nabavo števcev in materiala, kar se ne bi dalo zagovarjati uiti pri ugod* nem razvoju deviznega gospodarstva. Končno je referent mi Šuklje stavil predlog, d« se nemudoma nadomesti sedanji pravilnik z novim, uvaža ioč iznešene upravičene zahteve. Pri izdelavi novega pravilnika pa naj sodelujejo tehnični strok.rv-pjaki iz vrst gospodarstva. Novi pravilnik mora tudi uvest? načelo, da 9e pri industrijskih podjetjnb smatra ves potrošen tok kot tok za pogon vključno razsvetljavo stanovanj, delavcev in nameščencev Pravilnik naj taksativno navede vse one produkcijske procese, ki spadajo med elek trometalurške in dektrokemične Ln ki so oproščeni od trošarine. V to vrsto je »prejetij tudii brušenje lesa pri izdelavi lesovine in akumuliranje vodne pare.
Po iznešenih referatih drugih interesentov je pomočnik ministra g. Nedeijkovič reagiral na posamezne predloge in med drugim omenil, da ni mogoče razpravljati o zahtevi, da bi se vsa porabljena struja industrijskih podjetij smatrala kot straja za pogon, ker bi to nasprotovalo zakonu. Ministrstvo financ pa noče. da bi zaradi pravilnika nastali veliki izdatki za nabavo števcev in drugega materiala. Zato bo iznešene predloge skupaj s strokovnjaki iz gradbenega ministrstva proučilo in bo skušalo izdati take predpise, da novi stro* ški ne bodo potrebni. Seveda pa mora biti zajamčen donos trošarine v polnem obsegu, kakor to določa zakon. Pozval je predstavnike gospodarskih korporacij. od-nosno navzoče strokovnjake, naij stopijo v stik z referenti gradbenega ministrstva in naj v teku 15 dni v napovedanem smislu izročijo svoje končne predloge. Pomočnik g. Nedel jfcovič je nadalje izdavil da smatra sprejem1 jiv predlog, po katerem se naj mabm pavšalis>tom odmeri trošarina po ideelnih kilovatnih urab. to je po kvoci-jentu pavšalne odškodnine in normalne cene električnega toka dotične kategorije.
Sledeč nasvetu, k' ga je dal pomočnik ministra na tej konferenci, ie posebna de-putaciia že 7. t. m predložila načrt začasne odredbe, ki naj bi se nemudoma objavila. da se preprečijo nepotrebni stroški za nabavo števcev in za preureditev električnih vodov. Ka&tor je pričakovati, bo finančno ministrstvo še v tekočem tednu objavilo tabo provizorno odredbo v 'e malo spremenjeni ob':fci Kakor je iz gor-niega poročila razvidno, ie v kratkem pričakovati spremembo predpisov glede pobiran ia trošarine na električni tok tako da ne bodo potrebni nekaki znatnejši stroški za investicije.
Sprejemi pri zunanjem ministru
Beograd, 9. novembra AA. Zunanji minister Bogoljub Jeftič je včeraj sprejel erškega poslanika Leona Melasa, rumun-skesra poslanika Aleksandra Guranesca in madžarskega poslanika Valdemarfa Deal-ta.
Napredovale vcenčiliškiV orofpcnriev
Beograd. 9. novembra p. S kraltevim ukazom so na oredloer orosvetnesra ministra napredovali v višio skupino orofesor-i! l-hibHntrske univerze eer. dr ath?ti Oerris dr. Viktor Korošec, dr. Janez VaMut,. ar Andrei Oosar. dr. Stanislav Jančič, inž. Feliks Lobe in Ture Horvat.
Ne«rp?3 PsSiČPve Vffovs Pnbrovn!k. 9. novembra č. Iz Cavtata poročajo, da se le v Privatnem s»tanova.titii Steve Ra?M<5?»	soproga pokoine-
e-a Nikoip Pašiča. Padla je ln si zlomila desno roko.
Rogaška Slatina v jeseni
R. Slatina, 9. novembra. Le polagoma pada listje z dreves. Go-
*dovi so še vetlno rumeni, rjavi pa tudi še zeleni. Barve se zlivajo dru<?a v drugo <n sažare proti večeru, ko jih obsije večerna zaija. Nekam počasno gremo letos zimi naproti, čeprav so že obmolknili klopot-ci po vinogradih. V kleteh postaja vedno bolj tiho. ko je nred tednom še šumel mošt v kipelnih vekah, glasno prekipevajoč Sedaj pa za žubori le v redkih sunkih in ravno nekako ob Martinovem bo zispal za vedno. Gostje so se po večini razleteli na vse strani, le tu in tfl.m se še pojavi kateri, kakor zaostali ptič. Tnkšen je g. Bidmra naikas-nejši gost v Ro2*§ki ST"fipi. Kamor poide?. povsod ga naletiš Preho-dil je že vse hribe in doline, kakor da išče pripravne ferene ra zimski siport. ki smo ga doslej v RogasVi Slatini tako pogrešali
Vendar je v zdravilišču zopet živ?hno, toda čisto drutmče kakor v sezoni. Tam. kjer so se šetali še pred tedni go-stje. se lesketajo sedaj lopate in sekire O^mavlja-jo glavni park ki <?mo sa že bili vaieni gledati mi in vsi naši pre-dniki — vedmo enakega. Odstranjen je balkon kopališča S*v-ria. ki je pristojni tej <?favlr kakor zelen klobuk črni salonski suknji Med Stvrijo, Zdraviliškim domom in kino<m nastaja nova vez v obliki modeme čakalnice, ki bo zakrivala ozadie proti kinu. Kopališča popravljajo, da bo<?o rvrlrtorv^riala vsiaj nekoliko sedanji dobi. dokler ne pridejo srečnejši črt s i in z njimi novo centralno kopališče. V smeri od »Pošte« proti »Solncu« padajo <rhli kostanji, da bo več solnca ki ga ie R ga%a Slatina precej pogrešali. Ako bog sreč-? m dosti denarja, bomo lahko začeli z ridavo nevegr. plavalnega in solučnega kopališča v zelo srečno izb ram" bližini zdravilišča, ob poti proti kazini, cb gozdnem mineralnem vrelcu. Delo. ki «e vrši letos tako intenzivno, bo rodilo obilne, 'epe sad "»ve v dveh smereh: olenv-na bo Rogaški Slanina in zaslužili bodo delavc'. da se bodo lažje prerinili skozi zimo. ki jim preti z	ostrostjo in z gladom,
saj ie suša uničila v teh krajih polovico pridelkov. Z^ito pozdravljamo micijativo direktorja inž. Ditricha, ki se ie vrgel na delo z vso vnemo, dobro vedoč. da s tem koristi i zdravilišču i ljudstvu. Denar, ki ga zasluži zdrav:!:§če, mora ostati tu za proč vrt zdravilišča in za življenje domačinov. Gostje pa bodo veselo iznenadeni, ko bodo videli, kako se Slatina lepša in mo-dernizuje v pravilnem pravcu, za katerega ckrbi inž. arh. Glanz, ki vodi vsa omenjena pomembna dela.
29. oktobra smo praznovali 20fjctnico ku-manovsko bitke. Soba pri »Pošti« in postranski lokali so bili nabito zasedeni, ko ie o t varil slavno«?* starosta Sokola br. dr. Koltercr s kratkem pozdravom. Sledilo je predavanje br. Sottleja. recitacija sestre Aihrikove in slednjič ie zadonela domorod-na pe-iem Pod taktirko br. dr. Brabca. V sokolskem društvu pripravlja br. Pike! gledališke predstave, kar vsi iskreno pozdravljamo; ne samo. da delujemo v kulturnem pogledu, ampak tudi. da zbiramo kamen za kamenčkom za naš bodoči sokofeld dom. V ta namen bodo tudi kegljašld vjčeri v kleti »Slat'ns>kega doma«, ki jih domačini rad"' pose čaj o.
proslava v Snlihi
Split. nov. n. Danes so v Splitu svečano proslavili 501etnico nacionalne zmage pri ob3nVkih volitvah. Ob 8. zjutraj se je zbrala velika množica ljudstva na pokopališču. kjer so posvetili grobove nekdanjih nacionalnih borcev. Župan dr. Račič ie imel lep govor o pomenu nacionalne borbe. Za njim so govorili kot zastopnik Ljubljane, obč svetnik dr. Šubic. ki je položil v imenu Slovenije na grobove krasen venec, zastopnik Zagreba inž. Domajnko in drugI. S pokopališča je krenil velik sprevod na Narodni trg Tu je množica prirejala viharne manifestacije na jugoslovenski Split in jugoslovensko državo. Ob 11. je bila svečana seja občinskega sveta, s katere so poslali vdanostno brzojavko kralju. Zupan jc imel pri tej priliki pomemben slavnostni govor. Po seji je ban Jablan»vič izročil odlikovanje red Jugoslovenske krone ITI. stopnje sta ros lavni zastavi »Hrvatskega napredka«. nakar je po odsviranju državne himne govoril narodni poslanec dr. Grga Andjc-linovič, ki je imel patriotski govor, v katerem je obsojal vse narodne izdajice rn separatiste.
Ljubavna tragedija Slovenke v Ka?Wcu
Karl°vac. 9. novembra, č. V pretekli noči je prišel iz Zagreba v Karlovac 28letni pleskarski pomočnik Viktor Aleksič. ki se je zaljubil v 231etino Slovenko Anko Slan-čevo iz metliške okolice. Slančeva je bivala v zadnjem času v Karlovcu in ko io je našel. ie zahteval cd nje, naj se z njim poroči. Ker na to ni hotela pristati, jo je prijel za glavo ter naperil proti njej revolver. V zadnjem hipu se mu ie iztrgala iz rok. Med tam pa je on že oddal proti njej dva strela, od katerih jo je eden zadel v prša, ji prebil pljuča tako, da je krogla izstopila na hrbfu. Hudo ranjeno dekle so Drepeliali v bolnišnico. Ni verietno. da bi ji mogli rešiti življenje. Aleksič sam je po zločinu naperil revolver še proti sebi ter se ustrelil naravnost v srce. Bil je takoj mrtev.
Poizkus samomora
Ljubljana. 9 novembra.
Nocoj pred 20. uro so našli na Krakovskem nasipu mlado žensko. zvMajočo se v krčih. Na pomoč poklicana reševalna postaja je mladenko prepeljala v bolp:šnico. Gre za lOletno brezposelno šivilio Amalijo K., stanujočo na Tvrševi cesti 20 ki jc obupala zaradi bede in se hotela usmriiti z lizolom. V bolnišnici so ji i/prali želodec in je mladenka, kakor kaže. že izven nevarnosti.
Vattjaiianovp^
Zaarrohška vreme"cka napoved za rfanes: Oblačno, merjeno, hladno, mestoma deževno. — Situacija v^eraišniega dne: Bnromn-trski maksimum 5e vedno Drevladuie nad večjim d»»lom kontinenta, a se ie v zndniem času pričel Sirili proti severu. Visoki pri-t'sk nad Južno Evrono ie nekoliko oslabel, še boli na iugu se ie pojavila slaba baro-metrska depreoiia Zaradi te^a ie vreme v vp"'f>m d^lu Južne Pvrooe oblačno
Dunajska vremenska nnnoved za četrtek: Sedanje vreme, ki ie v nižinah često megleno, se zdaj še ne bo spremenilo
kraji in ljudje
Nj* Vel. kralj poklanja invalidom prapor
Velikim invalidskim svečanostim v Beogradu Je preteklo nedeljo prisostvovalo okrog 15.000 Invalidov iz vse Jugoslavije. Slika predstavlja prizor, ko je Nj. Vel. kralj poklonil invalidom prapor v znak zahvale za njihovo žrtvovanje v vojni
Selitve in nove stanovanjske odpovedi
V novembrskem rokn se }e selilo okrog 450 strank, vloženih pa je že 112 novih odpovedi — Socialne sfičice iz življenja malih ljudi
taški hiši št 2 v Križevniški ulici. Odpovedano ji je bilo že maja za avgustov termine. Na intervencijo mestnega magistrata pa se je deložacija odložila do danes popoldne. Vnela se je huda borba. Pojavila so se pravna vprašanja, ali je deložacija utemeljena, ker določa neka izročilna pogodba, da se invalidu ne more odpovedati brez dovoljenja prejšnjega gosipodarja. Invalid je danes vložil pri sodišču tožbo na razveljavi j en je odpovedi in sodišče je odredilo, da se deložacija preloži na nedoločen čas.
Ljubljana, 9. novembra.
Novembrski selitveni termin menda še kmalu ni bil tako razgiban kakor letos. Od konca oktobra, a najbolj prve dni po Vseh svetih do danes se je razvijalo po mestu preseljevanje strank. Prevodniki z avtobusi, postreščki z vozovi in tudi nekateri brezposelni so imeli te dni polne roke dela.
Od maja dalje je bilo za novembrski termin podanih pri okrajnem sodišču 212 odpovedi. Koliko pa je bilo zasebnih? Selilo se je okrog 450 strank. Sodne odpovedi sicer redko navajajo vzroke, znano pa je, da so mnogi gospodarji odpovedali, ker revni najemniki z mesečnimi dohodki od 700 do 1000 Din niso mogli zmoči povišane najemnine. Mnoge stranke so same odpovedale stanovanja, ker so jim hoteli gospodarji naprtiti še višja bremena.
Po malih stanovanjih je veliko povpraševanje. Stanovanjski oddelek mestnega ekonomata je bil zadnji čas naravnost oblegan od strank. Toda stanovanja v mestnih hišah so vsi zasedena, a o privatnih stanovanjih magistrat ne vodi evidence. Križev pot so zatorej doživljali mnogi revni najemniki, preden so si priborili novo malo stanovanje, oglašeno v dnevnikih.
Od začetka novembra do danes je bilo izvršenih 7 sodnih deložacij z intervencijo mestnega magistrata. Posrečilo se je dobiti zasilna stanovanja, le dva zakonca sta ostala brez njega. Pohištvo so shranili, a zakonca sta se začasno stisnila pri znancih. Hude skrbi je imel vojni invalid, oče osmih otrok starih od 1. do 20. leta. Doslej je družina stanovala v bivši plemani-
Pri okrajnem sodišču je bil zadnje dni zopet velik dotok novih stanovanjskih odpovedi. Kar 112 jih je bilo vloženih do včeraj, — letošnji rekord! Od teh jih je samo za prihodnji februarski termin 106 in zadenejo v prvi vrsti malega človeka Za december je bilo odpovedanih le 6 stanovanj.
V	celoti je letos bilo sodno podanih 992 odpovedi.
V nekdanji šentpeterski vojašnici, ki Jo je pred dnevi prevzela mestna občina, je mestno načelstvo včeraj odpovedalo 20 strankam za I. februar 1933. Stanovanja so majhna in se bo izselitev gotovo uredila na miren način. Mestna občina mora preskrbeti primerne policijske zapore, ker na to pritissa sodna uorava. da se v justični palači izpraznijo dosedanji policijski zapori.
V	ta namen bo porabljena stara šentpetr-ska vojašnica, za sedanje stanovalce — ve činoma Ruse. dnevničarje in nižje uradnike — pa se bodo našli drugi prostori, bržčas v območju stare vojašnice same.
Pošigalee Hozjan obsojen na 10 let
Samo pri požiga velikega mlina je povzročil 600.000 Din škode
Maribor, 9. novembra.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval višji sodni svetnik Lenart, votanta sta na bila sodnika Kolšek in dr. . Čem er, dočim ie državno tožilstvo zastopal dr. Hojnik, so se morali danes dopoldne zagovarjati 271etni Ludvik Hozjan, ključavničarski pomočnik iz Dolnjelendav-fkih gor e, dalje 201etni mlinarski vajenec Fr ance G. iz čentibe pri Dolnji Lendavi ter 631etni industrijec Samuel Eppinger iz Dolnje Lendave.
Obtožnica očita Hozjanu. da je večkrat okušal zaž-gati pri mlinarju Ludviku Toki v Čentibi, 30. septembra 1929 jo zažgal kopico slame in povzročil 6000 Din škode, 5. decembra lt>29 je zažgal skedenj, ki je pogorel s 35.000 kg sena in je bilo 56.000 Din škode. 23. novembra 1930 je zažgal kopico slame in povzročil 5520 Din škode, 26. novembra 1930 je na podstrešju svinjske kuhinje in pralnice zažgal, vendar so ogenj pravočasno pogasili, obstojala je pa velika nevarnost za vse objekte. 4 .decembra 1930 je položil v novozgrajeni skedenj s petrolejem namočeno krpo, vendar se skedenj ni vnel. Naposled je 23. novembra 1931 položil v Tokin mlin v dvigalo šop slame in ga zažgal, tako da je zgorel ves mlin z vsem inventarjem. Škoda je bila ogromna, cenili so jo na 600.000 Din. Požar je zavzel
tako velik obseg, da je ogražal prostrano okolico.
Oškodovani Toka je prejel od Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani 251.000 Din, zavarovan je bil pa za 270.000 Din Prvotno je bil požari osumljen neki Štefan Volgi, proti kateremu je pa moralo biti postopanje letos v januarju zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Kmalu nato se je spri mladoletni obtoženec France G. z nekim Janezom Nagvjem, ki je prvemu očital, da je bil v zvezi s požari pri Toki. To je prišlo na ušesa tudi orožnikom, ki so po intenzivni preiskavi ugotovili, da je vse navedene požare netila zlobna roka iz konkurenčnih razlogov. Tako je bil aretiran France G., ki je vse odkrito priznal in povedal, da mu je Hozjan obljubil za molčečnost 1000 Din, dal pa mu je na račun šele 100 Din. Nato je bil aretiran tudi Hozjan, ki je sprva vse priznal in požige tudi podrobno opisal. Trdil je, da ga je k požigom nagovarjal industri j ec Eppinger, ki da mu je za to obljubil 10.000 Din, izplačal pa šele 200 Din. Pred sodniki v Dolnji Lendavi je Hozjan naenkrat pričel vse tajiti, nato je zopet vse trikrat priznal in zopet vse trikrat preklical.
Tudi pri današnji razpravi je Hozjan tajil vsako krivdo, čeprav obtožnica navaja, kako je v preiskavi vse natančno opisal in
celo povedal, pri katerem trgovca je kupil petrolej, dalje, da je bil tudi pri spovedi, kjer je spovedniku priznal požige in mu je ta dejal, naj se sam prijavi sodišču, česar pa ni storil, marveč je za pokoro zimolil tri rožne vence.
Industrijec Eppinger je vsako krivdo m nagovarjanje k zločinu v preiskavi kakor tudi danes na razpravi dosledno zanikal, dočim je mladoletni G. tudi danes v celoti vztrajal pri prvotnih izpovedbah. Ludvik Hozjan je bil obsojen na 10 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter na povračilo odškodnine Ludviku Toki v višini 250.000 Din, glede ostale škode pa je bil Toka zavrnjen na pot civilne pravde. France G. je bil obsojen na leto dni robije, ker ni oblastvom prijavil Hoz-janovih požigov, čeprav je vedel zanje. Industrijec Eppinger je bil pa zaradi nezadostnih dokazov oproščen. Proti tej oprostilni sodbi je državni tožilec vložil priziv, isto sta pa storila tudi zagovornika obeh obtožencev dr. Stor im dr. Mulej.
I
KRALJ VALČKA
Strauss
v ifuhezni in pesmi
FILM OČARLJIVE MUZIKE, NAJLEPŠIH MELODIJ IN TOPLE LJUBEZNI
V glavnih vlogah
M1CHAEL BOHNEN
komorni pevec
LEE PARRY
Greti Theimer — Paul H8rbiger
DANES OB 4., in %10 ZVEC.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
30.000 pomoči potrebnih
Da se določi načrt, kako organizirati za zimo prepotrebno pomožno akcijo, je sklicala banska uprava posebno anketo, ki se bo vršila danes ob 10.30 v dvorani banske palače. Ankete naj se udeleže vsi Lntere-sirani činitelji, zlasti zastopniki vseh večjih občin v naši banovini. Delavske zbornice, Borze dela, Strokovne komisije, JSZ, NSZ in vseh dobrodelnih društev.
Zima bo orez dvoma ena najhujših v teh kritičnih letih Mizerija se oglaša vse povsod. Po dosedanjih izkustvih bo treba računati z okrog 30.000 brezposelnimi in podpore potrebnimi siromaki. Od navedenih 30.000 jih bo spadalo okrog 10.000 v evidenco javne borze dela in njenih podružnic. ostali del z družinskimi člani pa bo padel v breme društev, občin in banovine. Tu so zapopadeni zlasti rudarji, ki jim Bratovske skladnice zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo nuditi skoro nobene pomoči. V poštev pa prihajajo tudi sezonski delavci, bajtarji in prizadeti po elementarnih ali drugih nezgodah. Da se od-pomore preteči preveliki bedi, bo treba na anketi resno in vsestransko razmotrivati to vprašanje.
Zemljiška knjiga v oktobru
Ljubljana, 9. novembra.
Posli zemljiškoknjižnega urada pri ljubljanskem okrajnem sodišču so bili tudi v oktobru prav živahni. Zabeleženih je bilo letos do konca oktobra skupno že 5313, samo oktobra pa 513 vlog. Na hipotekah iti terjatvah je bilo oktobra vknjiženih Din 5,058.690, dalje je bila zaznamovana prednost vrstnega reda za dva velika industrijska kredita po 2.500.000 in 3,500.000 Din; tako je bilo celotno intabuliranih 11,058.690 Din. Najvišja posojila so znašala po 100,
Demon žensk.
450 in 600 tisoč Din, najnižje terjatve pa
so bile vknjižene po 161.90, 120 in 200 Dia. OUZD je dosegel v oktobru rekord v pogledu vknjižbe zastavne pravice za neplačane prispevke delavskega zavarovanja. Na nepremičnine 31 ljubljansikih obrtnikov in podjetnikov je bilo vknjiženo za OUZD 173.915 Din, najvišji zaostanek je bil 67.560 Din, najnižji pa 162 Din. Davčna uprava za mesto Ljubljano se je le pri 3 posestnikih vknjižila za 103.288 Din na davčnih zaostankih. Najvišji davčni zaostanek je bil intabuliran v znesku 46.636 Din. Mestna občina se je pri ljubljanskih posestnikih vknjižila za 77.147 Din.
Od 1. januarja do konca oktobra je bilo na zemljišča mesta Ljubljane in okolice vknjiženih že 114,344.646 Din.
Pri črevesju nabrane zaostanke in
prebave prepreči v mnogih slučajih »Franz Josefova« grenčica, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zbor Socanov
Ljubljana, 9. novembra.
Snoči se je vršil v salonu restavracije pri »Levu« zelo živahen občni zbor »So-če«. Predsednik g. župan dr. Dinko Puc * je v nagovoru dotaknil vseh političnih dogodkov, ki so bili važni za našo narodno manjšino kakor tudi za razmere v državi Zlasti je ukinjenje reparacij prizadelo našo državo, ali s tem ni bilo po-magano ne Nemčiji ne Italiji, ki je prvo podpirala. Tudi v Italiji razmere niso rožnate, brezposelnost raste in se čuti poslabšanje gospodarskega položaia.
»Soča« bo ostala zvesta svojim nalogam in vztrajna v svojem stremljenju. Z delovanjem v preteklem poslovnem letu, je naglasi! predsednik, je društvo lahko zadovoljno. Tajniško poročilo je podal gospod Fran Simčič. Društvo šteje sedaj 990 aktivnih članov, združuje pa najmanj 5000 svojih iskrenih prijateljev. »Soča« ima že sedem podružnic, ki so povsem samostojne: v Bohinju. Celju, Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Murski Soboti in Novem mestu. »Mlada Soča«, ki je zelo delavna, šteje 232 članov. Blagajniško poročilo g. Josipa Sfiligoja izkazuje, da društvo dobro pojmuje tudi svojo socialno nalogo. Gotovine premore 95.597 Din. a v dobrodelne namene se je izplačalo 515 prosilcem 30.400 Din. Predsednik prireditvenega odseka g. Čotar je opisal lepe uspehe »Sočinih« prireditev, o spremembi pravil pa je poročal dr. Ražem.
Novo upravo »Soče« tvorijo: predsednik dr. Dinko Puc, odborniki Bačnar, Bavdaž, prof. Bačič. Čotar, Ivančič, Kajin, Klavora, Pavšič, dr. Ražem, Sancin. Sfiligoj, Simčič M., Simčič F., dr. Šaplja, Trampuž, Urban-čič. dr. Vavpetič, Velikonja in Zemlja, namestniki pa so: Berlot Gorkič. Jedrlinič in Saksida. Nadzorni odbor tvorijo: Bat-jel, Golja in Ziberna. Na občnem zboru je predsednik pozdravil tudi zastopnika Kluba primorskih akademikov g. Bidovca, predsednika »Mlade Soče« g. Ziberno in predsednika celjske »Soče« g. Komparo.
Pred znamenito glasbeno prireditvijo
Ljubljana, 9. novembra.
Velik simfonični koncert — to ime zasluži po vsej oravici ponedeljkov koncert Glasbene Matice ljubljanske. Simfonični, zato ker bo izvajal dve veliki simfoniji za mešani zbor in orkester, in sicer Szymanov-skega III. simfonijo »Nočni spev« za tenorski solo, mešani zbor in veliki orkester ter Stravinskega »Simfonijo psalmov« za mešani zbor in veliki orkester. Poleg tega bo igral pomnoženi operni orkester še Brav-ničarjevo najnovejšo uverturo »Kralj Matjaž«. Vsa tri dela so pomembna, in bodo prvič javno izvajana v Ljubljani. Szyma-novski in Stravinski se izvajata po vsej Evropi.
Szymanovski je na j odličnejši reprezen-tant poljske glasbe, Stravinski pa najpomembnejši cele ruske literature. Ze dobrih 15 let smatramo Igorja Stravinskega kot največjo kvaliteto vseh narodov. Letos je ves glasbeni svet slavil 501etnico njegovega rojstva. Glasbo je študiral pri znanem Rlm-skem-Korzakovu, katerega idejni predhodnik je Modest Musorgski. Sedaj živi Stravinski v Parizu v ozkih stikih z vsemi francoskimi umetniki. Kot skladatelj se je zasidral v rusko folkloro, katero je pred njim gojila znana »petka«; bojuje se za iste smotre, da namreč mora osladnost izginiti iz resne glasbe in jo nadomestita globina in ritem. Danes, po preteku 20 let, odkar deluje Igor Stravinski na glasbenem polju, ima po vsem svetu polno prijateljev in oboževalcev. Najboljši skladatelji vseh narodov ga smatrajo za svoj vzor in njegova dela imajo povsod največje uspehe. Napi-
sal je več baletov, simfoničnih skladb, klavirskih skladb itd.
»Simfonija psalmov«, ki se bo izvajala na ponedeljkovem koncertu, sestoji iz treh delov ter je nastala leta 1930. Prav za prav je kantata 3 psalmov, izmed katerih je I. del prošnja in molitev, drugi del uslišanje, tretji pa zahvalni spev Aleluja. Psalmi so latinski, vzeti iz Vulgate, ter se pojo tudi v originalu. Cela skladba ima simfonično širino, pisana je v arhaičnih cerkvenih skalah in se glasi mestoma kakor velikanske orgle, je izredno mogočna ter se stopnjuje do najjačjih fortissimov, izraža pa v vsej svoji celoti ono fundamentalno vero v nekaj višjega, ki jo na tako močan način uglasbeno moremo slediti le pri Slovanih. Matični koncert bo v ponedeljek ob 20. ▼ unionski dvorani
Zveza šoferjev Jugoslavije
■Na velikem zborovanju jugoslovenskih šoferjev, ki se je te dni vršilo v Beogradu ob navzočnosti zastopnikov vseh šoferskih organizacij Jugoslavije, je bilo osnovano šofersko združenje za vso državo. Ljubljan* sko šofersko organizacijo so zastopali predsednik Gabrijel Horvat in odborniki Oto Vončina, Franc Prašnikar in Rudolf Mala-hovskv. Pobudo za osnovanje centralne organizacije je daLa baš ljubljanska organizacija in je predsednik g. Horvat na skupščini razložil, na kakšnih osnovah se ie začel ta stanovski pokret.
Predsednik beograjske organizacije g. Peter Vilau je otvoril skupščino s čitanjem brzojavk Nj. Vel. kralju, ministru trgovine in industrije ter predsedniku beograjske občine, dalje je v krajšem govoru pozdravil zastopnike ministrstva trgovine, ministrstva socialne politike, Trgovske zbornice in vse delegate. Soglasno so bila sprejeta pravila, ki so kompromis osnutkov beograjske in zagrebške organizacije.
Do rednega občnega zbora bo vršil dolžnosti osrednje uprave provizorični odbor, ki ga tvorijo predsednik Aleksander Gol-ner, Peter Vilau, Peter Milenkovič in Milic Milovanovič, vsi iz Beograda. Odborova prva dolžnost je, da predloži oblastvom pravila v odobrenje. Po govoru delegata iz Aleksinca g. Dimitrijeviča je bilo sklenjeno, da se osnuje tudi službeno glasilo šoferske zveze, v katerem se bo posvečala paž-nja v prvi vrsti strokovnemu delu.
1 NA PRVEM MESTU
STOJI ©AXES
SUPEP33
dPancJarct
rodio
6 + 1 cev. — ElektrodHa-mični zvočnik. Skala z vpisanimi postajami.
ULTURNI PREGLED
Horror vacui
(0 poslednji knjigi Viktorja Dyka.)
Večkrat me Jugosloveni vprašujejo: Kje je češki nacionalizem? Tisti tvorni, zdravi nacionalizem, ki ne pozna politične preračunljivosti in ki izganja iz politike korupcijo in gangsterstvo; nacionalizem čeških buditeljev, Nemcove, Svetle, Svatopluka Ce-cha in Jira&ka, zlasti pa Jana Nerude; potem nacionalizem Aleša. Manesa, Smetane, Dvofaka? Kje je nacionalizem, ki je v časih, ko je bila praga politično brezpomembno mesto, napravil iz nje skoraj že metropolo slovanski misli? Ne mislimo široko-ustnega nacionalizma po Hitlerjevem vzorcu niti vojaške arogance pruskega lajtnanta nekoč in sedaj, zlasti pa ne nacionalizma, kakor ga povzro a strah pred hitlerjanstvom in pred prusko soldatesko. Oni, ki so preje poznali Prago, se vprašujejo: Kje je pravi, čisti češki nacionalizem, ki bi pokazal, da živimo po svoje in da nismo samo obod marksizma ali bitlerizma?!
Viktorja Dvka imenujejo: bard češkega nacionalizma. Tak je bil pred vojno, med vojno in po osvobojen ju. Pesnik odločnega, a političnega nacionalizma. Posmrtno izda-nje njegovega poslednjega 9pisa »Deg c prazdna«« (izšel pred tedni v založbi »Sfinx«) je izraz nemirnega, tesnobnega češkega nacionalizma, ki ie v skrbeh za narodovo bodočnost. Te skrbi so prihajale D7ku
tudi v svobodni narodni državi, ko so drugi goreli v lahko izgorljivem navdušenju. Horror vacui' Zgodovina tega Dykovega romana, ki je ostal v torzu, ie zgodovina predvojnega in povojnega češkega nacionalizma — njegove venomer tesnobne, boječe in neodločne razpoložnoeti. Nacionalizma te vrste ne najdeš pri Nerudi, Nemcovi, Jirasku in drugih.
Motto tega nedovršnega Dykovega romana so besede, ki jih je izrekel patriarh češkega naroda in njegove književnosti, Josef Jungmarin, leta 1810.: »Slovani so še vedno suženjskega duha. A Bog bo dal, da bo tudi to minilo-« In Viktor Dyk je L 1931., ko je postavil na uvodno mesto svojega spisa oranjem motto, izrečno naglasil, da so te besede iz L 1810.
Predgovor nam docela razodeva miselno in čuvstveno podlago Dykovega romana »Des z prazdna«: »Tega strahu dane9 ne čutimo vsi. Celo večina ga ni občutila. Živela je in se veselila ali žalovala, delala in umirala, ne da bi se bila kdaj zavedla tega strahu.« Nato se spominja, kako so predniki v globini duše doživljali horror vacui, v onih časih pred sto in še vež leti, ko je bila izrečena krilatica: >Če bi se bil nad nami porušil strop, bi pokopal ves češki narod.« vzlic temu pa dedje niso bili tolikokrat razočarani, kakor vnuki. Preživljali so narodovo mladost, polno vere in zaupanja. Ni bilo dolgo in že so se pojavili dvomi, ali se bo
češki narod mogel držati, ali ne. Ti dvomi so nastopili l. 1848. Takrat je začela upadati vera, da se bo v sto letih 6lovanstvo razširilo po vsej Evropi — vera, ki je bila dedom in pradedom češkega preporoda tolika opora in tolažba. Dvajset let po 1. 1848. je prišel Sedan in po Sedanu nemško cesarstvo. Tragika naših politikov tega časa je bila v tem, da so morali voditi politiko, ki jim sicer ni bila niti malo všeč. In potem: ded se lahko še vedno vdaja iluzijam, toda kaj bo z vnukom, ki je priča dedove agonije?!
Vnuki, aktivno pokolenje ob začetku našega stoletja, so živeli v neprimerno težjem ozračju in njihov strah je bil mnogo krutejši od 9trahu dedov. Na vseh področjilh narodovega življenja je napredoval nemški vpliv — bodisi z Dunaja ali iz Berlina. Ea-znavali so ga na materialnem in duhovnem področju in preoptimistično bi bilo misliti, da bi se ga narod mogel ubraniti. Začelo se je pojavljati naziranje, da narod ne bo dorasel do svojega viška in da bo vedno zapostavljen. »Če živi v našem pokolenju ta strah pred praznoto, koliko težji je pač sedaj, ko smatrajo, da je status Quo neuničljiv in ko se nič ne dogaja.« Tako je pisal Dyk pred začetkom vojne.
Tu se končuje i predgovor i torzo romana »Des z prazdna«. Tu je Dyk prekinil svoie delo. Nastala je vojna in zdaj ni bilo več časa za premišljevanje o »desu z prazdna« Vojna je odložila Dykov roman v nedosledno prihodnost.
»Des z prazdna« je začel Dyk pisati med leti 1907. in 1911 Po vojni se je 1. 1922. zopet vrninl k njemu inL1927. jo iz posamez-
nih odlomkov izdelal mladinsko povest »Ded«. Ostanek tega nedovršenega Dykove-ga romana obsega tri verzije.
Ko je 1. 1931. Viktor Dyk utonil na Lopu-du pri Dubrovniku in so doma odprli njegovo pisalno mizo. so odkrili med drugimi rokopisi tudi te fragmente Začudo: baš pred odhodom na slovanski jug se ie Dyk vrnil k predgovoru romana »Des z prazdna«. Odšel je k Jugoslovenom — morda s prikritim rotenjem, da bi se preveril, ali je vsa} pri njih «Bog dal« ono, kar je Čeh Jung-mann želel L 1810.?!
Znano je, da je bil Viktor -Dyk med vojno bard češkega osvobodilnega gibanja (odboj). O njegovem takratnem delovanju sem že pisal: ni ga bilo boli gorečega, neustrašenega in odločnejšega češkega književnika, novinarja, polemika, kakor je bil Viktor Dyk. Takrat ni utegnil nadaljevati svojega romana »Des pred prazdnem« in tudi ni čutil tega strahu. Imel ie trdno vero, da pride svoboda. V kriminalu, v težkih dneh narodnega življenja je Dyk spisal največjo pesnitev češke revolucije »Zeme mluvi«, pesem velike, svetle vern in zaupanja, ne pa groze pred praznote in strahu pred bodočnostjo.
Po prevratu pa se je Dyk počasi vračal k svojemu torzu in čedalje bolj se je njegovi duši vsilieval stari horror vacui.
V tem velikem, prelepem torzu je vsa osebnost Viktorja Dyka, češkega nacionalista najnovejše dobe. V njem je tudi ves problem češkega nacionalizma. Dyk ni rešil tega problema, marveč je samo povzdignil svojo svarilno besedo. Tu ne išče poti v bodočnost, tu ničesar ne očita, se ničemer ne ro-
ga: kaže samo sedanjost, ki zopet vzbuja »horror vacui«.	J. H. (Praga).
še napake in zmote
Naš sotrudnik g. dr. Božo škerlj nam je poslal to-le izjavo:
V »Domu m svetu« (7/8) referira g. R. Ložar o žagarjevih brošuricah »Prazgodovina sveta«. G. R. Ložar je v glavnem, kakor vidim zavzel prav tako odklonilno stališče nasproti avtorju kakor podpisani že dne 26. 3. t. 1. v »Jutru«. Vkljub temu se mu zdi primerno napasti tudi mojo kritiko, in sicer ia ta način: »V rehabilitacijo avtorja je seveda med drugim treba pribiti, da se je hvalevredno, čeprav zelo nepazljivo posluževal del prehistorikov -duhovnikov (n. pr. Obermaierja, Birknerja itd.), in da zasluži »popolnoma nezadostno« Žagarjev kritik pri »Jutru« (26. 3. t. 1.), ki misli, da bo zanesljivo vredrost njihovega dela osumničil z gesto, češ. duhovni; saj bi mi bilo sicer popolnoma nerazumljivo čemu ni dal Max Ebert za svoj leksikon paleolitika in vsega, kar je z njim v zvezi, obravnavati Weinertu, apapak — Obermaierfu.«
Ne vem ali je hvalevredno, da se je, kakor g. Ložar sam priznava g. Žagar nepazljivo posluževal svojih avtorjev in kakšna naj bi bila rehabilitacija v tem da se je posluževal skoro izključno prehisto-rikov-duhovnikov (da je tako, sem dokazal v svoji kritiki). Vrednosti del po g. Logarju navedenih avtorjev osporavati mft.
Domače vesti
♦	Kraljevo priznanje starim splitskim borcem. V Splitu so se t torek pričele svečanosti v povodu petdesetletnice občinske zmage s slavnostnim izročanjem odlikovanj štirideset jrioi starih narodnih borcev. V občinski posvetovalnici so se zbrali vsi odlični start narodni baroi, da prejmejo otilkovanja, s katerimi se jim je z najvišjega mesta dzkazalo priznanje za njihovo nacionalno delovanje v najtežjih časih. Ban Jablanovlč je navzoče prisrčno pozdravil ter 'nato starim borcem Uročil odlikovanja: peterim red Jugoslovenske krone 3. razreda, dvojici red Belega orla 5. stopnje, enaijsterlm red Jugoslovenske krone 4. razreda, ostalim pa red Jugoslovenske krone 5 razreda Mnogim odlikovan cem so solze radosti orosile oči. S pnisrčnimii klici »Bog živi kralja in kraljevski dom« je bila glnljiva svečanost zaključena Zvečer je bil ves Split sijajno razsvetljen, na trgu pa je koncertirala godba
♦	V spom'n kumariO\rskim junakom. V
Kumanovu bodo pri ho 1 njo pomlad začeli graditi veliko moderno bolnico. Obenem bodo postavili spomenik kumanovskim herojem. Udruženje vojnih invalidov je obljubilo materialno pomoč za postavitev spomenika Odbor za grad bo bolnice razpolaga z glavnico dveh milijonov dinarjev. Ku.mainovs.ka občina pa bo dala stav-bišče za bolnico brezplačno na razpolago.
+ Mirovni dan. Skoro po vsaj Evropi proslavljajo obletnico sklenitve miru na <lan 11. novembra Ob 11. url dopoldne se ustavijo vsi obrati, vse delo počiva ln šole umolknejo za dve minuti v spomiln padlih v svetovni vojni. Za letošnja mirovni dan skuša podpisana organizacija uvesti to lepo mirovno pietetmo gesto tudi prt nas. Jutri ob 11. bo mirovna propaganda po radiu. Dalje se je ZB obrnilla na vsa pristojna oblastva in na Zvezo industrijcev. Gospod ban je posredoval celo pri osrednji vladi za to razumevanje. Pozivamo vso ja-vnost, da se spomni jutnl ob 11. žrtev svetovne vojne. — Zveza bojevnikov.
+ Lep uspeh mladega skladatelja. Na dunajski akademiji za glasbo .ln upodabljajočo umetnost je napravil dne 4. t. m. končni izpit u. kompozicije kot glavnega predmeta, z odličnim uspehom naš rojak g. Bogomir Leskovic. Predložil je svojo skladbo, čelosonato, katero je tudi sam na čelu izvajal, in klavirske variacije. Komisija, kateri je predsedoval rektor akademije dr. Fran Schmidt, član pa znameniti skladatelj dr. Fran Mara, je pregledala tudi parlitu.ro njegove uverture za veliki orkester ter se o vseh delih izredno laskavo izrazila. V teku letošnjega leta bo dobil g. Leskovic še absolutorij iz čela kot glavnega predmeta. G. Leskovic je bil go jenec ljubljanskega državnega konserva-tcrija, dve leti pa je dopolnjeval študije na Dunaju. Naše iskrene čestitke!
♦	Diplomiral je na jurldičnl fakulteti zagrebške univerze g. Matija Šega iz Velikih Lašč. čestitamo!
♦	Razpisane so ustanove trgovca Anto-na Kolenca v Celju za dijake visokih in s rednji h šol. Prošnje je treba izključno pismeno do 30. t. m. vložiti na Kuratorij
U stanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana v Celju. Upoštevani bodo le najpotrebnejši prot.il-oi. Opozarjamo na razpis, kj ga je v celoti obiarvil včerajšnji >Slovensk'i Narod«.
+ šumarska fakulteta v Zemunu. KakoT smo svojedobno poročali, je bilo v Zemunu letos dograjeno moderno poslopje za kme-tljsko-šnmarsko fakulteto s troški 15 milijonov dinarjev. Fakulteta je sedaj iz Beograda premeščena v Zemun in so se pričela predavanja Vpisanih je blizu 600 slušateljev.
♦	Seja zveze mest. 20. t m. se bo na Su-šaku vršila seja poslovnega odbora Zveze mest v tamkajšnji mestni! posvetovalnici.
♦	Družba sv. Cirila in Metoda prosi svo je podružnice, da članarino za leto 1932 nakažejo vodstveni blagajni po položnici.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 89. letošnji številki Uredbo o sprejemu v službo, razporedbi zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi z obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinski odgovornosti usluž-
ZVOČNI KINO IDEAL Franc Molnarjevo
odrsko delo
%Jhmpi$a
V glavnih vlogah: Nora Gregor, Theo Shell, Hans Junkermann
Razkošje nekdanjih visokih krogov! — Ljubezen vojvodinje in navadnega oficirja!
Danes ob 4., 7. in 9. zvečer!

bencev flinančne kontrole ter objave ban-ske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Pbuj v lotu 1932.
♦ Glasnik Rdečega križa vabi k sotrud-ništvu. že dvanajst let izhaja t Jugoslaviji v maru in tišini »Glasnik Crvenog Krsta« kot list za širjenje idej Rdečega križa VzMc mnogim žrtvam Glasniku Rdečega križa še ni uspelo, da bi našel pot v širše narodove sloje, kar bi se z vso pravico pričakovalo že glede na visoke smotne, katerim Rdeči križ služi, kakor trudil glede na njegovo nizko ceno. članarina obenem z naročnino na »Glasnik« znaša letno za redne člane 30 Din, za podporne člane pa 16 Din ter Izhaja v 6 dvomesečnih zvez-kdh. Vsak zvezek obsega okoli 4 pole (64 strani). Društvo Rdečega križa se obrača do naših književnikov, do svojih odborov, članov in vseh prijateljev Rdečega križa z vljudnim vabilom k sodelovanju. »Glasnik« bo rad sprejemal dn objavljal literarne in poučne članke, ki se nanašajo na etično, socialno in zdravstveno izobrazbo naroda, kakor tudi članke, ki razpravljajo o delu Rdečega križa ter širijo njegove ideje vobče, a zlasti v naši državi. Društvo ho-norira vsak člainek v »Glasniku« in sicer izvirne članke po 50 do 70 Din, prevode pa po 30 do 50 Din, za vsako tiskano stran. Pri vsakem članku je treba, da pisec označi, ali je izviren spis ali prevod. Pri prevodu se mora točno označiti izvor. Prav tako je treba, da pisec izjavi, ali pristane na to, da se sme članek po potrebi objaviti v predelavi uredniškega odbora »Glasnika«. Pripominjamo, da sprejema »Glasnik« tudi slovensko pisane članke. Uredništvo »Glasnika« je v glavnem sekretariatu Rdečega križa, Beograd, Si.mrna 21.
♦ »žena In dom« za oktober je Imela priloženi dve gospodinjska knjigi Prvo je napisala znana pedagošna strokovnjakinja Milica Stapanova iz Maribora Knjiga nosi na prikupni naslovni strani pomemben napis »Kako vzgojim svojo de-co?« Obsega 160 strani jako poučnega štiva, ki se zaključuje s skupino nad vse posrečenih otroških fotografij. Nobena mata ne sme biti brez te knjige. Nanjo pa opozarjamo tudii vse vzgojitelje mlar dine. Druga knjiga, ki jo je napisal R. Gesling, razpravlja tudi o zelo važnih problemih. »Vzgoja za zakon«. Kako so se naročnice razveselile baš te knjige! Polna je zopet lepe vsebine. Gustav Staniča »Jesen«, Maksa Samsova je zapela
»Jesensko dekliško«, nato pa opisuje Iva Slokanova »Dve sliki iz bele hiše«. Ivan Albreht prinaša kratko črtico "Intenieur«, danski pisatelj Holyer Drachmann piše o ljubkem doživljaju v feljtonu »Psiček«. Viki vas izprašuje: »AH imate takt?« Potem čitamo o »Kitajski salamoniadi« im o »Praktični ljubezni do bližnjega«. Ante Novak nadaljuje svoj pedagoški ciklus iz dogodka »Prepozno«, »žena in dom« skrbi tudi »Za naše male«. V tem kotičku prinaša »Tri želje« (po angleški narodni pripovedki) in pesmico o »Raztresenem gospodu Jerini« Zelo lepi so prispevki pod naslovom »Gospodinja daje srečo«. Neumorna Milica Stupanova razpravlja o »Vprašanju ženskih poklicev«, potem pa čitamo nadaljevanja ostalih rubrik: Kako si poiščem službo? Kako se vedemo? Za mir, kotiček za zdravje, Vzgoja. Modni pčle - mč!e, nato čitamo poročila o razstavi »Naše ognjišče« ln o razstavi preprog Drž. osrednjega zavoda za ženski domača obrt. Pod naslovom »Pridna roka tiho veze...« pa piše Mira Zorova o po-močklh dn materialu za vezenje. Pod »Kuho« dobimo jedilni Ust za teden dni in nekaj kuhinjskih receptov za oktober. In še o perutnimarstvu im vrtu čitamo In čisto na novo o knjigoveštvu ter številnih zanimivih rečeh. Radivoja Reharja lepa povesit »Hana« se v tej številki »žene ln dom«« konnčuje. List naročite lahko v upraivništvu (Dalmatinova 10-1) in stame na leto samo 68 Din, s petimi knjigama vred za samo 105 Din
♦	Smrtna nesreča otroka. Hčerka tesarja Framca Semice iz Drganjih sel na Dolenjskem, 6-letna Julijama, se je v nedeljo igrala doma po kuhinji. Pri igranju je rerva nagnila lonec s kropom, ki se prevrnil in dekletce poparil od vratu do nog. Hudo trpečo deklico so prepeljali v novo meško žensko bolnico, kjer jo je v ponedeljek smrt rešiia bolečin.
♦	Smrt pod orient-ekspresom. Seljak Božidar Stankovič lz Dolnjega Katuna je v torek na nekem prelazu dvignil železniško pregrajo, da bi se z vozom prepeljal na drugo stran železniške proge. V kritičnem trenutku pa je pridrvel oriemit-ekspres, zdrobil voz ter usmrtil voznika in vprego.
♦	žrtev alkohola. V okolici Novega Sada so našli mrtvega v postelji seljaka Branka Popova, ki je prejšnje dni popdval v razmih gostilnah. Ko je prišel domov, se je prepiral s svojo ženo, potem pa se vle-gel v posteljo ln za vedno zaspal. Umrl je zaradi zastrupljenja z alkoholom.
♦ češpljevega kaparja zatiramo najboljše že sedaj v je se mi z ARBORINOM. Arborin dobite pri »CHEMOTECHNA«, Ljubljana. Mestni trs 10.
Nega las pri otrokih. pn otro-
kih je potrebna posebno skrbna nega las. Uporablja naj se mehak Shampon kakor je pri »Črni glavi«, kateri je priloženo tudi idealno sredstvo »Haarglanz«, ki ohrani lase prožne in zdrave. Pri umivanju las s tem sredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vodo in peno ter je tako otrokom umivanje las in glave v veliko veselje.	12
* Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
DR. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 DIN 30.
Iz Ljublfane
u— Z banske uprave. G. ban dr. Maru.
šič dane9 ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan.
u— Napredovanja na univerzi. V višjo skupino so napredovali izredni profesorji: na jurldičnj fakulteti dr. Ogni s Albin in Korošec Viktor, na teološki dr. Fabjan Janez; na tehniški dr. Andrej Gosar, dr. Jenčič Salvrislav, inž. Lobe Feliks in Inž. Horvat Juro.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
zjutraj dosežete normalno lahkotno izčišfenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io se v vseh lekarnah. -^Vsebina I škatlice
š
JO
Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat.
Odobreno od Ministar. soc. politike ia narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932.
u__ Priprave za srebrni jubilej na Taboru. Sokol I. Tabor se pripravlja, da čim slovesnejše In • dostojnejše proslavi svoj srebrni jubilej. Vsi telovadni oddelki vestno vežbajo ln kar tekmujejo, kdo bo bo lje odrezal. Prijatelji pevci Slovenskega vokalnega kvinteta dn Ljubljanskega Zvo na so si izbrali najlepše pesmi, s katerimi hočejo povzdigniti proslavo. In godba? Tudi ta vežba večer za večerom, da pokaže spoštovanim posetndkom slavnostnih dni.' kaj se da doseči, če se goji glasba iz ljubezni do nje same in v večje počaščenje društva, ki zanjo daje dom in sredstva. Razni odseki pridno sučejo roke, da bodo prav vsi posetnikil najbolj zadovoljni z vsem, kar se jim bo nudilo oba slavnostna dneva. Zato vsakdo že danes rezerviraj 19. in 20. november za obisk proslave So kola na Taboru. Na veselo svidenje! Zdravo!
Oetnon žensk,
n— Novinarski koncert. Tudi letos priredi JNU sekcija Ljubljana na praznik ue-dinjenja 1. decembra slavnostni koncert v proslavo državnega praznika. Novinarski
Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
Vse vrste obuvala
gojzerje in druge športne čevlje si nabavite lahko zopet pri stari tvrdki
I. BRAJER
brzopopravljalnica
LJUBLJANA, Novi trg, Breg štev. 1
12832
Nikdar sitni, nikdar bolni, vedri smo in zdravja polni. To pa Slamič le stori, ki izvrstno nas gosti.
13274
Pouk na harmoniko
(kromatično in glasovirsko) vrši po preizkušeno najboljši metodi
virtuoz Rudolf Pilili
Pouk se podeljuje na željo tudi brez not začetnikom kakor predizobraženim. Pismene ali ustmene informacije na naslov: Rudolf Pilih, Ljubljana, kavarna Emona. 13319

Kopel]
iz smrekovega igličja osvežuje, prirejena iz penečih se VELOSA-tablet, poživlja.
Dobiva se ▼ vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletami Din 20, z 12 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50.
koncerti so postali že tradicija in so v vseb slojih prebivalstva tako priljubljeni, da vlada za to prireditev od leta do leta večje zanimanje. Opozarjamo društva, naj upoštevajo, da bo 1. decembra zvečer novinarski koncert
u— O novejših odkritjih v vesoljstvu bo
predaval g. dr. Lavoslav čermelj jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo upa, da bo s tem svojim prvim poljudnoznanstvenim predavanjem uspešno začela svojo nameravno serijo takih prireditev in vabi vse, ki se za to predavanje zanimajo na prav obilen obisk. Vstopnima bo za sedeže 4 Din. za stojišča pa 2 Din, da se krijejo stroški.
u_ Kavkaz v sliki in besedi. V okviru kulturnega programa našega SPD se je vršilo predsinočnjim v dvorani] »Delavske zbornice« drugo planinsko predavanje, ki je zopet privabilo polno dvorano hvaležnega občinstva SPD je imel topot v gostih znanega avstrijskega alpinista-smučarja
Hansa Slezaka. _ kljub svoji mladosti —
drzni osvajalec bednih velikanov je star
komaj 29 let _ slovi že preko meje svoje
domovine kot eden Izmed najbolj navdušenih in uspešnih alpinistov in smučarjev. Prav tako kot v naravi pa se je Slezak pokazal mojster tudi v lepi besedi, s katero je v poldrugournem govoru povedel poslušalce v slikovite predele divjega Kav-kaza na jug Rusije. V družbi štirih to varišev je predavatelj pred dobrimi tremi leti krenil v sovjetsko Rusijo, kjer je kljub raznim neprilikam dobil vsa potrebna dovoljenja za večtedensko turo po nevarnih, okoli 4000 m visokih grebenih Kavkaza. Hkrati si je tudi sredi poletja privoščil krasno smučarsko turo na 5633 m visoki Elbrus. Odprava se je po prihodu v kav-kaška pogorja razdelila v dva dela im je »delovala« vsaka zase. Slike, ki so jih prinesli ti podjetni alpinisti s svojih tur po raznih divje romantičnih in mestoma še nepremaganlh grebenih, prekašajo po lepoti druga drugo. Med vrsto drznih partij je bilo mnogo takšnih, na katerih so mo rali ti drzni planino! večkrat tvegati tudi življenje, če so jih hoteli dovršiti. O naporih im vztrajnosti, bi so jo morali imeti na teh pohodih, predavatelj ni (govoril, pač pa je svoje krasno predavanje pre-predel z vrsto ljubkih anekdot in dovtlp-nih domislekov, ki so še bolj poživili že itak tako lep večer. Občinstvo je g. Slezaka v odmoru in na koncu nagradilo s splošnim odobravanjem, želimo, da bi bilo občinstvo na takšnih predavanjih, kjer je poslušalcem vsaka beseda dragocena, bolj točno, ker s svojim prepoznim prihajanjem, večnim odpiranjem vrat in poznejšim sit-narenjem za prostore samo mota že zbrane obiskovalce ln tudi predavatelja.
u_ Jadranska Straža bo imela zaradi pravoslavnih praznikov svojo tradicionalno prireditev v slovanskih narodnih nošah dne 14. januarja 1933 v unionski dvorami, in ne 7. januarja 1933, kakor je bilo prvotno javljeno. Naprošajo se vsa društva, naj izvolijo to upoštevati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve.
u_ Smučarski pripravljalni tečaj TKD
Atene za dame, dijakinje in otroke, ki ga bo vodil strokovnjak in je neobhodno potreben kot priprava in trening za začetnice im izvežbanke. Ima še danes v četrtek od pol 19. do pol 20. ure svoje vpisovanje v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. Tečao bo trajal .mesec dni vsak torek jn četrtek od pol 18. do pol 19. ure Istotam. Cena za ves tečai 25 Din.
u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo
v društvenih prostorih (Hotel Tivoli II.) predaval tov. Pigar o Rapallu s skioptični-mi slikami ob priliki dvanajste obletnice rapallske pogodbe, člani in prijatelji društva, pridite!
u— »Magda« na Delavskem odru Svobode. V nedeljo 13. t. m. ob pol 21. uprizori Delavski oder Svobode Remčevo »Magdo«, tragedijo ubogega dekleta v 12 slikah. Prvovrstna zasedba. Režija Ferdo Delak. Cene vstopnic od 4 do 10 Din.
u_ O prehranj in negi dojenčka bo predavala danes ob 20. specljalistka za otroške bolezni ga. dr. Tavčar-Komvaldmka v beli dvorani} hotela Uniona. Vstop prost, dobrodošli prostovoljni prispevki za kurjavo ln razsvetljavo.
n— Krajevna organizacija JRKD Ljnb-Ijana-Barje ima izredni občni zbor v soboto 12. t. m. ob 20. v 9alonu gostilne Marenče, na Dolenjski cesti
Lelchner
Fett«ader
je že 60 let svetovna znamka.
351
u_ Ustanovni občnj zbor krajevne organizacije JRKD za Kolezijski okraj (VIII. volišče) bo drevi ob 19.30 v gostilni ,Sve_-tič«, Gerbičeva ulica 7. Vabljeni vsj somišljeniki. Vabila smo razposlali, ako ga kdo pomotoma ni prejel, naj oprosti. Pripravljalni odbor.
u_ Nov grob. Na BleIweisovi cesf.i 3. <e umrla zasebnica gospa Marija Z e s c h k o. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob 16. izpred hiše žalosti k Sv Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožaije!
u_ Beračenje in bloki za tiste, ki so pomoči potrebni. Zveza trafikantov v Ljubljani je hvalevredno podprla mestno obTino ljubljansko v njenem socialnem skrb-stvu za pomoči potrebne in poskrbela, da imajo vse trafike v mestu na razpolago bloke mestne občine »Pomoč potrebnim^ Občinstvo naj se pri podpiranju revnih n brezposelnih v obilni meni poslužuje teh blokov! — V zadnjem času se po raznih krajih mesta pojavljajo eni in Isti otro-i, kj nadleguj-eoo občinstvo za milodare Pni tem navajajo različne izmišljene ok o! n cisti, kakor n. pr.: dolgotrajno bolezen, smrt roditeljev Itd Občinstvo naj otrokom ne daje milodarov, da se ne razpase grda navada prosjačenja otrok po mestu, in da se ne navaja mladina k brezdelju, beračenju, in poleg tega še k morebitni zlorabi milosrčnosti dobrih ljudi! Po ulicah nadaMe vidimo berače, ki s kazanjem pokvarjen:h udov sede na tleh ter vzbujajo sočutje someščanov. Vsi ti ljudje niso v Ljubljano pristojni, ker je mestna občina ljubljanska za take lastne reveže že poskrbela z oddajo v oskrbo in zavode. Policijsko ravnateljstvo bo tuje nadležne berače odpravilo v domovne občine.
u— živilski trg je bil včeraj srednje živahen. Sadni trg je bil natrpan jabolk :n kostanja, dočim je bilo drusega jesenskega sadja malo. Gorenjska in okoliška jabolka so doka; noceni (1 do 3.50), večinoma pa so nesortirana in obtolčena, ker kmetje sortirano blago prodajajo trgovcem. Doma-mači kostanj v konkurenčni množina je bil ■>o 1.50 Din liter. Belokrajinskega grozdja ie bilo malo po 4 do 5 Din kg, v prvi -vrsti črnina. Na trgu je še vedno precej gob. Jurčki po do 10 Din kg, ali merica po 4 do 5 Din, sivke pa po 1 Din. Ker se bliža Martinovo, je bilo na trgu 15 pitanin gosi po 60 do 65 Din. Na šentpeterskem nasipu je bilo 20 voz ižanskega in gorenjskega, krompirja po 0.80 do 1 Din kg. Bil j-č ves prodan, skupno okrog IS.000 kg. Tudi zeljnate glave so šle dobro v kup. Ižansko zelje je bilo po 0.75 do 0.90 Din kg.
u— Na. Martinovo nedeljo 13. t m. se bomo v hotelu »Bellevue« v šiški urili v streljanju na tarčo. Najboljši strelci bodo-obdarovani. Streljanje na dobitke priredi krajevna organizacija JRKD v žiški, ki vabj somišljenike in prijatelje na po se t. Streljalo se bo od 10. dalje do večera.
u— Obsojer. triaškj svedrovec. Pred ma-malim senatom je bil v torek 34 letni ladijski kuhar in »tolmač raznih jezikov pri trgovskih podjetjih« Tržačan Viktor Kavčič obsojen zaradi poskusnega vloma na 4 mesece strogega zapora, Kavčič je v Trstu absolviral nekaj razredov gimnazije. Pomladi so mu postala v Trstu tla prevrača dn je pribežal v Jugoslavijo ter je v Ljubljani takoj šel na delo s svedrom. Bil je nato zaradi vloma obsojen na 3 mesece strogega zapora.
u— Zlata Gjungjenac otvarja šolo za solopetje. Priglasi: Rut ar jeva 4-II med 14. in 15. uro.
V KAZINSKi DVORANI DANES REDNA PLESNA VAJA TRGOVSKIH IN PRIVATNIH NAMEŠČENCEV «— Preoorodova redna plesna vaja je
preložena na nedeljo 13. t. m. Pouk za začetnike se začne že ob pol 20. Vodi plesni učitelj Jenko, igra priznani »Ronny jazz« Vstop dovoljen samo proti dijaški izkaznici jn po članih vpeljanim gostom.
u— Danes plesne vaje trgovskih nameščencev ZPNJ v Unionu.
t: -Vr
KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri velesenzacija:
59
Velika ljubavna drama zračnih herojev.
Cene najnižje Din 2.—, 4.—, 6.—. Hitite, da ne zamudite, ker je vsak film na sporedu samo 2 dni!
ni ni prišlo na misel, reči sem hotel le, da je g. Žagar vire (za tretji del) izbiral enostransko, to zlasti tudi v tem oziru, da se on, g. Žagar, v svojih brošurah bavi dokaj mnogo tudi s filogenetiko, dočim so se ti avtorji pretežno pečali z arheologijo. To enostranost sem hotel naglasiti, ne omalovaževati imenovane avtorje kot stro-kovnjake-arheologe. Da manjkata v citatih Schwalibe in Weinert, je biocvena napaka, čim se je g. Žagar bavll s filogenetskimi. torej v prvi vrsti biološkimi vprašanji, za matere je arheologija zgolj pomožna veda.
G. Ložar je torej s svojo kritiko noje ocene ie dokazal, da ne ve razlikovati med biološkimi in arheološkimi vprašanji, ka^ brez dvoma zna Max Ebert, ki si je pač zato izbral slavnega Obermaierja in ne Weinerta za sodelavca, ko mu je poveril poglavje »Diluvjalchronologie« (Eberts Reallexikon der Vorgeschichte). Pomanjkanje poznavanja te bistvene razlike je rodilo nestvaren izpad zoper stvarno oceno, češ. da napadam slavne arheologe-duhov-nike. Zato moram tem odločneje odkleniti g. Ložarja cenzuro »popolnoma nezadostno«, ki je, ako naj bi to bil citat, v svoji oceni ni9em rabil, gotovo ne zoper navedeno avtorje, ki je pa v bioloških vprašanjih od g. R. L. tudi sam ne sprejmem.
_Dr. B. škerlj.
Pdstaai in ostani
€hsn Vodnikove dražbe!
Mariborsko gledališko pismo
(Premiera »Celjskih grofov«.)
Dasi smo doživeli mariborsko premiero Kreftove drame »Celjski grofje« neposredno za ljubljanskim krstom in se je tedaj o delu veliko pisalo, še več pa pozneje polemiziralo, se mi zdi vendar potrebno, spregovoriti tudi ob tej priliki nekaj besed. Mi Mariborčani, ki nismo v taki bližini vseh literarnih in gledaliških dogodkov, kakor Ljubljančani, gledamo včasi na stvari po svoje. Ker imamo sedaj že toliko celjskih tragedij, se človeku nehote vsiljuje skomina, da bi primerjal, a že nekoč so dejali, da taka reč pri gledaliških recenzijah ni dobra in priporočljiva, zato je bolje seči drugam in odgovoriti prvič na vprašanje: Kaj nam je Kreft ustvaril novega? — Dramo, ki je gledana z drugačnih vidikov kakor ostale celjske, dasi ugotavlja koncem koncev ista
fakta. Kot umetnik — ne zgodovinar _ ima
za to popolno pravico, in prav nič ne vem, zakaj bi se zaradi tega prepirali? Ali so bili Celjski nacionalni heroji ali fevdalci t ijih stremljenj? Ali gre za nacionalizem ali za liberalizem proti despotizmu? Ne, gre tu le za umetnost, kajti pribijmo eno: takrat ni bilo ne nacionalizma, ne meščanskega 1'ibe-rializma, ne socializma — vsi ti izumi so nastali šele dosti pozneje. Zgodovinsko torej ne drži ne eno ne drugo.
Gre tedaj le za dela kot taka! Bratko Kreft je pogledal v Celje po svoje s pravico sodobnega pisatelja in utisnil likom Celjanov svoio dušo Problem, ki ei ga ie posta-
vil, je pa rešil dobro — in to je glavno ali prar za prav vse!; Ustvaril je dramatični konflikt ne med Hermanom in Friderikom ter Veroniko, temveč med fevdalci in meščani, med despotizmom in liberalizmom. Despo-tičnemu Hermanu II. stoji nasproti pravdač, nosilec nove miselnosti bodočnosti. Drama rase notranje, idejno in psihološko. Oba svetova sta ei enako močna, le ob koncu čutimo, da je Hermanova zma«a v resnici že — poraz. In Herman ne stoji pred nami ves čas kot hrust, ki vemo že vnaprej, da bo zmrvil vse in bo tudi ob koncu hrust. Kreftov Herman se psihološko razvija od hrusta do dejanskega premaganca. Padla sta Veronika in provdač — a zmagala. Njun duh se ni dal zadaviti in obesiti- Enaki konflikti, zunanji in notranii, polnijo tudi vse ostale akterje, izven morda kraljice ogrske in še premladega Eneja Silvija Piccolominija.
Seveda je pa tudi Kreft šel kdaj pa kdaj predaleč v svoji namerni zamisli in je Celjane vsaj malce, za spoznanje preveč ->čmil Malo bolj beli bi že lahko bili. Mimo tega !e drama močnejša in harmoničnejša v prvi kalror v drugi polovici, kjer se avtor poslužuje kdaj pa kdaj čisto odrskih efektov, ki meje skoraj že na pa t os. Rešuje jih psihološka^ rast, ki se v drugi polovici še bolj sproščuje kakor v prvi. Vse nam pa daj*3 veselo zavest, da smo s Kreftovimi Celjani dobili dramo in dramatika. In to je v sedanjih časih veliko, kljub hipertrofiji Celjanov. Zato je bila premiera tudi za Maribor dogodek, nekakšen gledališki praznik. Pa tudi po uprizoritvi sami, po režiji in igri-Tako dobre predstave že nismo imeli zlepa.
Režiser g. Jože Kovič se je oprijel »Celjskih grofov« z ambicijo in ljubeznijo. Scenerijo je po svoji maniji morda malce preveč na-čečkal, a je vendar učinkovala plastično.
Velik praznik sta slavila pri nedeljski premieri, ki je bila za sedanje razmere dobro obiskana, g. Maks Furijan kot Herman II. in g. Vladimir Skrbinšek kot pravdač. Prvi je uspel že z masko in vso svojo zunanjostjo. Bil je Herman, kakršnega si je gotovo zamislil tudi avtor. Živel je tako pristno, da je postal gotovo višek vsega, kar je Furijan doslej ustvaril. Igra, glas, mimika, notranji razvoj, vse ie živelo. Drugi trium-fator je bil Skrbinšek. S pravdačem je prekosil samega sebe in osvojil vse gledališče, ki ga ni moglo dovolj nagraditi s priznanjem. Priporočal bi Ljubljani, da povabi oba na gostovanje, da se bo sama prepričala, da prav nič ne pretiravam. Morda potem ne bo več toliko govorila o mariborski provinci.^ Zelo dobre like so ps ustvarili tudi g. Jože Kovič kot dvorni kaplar, ki je bil notranje poglobljen in zunanje brezhiben; g. Pavle Kovič kot gvardian z vso pi%stno tipi-ko lahkoživega minorita. potem e. Fr Blaž kot mladi Ulrik in g. R. Nakrst kot Enej Silvi j Piecolomini, ki j? e svoio siceršnjo vihravostjo tokrat dobro zadel značaj mladega Italijana. G. E. Grom se v Frit^rika ni mogel docela vživeti, bil je nekako indispo-niran. a mestoma le močan: prav tako je bil g. P. Rasberger bolj zunanji Jošt in zlasti po umoru Veronike ni mogel prepričati; dobro so se držali pndar g. J- Daneš. sodnik F. Tovornik in trgovec g. D. Gorinšek. Pekovski mojster g. Harastoviča je bil že po
maski malce opereten, orožar g. Staudekeria pa preokoren. Tretji višek večera je tvorila s sijajno podano Veroniko gdč. Elvira Kraljeva- Zaživela je zopet z vsem svojim umetniškim bistvom globoko notranje občuteno in dovršeno zunanje podano življenje tragičnega Veronikineca lika. In naposled še kraljica Barbara gdč. Ema Starčeva z majeste-tičnim nistopom kraljice v politiki ;n intrigi ter osladne zapeljivke v ljubezni. Dobra ustvaritev.
Klicanja pred zastor je bilo veliko in veliko vencev in cvetja. Tudi avtor je ntoral na oder in je prejel dva venca. R. Rehar.
Uspeh pianista Ivana Nofa v Beogradu. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je naš mladi pianist g. prof. Ivan Noč dne 3. L m. koncerti i al v Beogradu. Koncert ie odlično uspel in na osnovi tega uspeha je agencija »Jugokoncert« prevzela zastopstvo /a njegove koncerte po vsej Evropi Tudi kritika je bila polna hvale. V »Vremenu« ie pisal Kosta P Manojlovič med drugim: »Velik temperament, smisel za logično fra-ziranje. krasen piano, mogočen in vendar ne oster forte. pri vsem tem pa je umetnik vsekdar obziren za arhitektoniko dela. katerega izvaja« Kritik ^Politike«, univ. prof. dr. Miloje Milojevič je »pisal o Nočevem koncertu daljši referat. V njem daje mlademu pianistu polno in najlepše priznan ječ »G. Noč,« piše med drugim, »ie pianist široke, al fresco linije. V njegovi glasbeni fantaziji živi delo kot celota, arhitektonska celota in našemu umetniku je vedno do tega. da jasno postavi vse osnovne linije te zvočne
Demon žensk-
Iz Maribora
a— Mariborski mestni »vet je imel pred-inočnjim sejo. Ugodeno je prošnji oskrb-ništva posestva grofa Franja Schonborna
iz Slivnice glede postavitve stojnice za divjačino na Glavnem trgu in Franu Gori-čanu glede postavitve stojnice za prodajo južnega sadja. Gradbena dovoljenja so i>i-la izdana: Mariborski mehanični tkalnici :n apreturi Doctor in drug za gradnjo pritlične lesene stanovanjske hiše ob Tvorni-ški cesti, Leopoldu Benčini za nadzidavo drugega nadstropja na hiši v Mlinski ulici in Jeri Pobežinovi za postavitev lesene lope za skladišče kuriva v Gregorčičevi ulici. Izdanih je bilo več uoorabnih dovoljenj. Mestnemu gradbenemu uradu je bila odobrena nabava posebne čistilne naprave za čiščenje kanalov.
a— Inšpektor Rafajlovič se poslavlja. V torek zvečer je bil v prostorih hotela * Orel« poslovilni večer carinskega inšpektorja g. Stevana Rafajloviča, dosedanjega upravnika mariborske carinarnice, ki je imenovan v carinski oddelek finančnega ministrstva. K odhodnici se je zbralo ve-2; ko Število njegovih tovarišev, podrejenih uradnikov, prijateljev in znancev. Veš večer je potekel v sijajnem razpoloženju in je bil lep dokaz velike priljubljenosti, ki jo je užival g. Rafajlovič med Maribor-ča ni.
a— Mariborski akademski Sabljaški klub
jc bil ustanovljen v nedeljo. V pripravljalni odbor, ki bo sestavil pravila, so bili iz-•cljend: senator dr. Ploj, okrajni glavar Milan Makar, sodni svetnik dr. Sernec, zdravnik dr. Marinič, bančni ravnatelj B. Fr.gačnik, gimnazijski ravnatelj dr. To-minšek, ravnatelj Fišer, industrijca Hutter n Letner ter odvetnik dr. Muller. Občni zbor bo sklican še v tekočem mesecu. Klub bo gojil športno sabljanje, ki nima z visokošolskim, tako zvanim buršovskim sabljanjem nič skupnega. Za gospode se bo gojila sablja, floret in epe, za dame pa flo-rei. H klubu lahno pristopijo tudi neaka-dc miki.
a— Znameniti belgijski kvartet »Qn®-
tuor de Bnixelles« bo prispel na svoji srednjeevropski turneji tudi v Maribor, kjer bo priredil 19 t_ m. pod okriljem
Ljudskega vseučilišča velik koncert.
Iz Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob
20. bo predaval v risalnici meščanske šole docer.t ljubljanske univerze g. dr. Rakovec o postanku naše zemlje in o davno izumrlih predopotopnih živalskih velikanih. Predavatelj bo tudi predtvajail nrnoare zanimive skioptične sflike.
e— Zborovanja. Zveza obrtnih društev za dravsko banovino ho imela občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 15. v celjskem Obrtnem domu. — Kongres sodarskih mojstrov Jugoslavije bo v nedeljo 20. t m. ob 9. dopoldne v mali dvtfrani Celjskega doma.
e— Srečke državne razredne loterije se dobe pri celjski podružnici »Jutra« samo še danes dopoldne, ker se je že pričelo
novo žrebanje.
e— Pregled savinjske sadjereje. Kmetijska podružnica v Žalcu priredi v nedeljo 13. t. m. v prostorih g. Rudolfa Jani-ča razstavo sadja in predavanje o sadje-reji. Ob 8. bo otvoritev sadne razstave in pregled razstavljenega blaga, nato predavanje kmetijskega strokovnjaka g. Frana Kafola, tajnika Kmetijske družbe iz Ljubljane. Ob 14. bo predavanje s skioptični-nai slikami Agrikulturnega zavoda iz Zagreba v osnovni šoli. Sadjarji, dostavite lepo sadje v svrho razstave najpozneje do petka 16. t. m. g. Rudolfu Janiču, Žalec. Vabljeni so vsi zavedni sadjarji in prijatelji sadja, da obiščejo razstavo.
e— Cesta na Bregu, ki so jo lani beto-nirali, je v predelu med Kapucinskim in prviim železniškim mostom spet v žalostnem stanju. Zaradi pomanjkljive kanalizacije se tod pretaka blatna brozga, ki povzroča nepriliike voznikom in pešcem. Nedostatek bo treba čim prej odpraviti, da se ne bo prebivalstvo še nadalje zgražalo.
e— Poškodbe zaradi padca. Sletnega Ivana Stremssla je v torek na travniku prevrgel neki deček. Stremsel si j« pri padcu izpahnil levo roko v komolcu in na-lomii levo podlehtmico. — 251etai posestnik Franc Pesan z Ostrožnega pri Celjn si je v nedeljo zvečer pri padcu razbil .pogačico na levem kolenu. — V Liboijah pri Celju je padlla 451etna dninarica Marija Kosova tako nesrečno, da si ie zlomila desno nogo pod kolenom. — Ponesrečenci se zdravijo v celjska bolnici.
e— Mestni kino. Danes oh 30.30 zadtnši-krat izvrstni špijonažni zvočni film »X — 27« (»Onečaščena«) s slovito Marleno Dietrichovo. Predigra Foxov zvočni žurnal e— Žrtev divjaškega napada. V celjsko bolnico so pripeljali brezposelnega delavca
/ (pri neugodnem vremenu,
sploh vedno ▼ mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer, // temveč tudi čez dan, predno se greste sprehajat
niveacreme
varuje vašo kožo pred slabim vremenom ln jo ohrani mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti, kajti njena posebna učinkovitost temelji na kožo negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje. Ne da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne naglo in docela v kožo, in samo krema, ki se popolnoma vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. i. Maribor.
a— v upravni »vet mariborske Mestne hranilnice je bil na mesto pokojnega msgr. dr. Jelovška izvoljen zadružni nadrevizor
g. Vladimir Pušenjak.
a— Predavanje o strelskih družinah bo
i.r.el v društvenih prostorih društva »Nanos« jutri ob 20. polkovnik g, Božo Put-
rikovič.
a— živilskj trg. Zaradi nestanovitnega v emena so kmetje pripeljali na včerajšnji trg le 7 voz krompirja zeljnatih glav in čebule ter 9 voz sadja. Perutnine je bilo kakih 600 komadov. Precej je bilo domačih zajcev. Kupčija je bila srednja. Cene mesa so se nekoliko dvignile, nespremenjene pa so za ostala živila. Gob je bilo izredno veliLo in so se že prodajale po 2.50—4 Din za kg. Pocenile so se tudi zeljna te glave na 0.50—2 Din za glavo, krompir je bil po 0.75—1.25 Din, čebula po 2—3 Din in kostanj po 1 Din kg.
a— Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne s3 je oparila s kropom v Braunovl tekstilni tovarni 25-letni delavka Ana Herzogo-vi. Dobi'3 je občutne opekline po vsej levi Ftrani telesa, zlasti po levi rok in levi nogi. Zdravi se v bolnici.
a— V zadevi divjih lovcev, o katerih smo poročali pretekle oni, so tezenski orož-riki izvršili šest aretacij. Prijeti so bili izročeni v zapore mariborskega okrožnega rocLišča. Stanje nevarno obstreljenih lovskih paznikov Dolinška ln Broctaja\a je še vedno hudo, zlasti BrodnJakovo, katerega temperatura stalno narašča in obstoji bojazen za niegovo življenje
arhitekture.« Prof. dr. Milojevič poudarja Vot višek programa orgelski koncert J. J. Kaoha v pianistovi klavirski priredbi. Ivan Noč je prvovrsten umetnik, ki je s polnim navdušenjem pri delu in ki si je že pridobil sloves v Evropi.« Tudi P. J. Krstič (»Pravda*) odkriva v niem umetnika velikega formata z vsemi vrlinami koncertnega piani-?ia: z izdelano tehniko, z lepim ionom, z .lftsbenim temperamentom in z glasbeno 7-r Jostio. Prav tako navdušeno oceno je objavil Rihard Sctnvarz v »Morgenblattu«. Za-1 ljučuje jo s pomembnim stavkom: Ivan Noč spada med največje nade koncertnih dvoran.
»"''ehoslovačko - jugoslovenska revija«
objavlja v pravkar izišli oktobrski številki med drugim članek univ. prof. dr. Franka Wollmana »Vinodok. prispevek znanega prevajalca iz slovenščine v slovaščino dr V. Vierke »Slovanska misel v sedanjem času«, statistični pregled J- Laubea »Izseljevanje iz Jugoslavije in Češkoslovaške«:, docenta dr. Pate članek »Profesor dr. Amošt Muka in Jugo^loveni« ter vrsto drobiža, ob koncu na J. K. Strakatega obsežno skrbno sestavljeno bibliografijo Bože Lovrida._
Franci? Jammes v slovenščini. V založbi Jugoslovanske knjigarne ie izšla v prevodu Jakoba Šolarja povest Francisa Jammesa »Gospod Ozeronski«.
Izbrane spise Leva Tolstega in Maksimn Gorkega v srbohrvaškem prevodu in v redakciji dr. Dušana Stojanoviča. skupaj dvanajst knjig, je pravkar napovedala beograjska založba >Narodno delo«.
Pavla Baumkircherja. ki so ga v nedeljo zvečer napadfli neki fantje v celjski okolici in ga tako obdelali, da je do-bil snirtno-nevarne poškodbe na glavi. Podrobnosti niso zmane, ker je Baumkircher v globoki nezavesti. Nijegovo stanje je kritično.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20-Četrtek, 10.: Roksi. B. Petek, 11.: Zaprto (generalka).
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20 Četrtek, 10.: Fra Diavolo A. Petek, 11.: Erika. Proslava 25Ietnice umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pečka. Izven.
Sobota, 12-: Hlapec Jernej. C. Nedelja, 13. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Seviljski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven-★
»Roksi« m red B. Ker te g. Vida Juva-nova bolna, je potrebna danes sprememba repertoarja. Uprizori se v običajni zasedbi veseloigra »Roksi« za red B. Začetek točno ob 20.
»Fra Diavolo«, komična opera, ki je že
preko 100 let stalno na repertoarju vseh gledališč, se ponovno poje drevi za red A. Izvrstna melodiozna glasba, zabavna vsebina kakor tudi prav dobra zasedba najbolj priporočajo obisk te opere.
Proslava 251etnice umetniškega udejstvovanja g Bojana Pečka bo v operi jutri zvečer. Izvajala se bo izvirna opereta »Erika« v običajni zasedbi. Predstava je izven abonmaja.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Začpteb ob 20. Četrtek. 10.: Zaprto.
Petek, 11.: Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Sobota, 12.: Gospa ministrovka. C. Prvič. *
Iz gledališča. V soboto se ponovi izvrstna, silno zabavna Nušičeva šaloigra »Gospa ministrovka«, najprivlafneiša predstava predlanske sezone. Zasedba z malenkostnimi spremembami ista kakor svoj čas. V naslovni ulogi ga. Dragu tinovi deva. Režira g. režiser J. Kovič. — Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo ob 15. Uprizori se Golarjeva veseloigra iz življenja gorenjskih kmetov »Dve nevesti«. S to predstavo bo ustreženo zlasti občinstvu, ki si želi par ur neprisiljenega smeha, a med tednom ne more v gledališče.
CELJSKO OLEDAMftCH Zaferefe 90
Petek. 11-: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča.
*
Zanimiv večer v celjskem gledališču. Jutri zvečer bo gostovalo mariborsko gledališče z zgodovinsko i ramo Bratka Krefta »Celjski grofje«. Celjanom se obeta zelo zanimiv .večer ter bo gledališče gotovo polno. Cene so povišane, ker ie to gostovanje zvezano z ogromnimi stroški.
Sosoodarstvo
Kllrissški sporazumi
Pred dnevi smo objavili zanimivo resolucijo centralnega odbora jugoslovenskega lesnega gospodarstva, ki se odločno obrača proti klirinškemu plačilnemu prometu z inozemstvom. Resolucija zahteva, da naj se čim prej z najvažnejšimi uvoznimi državami! na novo uredijo trgovinski odno-šaji, ki naj omogočijo svoboden izvoz in plačilni promet. Cim prej naj se ukinejo vse omejitve (kliringi), ki onemogočajo neposredne »veze med našimi izvozniki m inozemskimi kupci. Tendenca, da se likvidira režim kliringov za plačilni promet z inozemstvom ni morda rezultat posebnih razmer v naši državi. Tudi drugod se je v praksi izkazalo, da klirinški promet v sedaj prakticiranih oblikah ni prinesel onih rezultatov, ki so jih mnogi pričakovali. Avstrija, ki je prva dala iniciativo za uvedbo takih kliringov in je prav za prav ustvarila ta plačilni sistem, je že opustila vrsto klirinških režimov z raznimi državami in je na poti prepustiti vso izravnavo med terjatvami in obveznostmi nasproti inozemstvu privatnim dogovorom. Njena politika gre sede.i za tem. da se razširi sistem kompenzacij. Kakor je podoba, bomo tudi mi šili isto pot. Klirinško pogodbo z Avstrijo smo že odpovedali in menda ne bomo sklepali nove.
Ko smo lani sklepali prvo klirinško pogodbo z Avstrijo, smo bili k temu koraku več ali manj prisiljeni, ker pač ni bilo drugega izhoda. Tudi uvedba kliringa s češkoslovaško je bila posledica nastalih razmer. V stremljenju, da točno ugodimo našim obveznostim glede anuitet naših zunanjih dolgov, smo restringirali dodelitve deviz za plačilo uvoženega blaga, kar je povzročilo kopičenje neporavnanih trgovskih obveznosti nasproti inozemstvu. To kopičenje zapadlih obveznosti za uvoženo blago nas je končno prisililo, da smo mo-rali sklepati klirinške pogodbe tudi z raz« nimi drugimi državami, čeprav smo se klirinškega sistema po možnosti branili in č oprav bi bilo tudi državam, s katerimi smo sklepali klirinške pogodbe, ljubše, da bi se plačilni promet uredil na drug, bolj svoboden način.
V vrtinec klirinških pogodb smo prišli torej predvsem zaradi naiega prizadevanja, da za vsako ceno vzdržimo redno Dia čevanje obveznosti nasproti inozemskim obligacionarjem naših zunanjih posojil, katerim smo odstopili znaten iel deviz, ki smo jih prejeli od izvoza. Da bi ohranili paši državi dobro ime kot točnega plačnika dolgov, smo žrtvovali važne interese našega izvoza. Z devizami, ki smo jih dobili od izvoza, smo plačevali anuitete dolgov, namesto da bi poravnali terjatve za uvoženo blago. Le tako je razumeti, da srno morali uvesti kliring končno še z državo, s katero imamo visoko aktivno trgovinsko bilanco, namreč z Italijo.
če torej pričnemo sedaj misliti tudi na življenjske interese našega gospodarstva in na točnejše izpolnjevanje naših trgov, skih obveznosti nasnroti inozemstvu s tam. da anuitete za zunanje dolgove polagamo začasno v dinarjih, nam nihče ne more očitati, da nismo napeli vseh sil, četudi na škodo važnih gospodarskih interesov, da zadostimo obveznostim do inozemskih Imetnikov naših državnih obveznic, če bomo v bodoče lahko v večji meri rezervirali Izvozne devize za poravnavo trgovskih obveznosti, tedaj bomo morda kmalu prišli v položaj, da likvidiramo klirinški sistem, predvsem z državami, s katerimi imamo aktivno plačilno bilanco, in da tako režimo Izvoznike negotovosti glede plačila izkupička za izvoženo blago, ki zelo ovira našo izvozno poslovanje.
Predstavniki obrtništva novomeškega sreza slovenskemu obrtništva
Borba za ločene zbornice je prekoračila meje dostojnosti. Zadnja številka Pič-manovega lista »Obrtnik« je prinesla take napade, ki ne spadajo v obrtniSkij časopis in ki gotovo niso primerni za obrtništvo ifl ne morejo nikomur koristiti Take stvari glede podpisov in objave člankov je treba najprej nedvomno razčistiti od ene kakor druge strani pred nevtralnim sodnikom, šeile potem, ko je čisto jasno do gnano, kad je na stvari, se to lahfko »ravi pred javnost, če je treba.
Ni Mo tudi pravite©, da je Pifimanov Kst prinesel na dan zadevo Krapež-Fran-chetti in s tem ustvarii razburjenje po nepotrebnem; to je bil privatni spor med dvema obrtnikoma in z veseljem iembiemo na znanje vest, da sta se oba moža lepo poravnala, in še s prav posebnim veseliem smo zvedeli da je g. Krape-ž pristal na poravnavo s pripombo, ker spoštuje gosp. Franchettija kot starega in zaslužnega borca za obrtniške interese. Take končne sprave in jasne stvari spadajo v javnost in ni obrtniško, ako se jih prej objaVHa.
Gospod Pičman ni na mestu ako se hoče postavljati za nekakega vodjo obrtništva, ker išče okrog izjave in jih s svojim urednikom objavlja namesto, da bi se prej razčistile, kakor smo prej povedali.
Zaradi vsega tega in zaradi dejstva, da se je 118«zadrug že izreklo za skupno zbornico, to je velika večina obstoječih zadrug, apeliramo na celotno slovensko obrtništvo, da od sedaj naprej zavrne agitacijo za ločene zbornice, ker je prekoračila meje dostojnosti in ker so časi preresni, da bi se borili za take sirori. To svoje stališče zastopamo posebno zaradi predvidenih zakonov o decentralizaciji, na podB. katerih bodo banovine dobile obširno avtonomijo.
Zaradi tega odpade razlog, da bi se borili za ločene zbornice, češ ker jih imajo nekatere druge pokrajine naše države. Mi moramo imeti pred očmi naše domače razmer, ein giedati, da bomo kot enakovredni trgovskemu in industrijskemu stanu delovali v popolnoma neodvisnem avtonomnem obrtnem odseka, ki ga imamo v naši skupni zbornici, ker bomo imeli tako večti vplrv na potek cele gospodarske politike v naši banovini. Izredno težavni časi, v katerih živimo, nas delajo neresne ako dopuščamo tako borbo, ki ugledlu obrtnika samo škoduje. Pozivamo zato vse tovariše, da sledijo našemu rnišflaerojiui, ki smo ga od-
Zdi se mit da porabiš vse svoje prejemke samo za to, da si kupiš vsaki dan novo svileno perilo! »»Kaj še, jaz ne kupujem novih reči, ampak jih samo operem, da so kakor nove.u • Kako to misliš? o „Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, pa je kakor novo, in sicer samo
lx } 9-j2
krito m objektivno pojasnil
Novo mesto, dne 7. noveiribra 1932. — Matko Malovič 1. r., predsednik Pripravljalnega okrožnega odbora Novo mesto; KOemenčič Josip 1. r-, načelnik kolektivne zadruge; Josip Windischer 1. r., načelnik mesarske zadruge; Alojzij Midorfer L r., načelnik krojaške zadruge; Karel Jevšček L r„ načelnik mizarske zadruge; Ignac Mali 1. r., načelnik čevljarske zadruge, — Preželj Jakob, inštalaterski mojster v Novem mestu se za svojo osebo pridružuje mnenju svojih tovarišev, ker tudi on odločno obsoja brezipUodmo osebno borbo. — Jakob Preželj, 1. r.
Gospodarske vesli
= Sreskl kmetijski odbor ra ljubljansko okolico, ki je bil v svojem sestavu nekoliko spremenjen, je iimel 5. t m. v posvetovalnici Kmetijske družbe svojo prvo letošnjo plenarno sejo, ki jo je otvoril sreski načelnik g. Josip Žnidarčič. Pozval je člane naj gojijo med seboj in med svojimi občani smisel za smotreno skupno delo, za čim večjo slogo in medsebojno zaupanje, da bi lažje prebrodili sedanje težke čase. Sreski kmetijski referent g. inž. Muck je poročal o dosedanjem delovanju v sreske-ga kmetijskega odbora, razvil je^ načelni program za pospeševanje kmetijstva in prečital proračun za leto 1933., ki ga je sestavil ožji odbor. Predlagani proračun je bil z nekaterimi spremembami v celoti sprejet in izkazuje 131.420 Din dohodkov ter prav toliko izdatkov. Važna je postavka za sreski matičnjak (razsadnik), kjer naj bi se vršile poskušnje z raznimi kulturnimi rastlinami, predvsem s povrtnino, da bi se ugotovilo, katere so najprimernejše za ljubljansko okolico, ki najbolje uspevajo in dajo najlepše dohodke. Cilj tega matič-njaka je, dati prebivalstvu priliko in možnost, da bi samo zalagalo ljubljanski trg z najvažnejšimi potrebščinami in da bi ne bilo treba dovajati teh življenjskih potrebščin od drugod ali celo iz inozemstva. O
E-ročilih se je razvila živahna debata, v
teri se zrcali žalostno gmotno stanje kmetskega stanu. Iznešeni so bili različni predlogi, s katerimi naj bi se olajšala bremena kmeta in kmetskih občin. Izmed raznih predlogov so bili sprejeti v obliki resolucije naslednji: Dovoli naj so tudi letos prevoz žita in krme brezplačno ali po znatno znižani železniški prevoznim'. Kar-teli naj se zakonito prepovejo. Občinska trošarina na alkoholne pijače naj ostane v dosedanji maksimalni višini 1.50 Din od 1. Stroške za stanarino in kurivo učiteljstva naj prevzame država ali banovina. Pri vo-Htvh je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Pipan, posestnik in kmetijski strokovnjak iz Vižmarjev; v izvršilni odbor pa ooleg njega še gg.: Modic Jakob, župan iz Tcrmi-šlja in Petrič Ivan, župan iz Borovnice. V banovinski kmetijski odbor sta bila delegirana gg.: Pipan Ivan in Grad Ivan, posestnik iz Benčevega ter za namestnika Kozin Josip, posestnik iz Iga.
= Obrtniški tečaji za nemščino. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi za obrtnike in pomočnike tečaj za nemščino, ki se bo vršil v Ljubljani ob večernih urah vsak teden dvakrat. Tečaj bo samo za one, ki so že dovršili začetniški tečaj ali so že obiskovali nadaljevalni tečaj v prošlem letu. Sprejemajo se seveda v prvi vrsti mojstri. Pristojbina znaša 10 Din mesečno, vendar pa bo zbornica revnejše obrtnike in pomočnike oprostila deloma ali v celoti te pristojbine, ako pokažejo usipešen napredek in reden obisk tečaja. Prijaviti se je do srede 16. t. m. pismeno z dopisnico ter navedbo točnega naslova pri Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Pri vredna banka v Veliki Kikindi pod zaščito § 5. Ministrski svet je odobril, da se prizna Privredni banki d. d. v Veliki Kikindi zaščita po 8 5. zakona o zaščiti kmeta (Glavnica tega zavoda znaša tri milijone dinarjev.)
= Občni zbor. Za 25. november je rfdi-can v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani 63. redni občni zbor Kranjske industrijske družbe, za 14. decembra ob 10. pa v Laškem redni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem.
Borze
9. novembra.
Na ljubljanski borzi so danes devizni tečaji zaznamovali le manjše spremembe. De-viza London je za malenkost popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po zadnji okrepitvi popustila. Trgovala se je po 1S8 in 187. Cvrstcjši pa so bili dolarski papirji pri živahnem prometu. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 34, 34-50 in 35. 8°<'o po 39.50 in 41, 7»/o Selig-manovo posojilo pa po 42 in 42.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2311.79 — 2323-15, Berlin 1361.80-1372-60, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35 — 1113.85, London 189-80—191.40, New York ček 5730.47 do 5758.73, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.45 do 171.31, Trst 294.24—2966-64.
Curih. Pariz 20.37, London 17.17, New-Tork 518.87, Bruselj 72.10. Milan 26-585, Madrid 42.50. Amsterdam 208.525, Berlin 123.025, Stockholm 90.80, Oslo 87-10, Ko-benhavn 89.50, Sofija 3.74, Praga 15.38, Varšava 58-15, Bukarešta 3.085.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 187 — 188, za december 186 — 188, 7% investicijsko 46 den, 4Vo agrarne 22 den., 6% begluške 31 den-, 7°/o Blair 34.75 — 36, 8% Blair 39.75 — 42, 7'/o Drž. hipotek, banka 42 — 43; bančne vrednote: Narodna banka 3975 — 4300, Priv. agrarna banka 212 den.
Beograd. Vojna škoda 190, 184 zaklj., za december 188 zakj., 1% investicijsko 43 zaklj., 4% agrarne 21.75 den-, 6s/o begluške 31.75 — 32.25, 7°/o Blair 33.50 zaklj.„ 8V* Blair 39 bl„ 7% Drž. hipotek, banka 42 — 43, Narodna banka 4000 — 4100, Priv. agrarna banka 211 zaklj.
Ljubljana. Vojna škoda 188 — 192, 1% investicijsko 46 — 49, 8% Blair 35 b!.. T t Blair 31 _ 33. Ruše 125 den.
Dunaj. Staatseisenbahnges. 17-35, Trbovlje 19.30, Alpine - Montan 12.40.
Blagovna tržišča
KITO.
'+ Chicago, 9. novembra Začetni tečaji: Pšenica: za december 44. za mare 49.25. za maj 50-625; koruza; za december 25.75, za mare 30.50. za maj 32.50; oves; za december 16.50, za mare 18.50.
+ Winnipeg, 9. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 47.625, za maj 53.
+ Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač-v 30 dneh): baška. 6 kg po 197.50 - 200-baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50: sremsk*, 79/80 po 205 — 210; moka (slov postaja): baška »0« po 330 — 335. banatska po 340 do 345; koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška, umetno sušena po 117.50 do 120, za november po 122-50 — 125. za december po 125 _ 127.50
+ Novosadska blagovna borza (9. L m.) Tendenca nespremenjena. F^omet 92 vag-Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška. sremska 150 do 152-50: baška potiska 154 - 156; ladia Tisa 155 — 157; ladja Begej 154 _ 156: gornje-banatska 148 _ 150; južnobanatska 147 do 147.50; srednjebaška. 78 kg 152 — 15J. Oven: baški. sremski 98 - 102. Koruza: baška, za meseca december - januar 57 do 60; za mare • maj 70 — 74; banatska 52.50—54; sremska 56—58: baška, sremska. sušena 65—67. Moka: baška. banat >0g« in »Og<r< 240 _ 250: »2< 220 - 230: >5« 200 do 210: »6« 155 _ 165: 7« 125 - 135: >8«
+ Budimpeštanska terminska horia (9 t m.) Tendenca čvrsta. Promet miren. Pšenica: za mare 13.25 — 13-26. za maj 13.04 do 13.65; rž: za mare 8.23 _ 8.26; koruza: za mai 8-57 — 8.58.
Britvica
s patentiranim rezilom, britvica za vsako brado
Šestletni Američan Tobija Cook je bil pri torkovih predsedniških volitvah v Ameriki najmlajši agitator za demokratskega predsedniškega kandidata. Propagiral je njegovo izvolitev na svojem konjičku Billyju
John N. Garner Je bil obenem z izvolitvijo Roosevelta za ameriškega predsednika izvoljen za podpredsednika Amerike
Pri boleznih srca in poapnjenju žil,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Italijani bodo dvignili nemške podmornice
Italijanska družba za dviganje potopljenih ladij, ki se je uspešno izkazala pri dvigangu zlatega zaklada z morskega dna potopljene Ladije »Egipt«, je dobila od italijanskega mornariškega manistn-stva nalog, naj začne v bližina Pole iskati in dvigniti nemške podmornice, ki so jih potopile po» sadke v dneh, ko se je sklepalo premirje. Baje leži v okolica Pule petnajst podmornic in dve z rezervnimi torpedi otovorjen« tovorni ladji. Vsa vzhodna jadranska obala je po podatkih Italijan'kiih mornariških izvedencev pravcato pokopališče transportnih ladij. Če bd jih dvicrioffi, bi s pridom vnovčili vsaj kovinske dele na njih, kar bi vrglo lepe dcmarce.
Pustolovski budistični apostol
V K odmora jnu je te dni policija aretirala znanega pustolovca i., vohuna Tre-bitseha - Lin-oolna, ki je nastopal pod Imenom Kdo Kung ter z javnimi predavanji pridobival ljudi za budistično vero. Aretiran je bil na ovadbo nekega uprniika, kate* •remu dolguje še iz prejšnjih časov 5000 mark.
Najlepše oči v Parizu
Ima gdč. Andreja Champeatoc, tako je vsaj ugotovila Jury du Comite des
fetes des Grands Boulevards ^i
F. Roosevelt je nepoboljšljiv optimist in njegov znameniti smeh očara vsakogar, kadar prične govoriti s svojim jasnim, zvenečim glasom.
Svoj weekend prebije večinoma v krogu svoje družine v Springvvoodu. Na postaji ga čaka avto, ki je zgrajen brez pedalov, tako da ga more šofirati sam. Kadar pride, se vrti vse življenje samo okoli njega. Za to skrbi že njegova mati, 76-letna velika dama, ki zna še zdaj z gracijo predsedovati kakšnemu obedu. Roosevelt sam dela od Jutra do večera, samo popoldne si privošči 10-minutni odmor za obed, ki ga opravi kar pri pisalni mizi in h kateremu povabi Običajno budi svoje sodelavce. Roosevelt spada med osebnosti, ki sprejemajo vsakogar in vsakogar poslušajo. Na posestvu v Hyde-Parku, ki pripada njegovi materi, ga srečaš v njegovi intimnosti, v njegovi ogromni knjižnici, ki Je poleg zbiranja poštnih znamk in ladijskih slik njegova edina strast.
V tem okolju se spomni včas) na dogodek, ki se mu Je primeril kot petletnemu dečku. S svojim očetom Je obiskal takrat njegovega prijatelja, državnega predsednika Groverja Clevelanda. Cleveland je bil baš silno zaposlen in ves besen nad preobilico odgovornosti. Pobožal je malega po laseh in dejal: »želim ti, mladič, nekaj čudnega, nekaj takšnega, česar bi ti gotovo nihče ne želel: želim ti, da ne bi nikoli postal predsednik Zedinjenih držav!«
Zlato v Guyan!
Najdišča v francoski kazenski koloniji
Za zloglasno francosko kazensko kolonijo Guyano vlada ta čas ogromno zanimanje po vsej Franciji. Tam so odkrili namreč izdatna zlata ležišča, tako izdatna, da prekašajo baje najbogatejša podobna le-iišča v Južni Ameriki.
Ta vest utegne spremeniti vso to deželo nesreče in smrti v deželo dela in blaginje. že sedaj so se začeli vanjo vseljevati tropi iskalcev zlata kakor je to običajno po vseh podobnih najdbah. Zlato iščejo na svojo pest. Francoska vlada jim ne dela za sedaj nobenih ovir, a čim bo začela s sistematičnim izkoriščanjem zlatega naravnega bogastva, bo teh samostojnih »iskalcev zlata, ki sestoje večinoma iz pustolovcev vseh dežel, in njihovega delovanja konec.
Čudno je, da so ta velika najdišča zlata odkrili šele sedaj, posebno čudno pa zaradi tega, ker so v Guyani že doslej izkoriščali
zlate rudnike manjšega obsega in ležijo zlate žile tik pod zemeljsko površino. Po drugi strani pa je treba seveda priznati, da je dežela silno odljudna in da bo treba ogromnih investicij, da bo mogoče začeti z metodičnim delom. V deželi sta le dve prometni zvezi, železnica, ki gre skozi kazensko naselbino, in slaba avtomobilska cesta. Obe prometni žili pa sta 40—50 km oddaljeni od krajev, kjer so odkrili zlata ležišča in vmes se razprostirajo velikanska močvirja. Da se ti kraji zvežejo z morjem, bo treba zgraditi najmanj 50 km dolgo železniško progo.
Francoska vlada je poslala v Guyano dva strokovnjaka, da bi natančno proučila zadevo s temi zlatimi rudniki in možnost prometnih zvez z njimi. Strokovnjaka sta že podala svoje poročilo in pravita, da bi lahko že prvo leto sistematičnega dela vrglo najmanj 10 ton čistega zlata.
Nemčija se oborožuje
Najnovejša nemška oklopna križarka »Deutschland«, kateri pravkar vdevajo ogromn
vijak
Drobne zanimivosti
2hijenfsJd efiksir — povzročitelj smrti
Na Japonskem je umri dr. Kotaro Shira i, prvovrstna avtoriteta na poiju ra-sttHaske patologije. Shirai je pred časem sestavil »življenjski elifcsir«, ki učinkuje na ta račm, da podaljšuje žjvljonje. Pre-izkuševail j« pijačo na samem sebi tajco dolgo in ▼ takšni meri, da je od tega napo« sled umrl
Najvišje špansko oblikovanje za Lebruna
Španska vlada je podelila francoskem držarvnem predsedniku Lebirumu najvišje odlikovanje, red republike. Španski ministrski predsednik Azaraa se bo v kratkem odpeljal v Pariz, kjer bo osebno izročil red francoskemu prezitdentu.
Spomenik mučeniku znanosti
Rontgensloo društvo na Dunaju je te dni odkrito spomenic prof. G vidu Holz-knedhtu, učenjaku svetovnega »mena in muSeniiku znanosti, ki je lani podlegel smrti zaradi svojega napornega poklica. Spomenik stoja v mestnem parku.
Usodno trčenje dveh rfbfškfti ladij
Ribiški ladji »Roeina« »Augusto« eta te dni trčili v bližini rta Montega nedaleč od Lizbone. »Augusto« je pri tem dobil takšne poškodbe, da se je v nekaj minutah pogrezn.il. Pet in dvajset mornarjev je pri tem utonilo, petnajst se jih je rešilo s plavanjem.
Švica proti gotici
Curiškemu kan tonskemu svetu je zveza obrtnikov predložila vlogo, v kateri zahteva, nag se odpravi dosedanja gotica, ki ee uči v šoli. Namestu kurentne gotice naj se uvede antikva (latinica), kajti dovolj je, 5e ume jo otroci čitoti fnakturo. Tako se svobodoljubna Svioa polagoma otresa germanskih vplivov tudi v pisavi.
Materinska ljubezen
Neki ameriški statiietičer je izračunal, da razde'ii žena. ki je dvajset let poročena im mati šestih o+rok. v tem času 45.000 poljubov če densmo. da poljubi vsaikega otrolca samo enkrat dnevno. Nadalje olupi v gosnod^njstvu 87.000 krompirjev in 7»krT»a 10 400 parov nogarvic ter napravi 29.200 postelj.
Davčne goljufije v Parizu
Ves Pariz govori o škan-daLni aferi, katero je načel socialistični »Populadre«. Gre z« golj>ufije velikega obsega. Po pisanju citiranega lista bo socialistični poslanec Albert v prihodnjem zasedanju francoske zbornice naslovil na vlado vprašanje, kaj misli pod vzeti proti nedavno razkritim davčnim goljufijam 2000 odličnikov, med katerimi je mnogo francoskih častn likov, senatorjev in osebnosti iz francoskih finančnih ter industrijskih krogov.
Vsi ti ljudje so s pomočjo neke baselske banke odnesli rente v Švioo in se tako izognili obdavčenju v Franciji. Odnosa jd med švicarskim denarnim zavodom in kompro miti ranimi osebami trajajo že te-deim let. Baje so vsi ti ljudje francoski vadi znani, doslej pa jih ni nihče obtožil zaradi tega protidomovinskega početja.
ANEKDOTA
Richelieu Je dejal nekoč nekemu štpaav ekemiu poslanilcu: »Predložite mi samo tri napisane besede kakšnega človeka in ga spravim na grmado.« Poslanik je zapisal: »Verujem v Boga.« Richelieu je prebral in se nasmehnil: »V ogenj z njim! Taji sveto Trojico!«
Vsak dan ena
miiiinmu
»Kaj čitaš, dragica?«
»O ne glej, stara mama, to ni zate!«
Iz
življenja
Roosevelt med svojimi
Franklin D. Roosevelt, ki bo nasledil Hoovra v washingtonski Beli hiši, v krogu
svoje rodbine
Franklin D. Roosevelt v zasebnem življenju
Redko kateri ameriški državni predsednik se je za svojo izvolitev potegoval s tolikšno stremljivostjo kakor Franklin Delano Roosevelt. Ta stremljivost je v ostalem umljiva, saj so Roosevelt! že davno imeli nekakšno tradicionalno vlogo v ameriški politiki in Theodore Roosevelt je bil najpriljudnejgi predsednik ameriških Zedinjenih držav Franklin in Theodore Roosevelt imata marsikaj skupnega: oba sta ©ila odvetnika v New Yorku, oba sta bila državna podtajnika ameriške mornarice, oba sta se izkazala kot guvernerja države New York.
V življenju Franklina Roosevelta Ima velika vlogo njegova žena, nečakinja in zaupnica Anna Eleanor. Ona je gibalna sila njegove politične kariere, ona ima vpliv nanj in mu svetuje. Predvsem pa je njena zasluga, da ga je po težkem obolenju na otroški paralizi 1. 1921. spravila spet v javno življenje. Orjaškega moža je bolezen takrat čisto omrtvičila in vsi so prerokovali, da ne bo nikoli več hodil. Toda žena ga je s skrajno potrpežljivostjo in energijo a seveda tudi z niegovo pomočjo ozdravila. Vroče kopeli v Warm Springsu, kamor so ga nosili dve leti vsak dan, so
mu izfooljgale stanje vsaj toliko, da danes lahko stopa s protezami in ob palici, pod zdravniškim nadzorstvom pa vsak dan celo plava.
in svetal
Filmska mirovna nagrada za 1932
Curtti i-rternaitšona! poor la dffftafon artistkjue litteraire por k Cincmetographie (Cidarttc) r Parizu je določil tudS lotos pod naslovom »Prix Cidialc« nagrado t znesku 150.000 frankov za najboljši osnubrik za poučni ali zabavni film znanstvene, soci-•l*, gospodarske, zgodovinske ali doku-mentnrične vsebine, ka bi bil zaradi svoje vsebine primeren za razširjanj« sporazuma med narodi ▼ znnslu Društva narodov. Nagradi pa se bodo tudi osnutki, ki bi samo približno ali deloma odgovarjali ustnemu natečac«. Zan je je določena denarna vsota ▼ meeflcu 25.000 frankov.
Tudi on je izvoljen
Najnovejše odkritje prof. Zondeka
Hipofiza ali žleza možganskega podaljška je važen organ in njene izločnine so med drugim v tesni zvezi s spolnimi pojavi. Prcf. Zondek, znameniti berlinski raziskovalec spolnih hormonov, je sedaj odkril nov hormon v hipofizi, ki spreminja živalim barvo njih kožne površine v dobi, ko snubijo, ki ima še druge učinke.
2e nekaj časa so vedeli, da mora imeti hipofiza nekaj zveze z barvo kože in drugih organov (n. pr. očesnega tkiva), da povzroča barvne spremembe, n. pr. pri ribah v dobi drstenja in pri kameleonih v strahu; nadalje so sumili, da povzroča tudi razbarvanje kože med nosečnostjo. Pri poskusih z njenimi ekstrakti so dosegli vse te pojave in baš s poskusi je Zondek ugotovil, da mora hipofiza vsebovati neki
specifični hormon, ki učinkuje samo na rdeče pigmentne stanice.
S poskusi na ribah je dosegel z Vbrizgavanjem minimalnih količin tega barvila, da so dobile žareče rdečo kožno barvo kakor ob času drstenja in še celo bdlj intenzivno. Hormon, ki ga je Zondek pridelal tudi v čisti obliki, učinkuje tudi na druge barvne stanice, dočm ne more nobena druga snov vplivati na rdeče pigmentne stanice. Učinkovite so že najmanjše količine, njegova »enota« znaša n. pr. tisočinko miligrama. Zanimivo je, da se iz hipofize ne razširi kakor drugi hormoni po vsem telesu, temveč samo do centrov izmenjave sno'i v možganih. N;"egov vpliv na oddaljene dele organizma norajo prenašati torej živci. Najdemo ga pri vseh vretenčarjih, zlasti pa v človeški hipofizi.
Prva sodelavca novega predsednika
Pokopališče slonov
Pri kopanju zemlje za neki kanal so v Palarmu v bližani toikozvanega Angleškega vrta izsledili pokopališče sionov, Fcd meri v globino kakšnih 30 m. Na pokopališču so iakopali trideset slonovih okostnjakov. Našli eo tudi vsa okla in zobe, ki so bila dobro ohranjeni.
Vodja geološkega zavoda palermsike univerze, ki 9o ga poklicali k najdišču, je izjavil, da so okostnjaki slonov po njegovi sodbi stari okolu trideset tisoč let. Naj-brže je slone zasulo pri kakšni potresni katastrofi. Okostja stanov zbirajo in jih bodo prenesli v palermski muzej, kjer bodo velika privlačnost za tujce.
Fašistična amnestija
Rimska agencija Štefani poroča: V trenutku, ko je izšel odlok o fašistični pomilostitvi, t j. 4. novembra, je bilo v Italiji 1056 o9eb, ki so bile obsojene zaradi proti fašističnih činov. Od teh jiih bo deležno amraestijskih ugodnosti 639. Istočasno je bilo zaradi protifašističnih dejanj na oto» Icih konfiniranih 983 oseb. 595 in bo na podlagi poimlostitvenih določb vrnjena svoboda. Število oseb, ki sedijo v ječi za» radii navadnih zločinov, pa je mnogo večje. Teh Itfudi je 15 do 20.000 in vsem bo kazen deloma odpuščena, deloma za znižana. Velja pa pripomniti, da sede zaradi probirežimskih činov v italijanskih ječah mnogo več ljudi, -kakor jih navajjajo uradni podatki uradne italijanske agencije.
Trenchcoat- In
Hubertus plašči
za jesen in zimo, precizni domači izdelki pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Owen Young (levo) in M. A. Traylor
(desno)
ki si ju Je izbral Roosevelt za svoja najožja sodelavca v bodočnosti. Young je znan Evropi po svojem načrtu in je določen za finančnega ministra, Traylor pa je bankir iz Chicaga in bo pod Rooseveltom imenovan za trgovskega ministra
Gertruda Bindernagei umrla
Berlinska komorna pevka Gertruda Bin-dernagel je te dini umrla Pevko je, kakor smo pisali, ranil njen mož bankir Hrntze s kroglo iz samokresa, smrt pa je nastopile zaradi embolije.
Prekop med Vzhodnim in Belim morjem
Pred kratkim so otvoriii za promet nov prekop med Vzhodnim in Belim morjem. Kanal meri v dolžini 226 km. Delali so ga eno leto. Po prekopu bodo v glavnem prevažali les Ln apatit ter premog v ruska industrijska središča.
fliictael Zgvacot
i90
Pardaillanov sin
Zgodovinski rome
»Menda!«
Pardaillan se je zleknfl na stolu m zaljubljeno pogledal kozarec penečega se vina, ki si ga je držal pred oči. Izpil ga je na dušek, zadovoljno tlesknil z jezikom in nenadoma vprašal:
»Koliko mislite, da je vreden konj, ki vam ga je podaril gospod de Vitry?«
»Hm! Mislim, da ga ni tako grabežljivega Juda, da mi ne bi plačal zanj z opravo vred vsaj sto petdeset ali dve sto pištol.«
Dve sto pištol, da, to bi bilo pravično,« je pritrdil Pardaillan.
Pomolčal je io pogledal mlademu človeku v oči:
»Tvegali ste svoje zdrave kosti, da ste rešili kralja, ta zdaj mislite, nedolžni fant, da je vaša sreča zagotovljena... Jaz vam pa povem, da bo teh dve sto pištol, ki jih utegnete iztržiti za konja in opravo, ves dobiček vašega junaštva. Zapomnite si to, mladi človek. pa si boste prihranili nekatero grenko razočaranje.«
Jehanove radosti je bilo mahoma konec
»Vraga,« je zamrmral, »to bi bilo zelo neprijetno!«
»Pa je vendar tako!« je odvrnil Pardaill-an.
Obmolknila sta. Jehan je zamišljeno gledal tja v en dan. Par-dailkin ga je sočutno opazoval. V njegovih zrenicah je tlela pored-cost, kakor vselej, kadar je koga preizkušal.
»Nu.« je nadaljeval čez nekaj trenotkov, »to je morda nekoliko ohladilo vašo vnemo. In stavim: če bi se prilik« drugič ponudila, bi se dvakrat premislili nositi glavo na prodaj!«
Jehan Hrabri je počasi vzdignil obraz.
»Bogme ne, gospod!« je preprosto dejal. *Nfkar ne mislite, da je bito iz trte izvito, kar sem rekel kralju: da je še vedno v nevarnosti. Res je tako! Na sledi sem ljudem, ki snujejo naklepe, kako bi ga zavratno spravili s poti In če bi spet tako naneslo, bi brez pomišljanja planil v novo nevarnost... Rešil bi ga ne glede na vse, kar pravite.«
»Zakaj? Zato, ker je kralj?«
»Ne, gospod. Vzemite Concinija, ki ga iz dna duše sovražim. Če bi ga imel pred rapirjem, bi ga ubil brez usmiljenja, ne da bi me pekla vest. A če bi zvedel, da je Concini v enaki nevarnosti kakor kralj, bi mu pomagal, kakor sem pomagal kralju. In v naslednjem trenutku bi bil pripravljen, da ga v poštenem boju položim na zemljo.«
»Vraga, vraga!« je zamrmral Pardafllan in oči so se mu zaiskrHe.
»Seveda, imam pa še poseben razlog, da branim kralja,« je nadaljeval Jehan.
»Kakšen razlog neki?«
»Rekel sem vam, gospod: kralj je njen oče.«
»Oh, res! Na to nisem mislil!« je vzkliknil Pardaillan s tisto hladnostjo, ki je bila pri njem znamenje, da je ganjen.
Vzel je kozarec, ki je stal pred njim, in ga izpraznil. Nato je mirno, skoraj malomarno povzei:
»Dajte, povejte: kako ste prav za prav zvedeli, da preti kralju nevarnost?«
Jehan je ustrežljivo povedal, kako ga je mladi grof Candalski privedel k vojvodi Epernonskemu in kako je zasačil vojvodov važni razgovor z Leonoro Galigai in nekim veličastnim menihom, ki mu je ime Klavdij Acquaviva.
Pardaillan ga je pazljivo poslušal. Delj ko je sin govoril, jasneje je videl marsikatero podrobnost, ki je bila mlademu človeku še skrita.
»Klavdij Acguaviva je bilo trne menihu?« je vprašal zdajci. »A3
zanesljivo veste, da ste prav slišali?«
»Zanesljivo, gospod. Vprašujem se Ie, zakaj mi ta menih, ki ga niti ne poznam, želi smrti.«
Pardaillan se je zresnil. Bistro je pogledal okoli sebe, se nagnil čez mizo in vprašal:
»Ali veste, kdo je Klavdij Acquaviva?«
»Bog ve, da ne, gospod.«
»Vrhovni glavar jezuitskega reda.«
»A! Glavar tistih, ki hočejo spraviti kralja s sveta? Pravijo, da a> oni poslali nadenj Jeana Castela, Gurgnarda, Varada' io vse, kar jih je že bilo?«.
»Da, oni. Danes pa hujskajo RavaiTlaca.«
»Hm!« je zamišljeno menil Jehan. ■
Nato je vzdignil glavo.;	-
»Prav, gospod. A vse to mi ne pojasnjuje, zakaj hoče jezuitski glavar ugonobiti mehe siromaka, ki nisem nič ip nič ne pomenim?«
Pardaillan ga je molče pogledal. Ni mu še hotel reči: »Zato, ker si lastnik pravljičnega zaklada, ki si ga hočejo redovniki prisvojiti « A posvarit ga je moral; moral mu je nekako dopovedati, da visi nad njegovo glavo smrtna nevarnost in da njegovo življenje ni vredni beliča.
»Ali ne razumete,« je dejal, »da vas hoče ta menih spraviti s poti, ker poznate njegove načrte?«
Toda uštel se je!
»Gospod,« je odvrnil Jehan, »v trenutku, ko je ta menih s komaj* prikritimi besedami zahteval mojo smrt, ni niti slutil, da poznam njegovo načrte. Saj ni vedel, da prisluškujem-; drugače gotovo ne bi bil izrekel svojih neprevidnih besed... Ne, ne, tu mora biti nekaj drugega.«
©rt
Službeno iz LNP. V pravffinikn zn P. f.
je pmi 6L 15 izostalo: na mesto odstopa vših odbora foov P. i. imenuje druge u. o. LNP. Fo svoi; ftmkciii so odhorr<;V: P f T \TP ftaaki odbornikom ostalih odborov LNP in valjajo za oje predpisi pravil in pravilni-hjv JNS. — Danes ob 18.30 seja Pc&odbe* roga fonda LNP v restavraciji Emoiua, separatna soba Naprošajo se gg. nač. San-cin, clr. Dular, d,t. M«uri, dr. Prodan, Bas ^ovec, Sokliič, Skuhala, Kovač J., da ee udeleže seje. Tajništvo
Nedeljski nogomet v Celju. V nedeljo ob pol 11. dopoldne bo na igrišču pri Skalni kleti drugorazredna prvenstveni! tekma rr>ed SK Olimpom iz Clja efin SK Laškim, ob 14.30 pa na celjski G lazi ji druga, odločilna kvalifikacijska tekma med Rapidom iz Maribora in SSK Celjem.
Prijateljska tekma v Zagorju. V nedeljo se je na igrišču v Zagorju vršila napovedana prijateljska tekma med SK Zagorjem in SK Slogo iz Lok P red tekma rejer-ye je bila igrana res prijateljsko in konjak z zmago SK Zagorja 4:1. Igra I. moštva je bila zanimiva, napa d domači nov odločnejši, posamezni igralci gostov sa pokazali sicer tehnične zmožnosti, vendar nu manjka treninga Konec igre je prišlo do sirovega igranja ter pretepanja med it-ralci in občinstvom. Take nesportne metode škodujejo športnemu gibanju, ker oSoinstvo v prihodnje ne bo več posečalo tekem. Tekmo je sodil objektivno g. R eit-maier iz Trbovaij in je končala s 3:1 v korist Zagorja.
SK Ilirija fHazenska sekcija). Danes od [6. dalje trening na igrišču za vse igralke. Javijo nai se gmlke. ki bi hotele igrati v nedelio izven Ljubljane. Pri današnjem treningu se bo pobirala zaostala čanarina.
NSK Sp"-.r+a. Danes ob 19 30 strogo obvezen sestanek vsega članstva, v kavami Voppennik.
SK Reka. Danes ob 20. sestavdk vseh nog^rietašev v Sokolske m domu na Viču.
TSK Slovan. Danes ob 17.30 članski sestanek vseh nogometašev Ob 20. redna seja nogomeme sekcije Navzoči gg Dor-Čcc. Globelnf; Marchiotti I. Anko in Poz-wik. — V soboto ob 20 redna odborova seja v lovski sob- gostilne pri »Soko7u«. Ba>ovec Kunm-er. Felber Dorčec Glu-hak, Novak. Kob in Rudolf Jean. Paulin. Pozmk, Globeinik in Marchotti Vilka sigurno.
!i živijenia na dežel?
Iz Kranja
r— Cankarjevo dramo »Kralj na Beta j« novi« bodo vprizorili dija,ki kranjske gim-razije drevi ob 20 v Narodnem domu. Čisti dobiček je namenjen za dijaške podporne ustanove. Drama ie za današnje čase posebno aktualna. Obisk toplo priporočamo.
r— Sokolsko društvo v Kranju vabi vse
brate in sestre k smučarskemu sestanku, ki ho drevii točno ob 20 uri, v restavraciji v Narodnem rf^mu Zdravo?
r— Zaiednica »Dom in šola« priredi v nedeljo ob pol 11 v gimnazijsikiih prostorih »ostanek, na katerem bosta predavala p. direktor v p Ivan Košn-'.k in g prof dr Jtunbtr Josip, prvi v modemih zahtveah pouika na srednjih šolah, drugi o varče-vian iu.
RADEČE. V poletni dobi "e je pri nas marljivo zidalo Renovirala se je hira^ni-om, ki je sednj Irras našega mesta. Večina mestnih hiš i« prenovi ie-mh Kumanovsko zmago smo nroslavili slovesno in je g. šolski upravitelj Pečnik z Jegličevega balkona na trgu zb-^nemu občinstvu z navdušu-joč'mii beisedami razložil pomen slav ja. .TRKD se ori n^K žvvahno Ta zvija, število č nrov raste vidno. Pod marljivim vodstvom g. župana je razvo? našega mesta očiten. Umttio da bo tudi naša želja glede vodovoda kmalu uresničena.
«MAR.TF PRI JELŠAH Sena »reškega or?b->ra JRKD za šmarski srez bo 13. t. m. ob ool fl. v sokole1:! dvorani (gostilna H ibian) v Šmarju. Poleg članov širšega odbora so vabljeni tudi drugi č'anri vseh krajevnih organizacij, katere določijo krajevne organizacije Na dnevnem redu bo poleg tekočih poslov predvsem poročilo g poslanca Spiivdlenja o osnutku zakona na razbremenitev kmetov Ker je zadeva ve= lev^žna nosebno glede razgovora o t*m zr:k<nu. ki prde te dni pred Narodno sktmšerno se vse krajevne organizacije nujrio v.bii'0. da odpošljejo svoje delegate k seji Posebna vabrla se ne bodo mz-poš-ilfialn.
Poslani in ostani
član Vodnikove družbe!
R udi®
Izvleček iz programov
Četrtek, 10. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13- Čati, plošče, borza. — 1730: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Zadružništvo in splošno zavarovanje. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos ljubljanske opere. — 22.30: Čas, poročila.
BEOGRAD 12.05:: Radio - orkester. — 15-30: Narodne melodije. — 17: Novi »šla-gerik. — 20: Koncertni večer. — Lahka godba. — ZAGREB 1230- Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Ruske pesmi. - 19.50: Igra. — 21.30: Češki kvarteti. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 19.20: Ves program iz Prage. _ VARŠAVA 18: Koncert orkestra. - 20: Orkestralen in pevski koncert _ 23: Plesna glasba. — DUNAJ 1130: Godalni kvartet. -15-55: Koncert solistov. — 17: Lahka godba.
—	1930: Vojaška godba iz Lipskega. — 21: Prenos iz Budimpešte. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.50: Mešan program. Plesna glasba — 244: Brahmsova prva simfonija _ K5NIGSBERG 19- Pesmi - 20-Zabaven oro^ram — 21 40 Koncert tria MUHLACKER 1930: Pesmi - 20- Sluho-igra. — 21: Dunajski vpčpr — 21 30- Klari netni trio. — BUDIMPEŠTA 18.45' Klavir ski koncert. — 21: Madžarske npsmi s cigansko godbo — 20.30- Operni orkester — Ciganska godba. — RIM 17 30: Koncert orkestra.— 20 45 • Konrertni večpr. .^ 1 -.,,
Petek. ti. narembra. * >
LJUBLJANA 10.45: Mirovna ideia. — 11.15: Šolska ura1 Momenti iz življenja pesnikov in pisateljev (M Zor) — 12-15• Plošče- — 12.45: Dnevne vesti —13: Čas. plošče. !:orza. — 17.30: Salonski kvintet- — 1830: Reka Soča — 19' Francoščina -19.30: Gospodinjska ura. _ 20- Prenos operete »Erika« iz gledališča. — 22.15: Čas. poročila.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. _ 15.30: Narodna glasba. — 20: Koncertni večer — Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30- Plošče. -17' Koncert tria —20.30: Prenos konrprta \v Beograda. — 22.20- La*ika glasba - PRA GA 19.20: Godba za ples. - 20.20- Kabaretni program. — 21.30 Koncert na dveh klavirjih — 22-20" Koncert iz Brna. — BRNO 19.20: Godba za ples. - 22.20- Orkestralen koncert. _ VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 20.15: Simfoničen koncert.
—	Godba za nles- - DUNAJ 11-30: Godalni kvartpt. — 15 45: Violina in klavir. — 16.50 Stara- italijanska glasba. — 19.25: Predvajanje zvočnega papirja. — 20: Oneretni vp-
Plošče. — BERLIN 20.30' Dramoln' vp^pr — Pipan« crlasba. Kft-NIGSBERG 20.05: Ob SOOletnici Gustava Adolfa — Mešan glasbeni program. —
Členjenemu občinstvu se priporoča
MODNO KEOJA&TVO
za gospode.
Frane Rožič
Kongresni trg štev. 7.
TrbovpHsk'
premog
•U-| drva. on-
irlp*'-'' Irnlr«
lobavlia na dom
Kurivo o./n ?
Dunajska c. 33 rvipf —i
ELEGANTNO ST IN K V AJ-J.T J£T A STA LZRA2KNA V NAŠIH IZDELKIH. NAJMODERNEJŠI KRZNENI PLASC1
Ljubljana, Mestni trg &
2-rovna „Rekord" peč
najidealnejša peč za kurjenje z domačim rjavim premogom. Proizvod; ZEPHERIK D. -	Subotica.
Tovarniška skla-dižfa: Ljubljana: Franc Golot* Celje: D. Raikusch Maribor: Carl Lc-ti Ptuj: Anton Bre©&i8
Zahtevajte br^zplaieo pro-spektl	13302
Redka prilika!
Prazen prostor na najlepšem kraju Beograda, nasproti železniški postaji, na skveru Wilsonovega trga, med Okrožnim uradom in pošto, v velikosti 1000 m2 z 80 m v fronto, prikladen za zgradbo hotela ali rento, NAPRODAJ. Obrnite se na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beo-grai, *>ošt. pret. 409; pod »251«. 13315
dohazano v miljonih po vsem svetu razširjen
357
Spoznavajte lepoto
»Savskega Tivolija"
Lepa prilika za to bo 12. novembra, ko bo restavracija, kakor vedno, nudila vse najboljše iz svoje kuhinje in kleti. Martinova gos in prešiček (španferkel) ne bosta manjkala. Sobota, pred Martinovim, prijetna domača zabava.. Zveza za Ljubljano ob vsaki uri brezplačno zagotovljena.	13320
	HH	M	Msm		
iSlI	,:> 'V..				
Mestni pogrebri zavod Občima Lj ubijama
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, tašča itd., gospa
Marija Zeschko roj. WeDunscheg
zasebnica
v sredo, dne 9. t. m. po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 11. novembra 1932 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, ""leivveisova cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 12. novembra 1932 ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.	12324
V Ljubljani, dne 9. novembra 1932.
Globoko žalujoči ostali

Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani razpisuje 'dobavo
§rebrnine9 porcelana, ste-klenioe in namiznega perila
za kaTarno t nebotičniku.
Zapečatene ponudbe ie vložiti do 21. t. m. do 10. ure dopoldne v vložišču podpisanega zavoda.
Podloge za razpis se dobijo v vložišču zavoda med uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/III.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani

Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob težki izgubi naSega nepozabnega pokojnika
Petra Kreblja
upokojenca in posestnika
za poklonjeno cvetje, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti prisrčna zahvala,
Osobito se zahvaljujemo pevcem društva »Jadran« za krasno petje ob krsti našega blagega pokojnika, ki ni dočakal povratka v svojo soinčno
Gorico.
Prisrčno se zahvaljujemo za lep in pomemben govor ob odprtem grobu.	13345
Maribor, dne 6. novembra 1932.
Žalujoči ostali.



Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejel povodom prerane smrti moje iskreno ljubljene
matere
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem naj tople je zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam gg. zdravnikom, 6. sestram-usmiljenkam, č. duhovščini in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokoj-nico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
JHaša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.	13346
V Ljubljani, dne 10. novembra 1932.
MIKLAVŽ ČERMELJ, sin, v imenu svojem, matere, sester in ostalega
sorodstva pokojnice
Zahvala
Vsem, ki ste spremili mojega nepozabnega soproga, gospoda
$%anca (PCavčafia
poštnega poduradnika
na njegovi poslednji poti, najiskrenejša hvala. Posebno se zahvaljujem rodbini Prajnkovi za požrtvovalno pomoč ob njegovi težki bolezni.
Bodi izrečena iskrena zahvala č. duhovščini, g. upravniku celjske pošte, gg. poštnim uradnikom, gg. stanovskim tovarišem in gg. pevcem CPD za ginljivo petje, katerega je pokojni v življenju tako ljubiL
Srčna hvala vsem prijateljem, ki so lajšali pokojniku zadnje ure, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da se še enkrat poslove od dragega pokojnika.
Bog plačaj!	13343
Celje, dne 9. novembra 1932.
ŽALUJOČA SOPROGA
Oglasi v »JUTRU" Imajo siguren uspeh f
Cene malim oglasom
Zenitve bt dopisovanj* vsaka besada Dim lr— ter enkratna pristojbina ta Ufro ali trn dajanje naslova Dim l—s Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I.—s Po Din is— ta besedo se saračunajo nadalje vel oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V majem*, »Posesi*, »Lokah*, »Stanovanja odda»Stroji*, »Vrednote% •Informacije*, mŽtvalim, •Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikie ti »Zasht-tek*, če te s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče rasi u tka sil službe, plača ta
Za irigovor
v znamkah
vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, kt m taraCuna/v po Din I.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din $.— ta Htro aH ta dajanje naslova V m ostali oglasi socialnega tnai-b.fi> te računa /o po 50 pas ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, kt te saračunajo po 50 o ar za vssko
beseda znaia Din 1.— NajmanjB tnesek pri oglasih po 56 pat ta besedo le Din 10.—
»rt oglasih po I Din za besedo pa Din 15.— Vse pristojbine za male oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma hh le vposlatl v oismo oh enem t naročilom
Kdo* f 4 6 e MJ>lulka, plača ta vsako besedo 50 par; u nasl-o* ali Šifro 3 Din. — Kdor o a d i za^nžek, pa za vsako besedo 1 Din, ta dajanj« naslova ali ta Sifr® pa 5 Din. (S)
Šivilja
!®wr jems, ki razume vsa d"la, gre šivat na dom. Naslov v ogiasnttm oddelku »Jutra«.	46740-3
Šivilja
za ortroške m damske obleke ter perilo, ki popravlja tudi sta.ro, gre po hišah Naisrfv v oglasnem oddelku »Jutra*.	46824-3
Dva cčsttca
poS-traia. im pridna, po možnosti z dežesi«, sprejmejo Jugoslova.nrlke Stevr tovarne, Ljubljana. Framkoipan-»ka 31.	46745-44
Ključavničarskega vajenca
t očrnijo sprej-ime takoj Josip Re1»ek, ključavničar t Ljubljani, Cankarjevo na-br^ie 9.	46825-44
Vsaka beseda 50 par: ta da^anie naislotn. ali ta iifro pa 3 Dia. (1)
2 čevljarska
pomočnika
dobro laur.:«na sprejme Jožef RjHnt, Kranj.
46752-.1
Šivilje ia ripaserke
sprejme takoj »Lama«, Rimiska ce*ta 2. 46746-1
Dopisnika
ili dopisnicu
perfektnog hrvatskog f nje-mačkog, tražimio za od-mašrtjii nastop. Prednost ianuju orni. koji su ved bili n drvar skioj struci u tom »rojstvu. Izčrpne ponude, M nainakom platežnih la-htjeva. te fotografije iitno-Ijavaju se na Tot.b d. d. trgov. drva. Bačka Topola — Dnin« '•ska Kanovima. — Za slučaj n-ameštenja nadoknadi emo putni trošak 466SS-1
Absolventa
tebniiSne šole. ali mladega
stroj, inženjeria
Gdločne osebnosti. iščem** za vodstvo mehanične delavnice. Ponudbe s točnimi podatki študija, rodbinskih 'jtmp r im o="bnih prilik. pismeno na »glasni oddelek »Juitra« pod Šifro »Ford«.	46674-1
Industrii. '»odjetie
»ie za pomoč v pisarni, za dobo 3 meseca prvovrstno samostojno moč. ki je že bii'a zaposlena v večjih podjetjih. Cenjene ponudbe na n.g'asiij od delek »Jutra« po<i »Prodajni organizator«.	46650-1
Reprezentativno
da.nw> ali gospodJčimo. ki ima veselje za prodaja k!eklanr"b i^deHkorv in za-■rotve pofožiti netaj kavcije, iSčomi za taikiojšen na-Pwi"id;Ke na oglasni od^elet »Jutra« pn.d šifro >Tra.;ir.a. Mjpo.sMt.eivt.
46767-1
Pisarniško moč
dobro verairano v v s e b
pos^iih. 'm tonama p^eiteni.n. po.midhp na oglasni c«Id.-"'rk »Jntra« pi^d zmaif.ko »Uf-oraW:i'v«.
46782-1
Izurjeno pletiljo in naviialko
»nrejimem v Bolgarski ulief ?t. 17/n.	4681:1-1
Brivski pomočnik
n«!a4. bi rad d'o.biI delo za sobote in nedelj*. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
46780-1
Spretnega gospoda
eprejmHM&o za »taileo obisk strank. Pomudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Radio pred/varanja-c.
46734-1
Čevljar, pomočnika
pnv<vvr?.tiM> mio^ sprejme ta-kio.j Marcmk, Radotn! j« pri Kanim.ik.u.	46757-1
Šiviljo
»prejme takoj Parza.?, Tr-
n-ovski priijtam štenr. 14.
46764-1
Trg. poslod vodjo
« ka.voiijo, iščemo za ma-rmifaktrarno treoTiino. Re-flektan^ ii \ovega mes-ta kn okolice iima.jo prednoet. Ponud:be na oglas, oddelek »Jirtra« pod šifro »Mamu-faktmra«.	46802-1
Kavarniški natakar
prid«n in poAtesi, iWe t manjšem obrartu jliožbo — erv-emit. tudi kako drugo deJo — za meee&ao p!ač« 300 Dfim. Ponudbe n« ogi. od<Wet »Jutra« pod Šifro »Marljiv deJavec«. 46754-2
Pridno dekle
starejšo, ki zna dobro kuhati in bi znala opravlja.ti 3 V2 leta starega fantka, ilš&eim. Ponudibe, po mož-nosti 8 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Gorenjsko 20«. 46803-1
Uradnico
popoliTKvma sam.o(atojwo v kajdigovoidsrtivu ^Kartoteka) ter slovenski m nemški koreciTOndienci, »če tovarn« na Gorenjskem. Lastnoročne piKiudfbe naj stavijo le zavesi-jirre im vestne mioča s sliko, na-redbo zahtev iti referenc na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop po dloaovoru 1B38«.
46799-1
		
		
Heseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali m Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcij«, plačajo vsako besedo 50 psj- ia šifro ali t* dajanj« naslova S Dia. (4)
Otvoritev tečajev
francoščine, nemščime, a-n gteš&ime, italijanščine ia rn ščiine. Najmodernejša metoda. sigure® uepeh. Vpisovanje: Miklošičeva št. 7/H 4.1109-4
Konverzacijo
v nieimšikeni jeziku daje p« primemo niizki ceni dama \t dobre hiše, odraslim in otrokom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 46765-4
Oglasi trg. zna&aja po l Dirs beseda; la da naslova aH ta Šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega »nafei« pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« »H za Šifro pa 3 Di.n. (g)
Metodo Mertner
franoosko, iitalija-nsko, špaJi-
sko iu angleško ku(pim. — Ponudbe z na.vedlbo cene r,a oglasni oddelek Jmbra pod šifro »Ajiitiikvaričn.o«.
46760-8
»Brehms Tierleben«
kompleten. IS knjig, nov. v nsnjiu, zad.nja izdaja, naiprodaj. Naslov v ogla.s. oddelku »Jutra«. 16759-8
Vsaka besed« 50 par; za dajenj« naslova aH j t* Šifro pa 3 Din. (2) j
Tehnik
v m. letniku srednle tehniške šole, zaradi pomanjkanja. Izstopil, išče mesto kot praktičen radlo-tehnik ter elektrotehnik ali teh nični risar. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« t>od šifro »Praktičen, tehnik«.	46425-2
Več gospodinjskih pomočnic
različnih sposobnosti, priporoča gospodinjam posredovalnica v Selenburgovi ulidi 7 /I. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. — Iatotam se nairoča list »Go-spodiinjsika pom.očnšca«.
46766-2
191eten fant
i®Tnrjem v pe/rkeftars-tvn — išče eiuSEbo za takoj. Gre tudi v trgovino za tekača Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	46737-2
Krojač
H bi delaj za ma.Jhiw> p^a-
60. Sče službo v konfekcijski trgovini, ali pri krojaču. Naslov v oglasnem oddelku »Jntro«. 46739-2
Čevljarski
prikroje valeč
za fina del«, vajen pomerjanj^ starejša, so.1 idma oseba z dolgoletno prakso, želi eta!in<) mesto v Ljifb-lja/nii. Poniidbe n« oglasni odd«!«k »Jttftoia« pod šifro »T00«.	46110-2
Prodajalka
moSaoe	želi ka-
morkoli prermeraM sin®bo. Radevoije bi poanacala tn. dč pri goepodiiivj»tivu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod značko »Nad vse pošten« 313—2«.
46541-2
Izurjena pJetilia
za no^smic*. išče službo. Naetoci laihko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«	46810-B
Puhasto perje
««tt>, ftohaoo. Din 48 Kg H. vrst« Dio 38 kg, čisto belo gosje Din !80 kg čisti puh Din 250 kg ras pošilja po poštnem pov letju L. Brozovič. Zagreb - n«-a 82.	13 6
Fige in slive
za žganjekuho
po nizkih oemah oddaja Ivan Jelaičin, Ljubljana, Emonska oesta 5tev. 2.
372-6
Kopalno banjo
f/iočeivinasto. normalne dol žroe, in ogledalo 53/SS cm prodaim. Na&iov v oglasnem oddelka »Jutra«. 46785-6
W^l^^M
•js. Oesedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 jtaj- beseda. Za da janje naslova aM ra Šifro 3 Din, oziroma 5 Din.	fW)
Shižkrnja
piHn im poštena, va.jena kirhe ter hišnih del, išče *!niii?bo. Nastiov ▼ ogla«n«m oddelku »Jutra«. 46800-2
Prodajalka
vaijem* mešame stroke, iSč-e nameščeni«. Cen. j. dopise na podružmi«y, »Jii.tra« v Cel^pu pod šifro »Marljiva«.
46831-2
Prodajalka
vajfma mešana stroke. iSče nam ftšč-etnje. Evemt. bi pomagala tudi pni gos.podi.nj-fiitvu. Oenj. dopieo na do-drnžoipso »Jutra« t Celju pod zmačko »Pridna in ^0 Stena«.	4688-2
Izurjen železninar
išče slnržbo kot kalkulant ter prodajat ee, aili skladlišč nik. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Strokovmjak«.	46634-2
Kot gospodinja aH kuharica
najraje na Kranjskem išče službo 32 let stara, _ poštena ia v vsakem ozrru zanesljiva. Nastopi takoj ali pozneje. — Mici Bidov^c.. Studenci-M amlboT. Bolfenko-va uil&ca 30, pri Vraniču.
46835-2
Trgovski pomočnik
s ka.TC.iijo, verzi ran v vseb delih, išče slmžbo prodajalca, skladiščnika, inkasant« ali slačno. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Speoerija in žekao«.	46837 2
Prodam
OgiaM trg. mataj* m i Dia beseda; ta <la jaaj« naskywa ali m Sifr« i Din. — Oglasi *ociaJt>ega moteja vsaka beseda 80 por> sa dajanje naslov« aH sa fcitno pa S Din. (6)
Manufaktur, blago
proti v4ož.t«! knjtKiioi samo Ljubljansko kreditne banke proda trgovec v Ljwbljaol. Naslov ▼ ogla«, oddelku »Juitra«. #314
Plinsko peč
(kamin) beio emajliramo, zelo dobro obranj-em.0 ugodno prodam. Vprašati pri hišnici v Beethovnovi ulici št. 6. ali pa telef. 24-17 46683-6
Štedilnik
rabljem, fcu>pim. Ponudbe na oglasni oddielek Juitra pod »Štedilnik«. 46796-6
Edgar Rlce Burroughs:
Tarzan, kralf džungle
DRUGI DEL

112.
Krčeča se tolpa je tri dni nadaljevala svoj smrtni pohod. Vsako uro jih je nekaj padlo. Četrto jutro so Arabci ustrelili dva sužnja, da bi ustrahovali ostale, ki so se branili nositi pogubne tovore. Ko se je to zgodilo, je skrivnostno zazvenei iz džungle močan in jasen glas
Epidemija »Jo-Jo!«
Veletrgovoi, trgovci, trafike im knjigarne, nabavi«« sa takoj najmoivejši šlager sedanjosti »Jo-Jo« v raznih izpeljavah od: Sam-rnprndaje za draivsko barnc^-ino. Vit.o-miir Dolčnšek. Cel j«, Kralja Petra c-esta št. 33. Sprejmem prodajalce in zas.tn.p-nita..	46827
UlTI
Vsaka beseda t Din j • t« dajanj* naslova ali 1 aa tttrs pa 5 Dia. (10) f
Avto ah" motocikl
rabljen, najboljše kupit« ali prodaste potom a.vto-tvrdike 0. iužeik, Ljuiblja-na. Tovčairjera uilica št. lil 46800-10
Avto
m«<o rabljen, oddam proti viliočini kmjižfc-i Mestne hra-nilnice al.i Ljiudske poso-jilinioe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jrjitra« pod šifro »Prilika«.	46798-10
Odprt avto
StSrisedeien, z majhno porabo bencina, takoj proda Uran, Ljubljana, Mestni trg št. 11.	468:6-10
Moško kolo
v dobr-t-m stamju za 650 Din proda Mah, Sv. Flori-jana uide« 18. — Ogledati med 1. in 5. uro. 46313-W
Oglasi trg. tnačaja po 1 Din beseda; t« dajanj« naslov« ali ia iifro 8 Dia. — Oglasi aoeialivega tma^aja m ka besed* 50 par; ta dajanj« naslova ali ta Šifro pa 8 Din. (7)
Posojilo
ali pa družabnico s 100.000
I>i>n gotovine, i&f-e br-ezkon kuren&no podjetje. Cenjene jKj-tnud.be na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Podjetje«.
4t»I0-ir.
Kdor posodi
20.000 Din, mu v enam l-etu vrncim 34.000 Din. Dopise na podrm^niico »Juitra« r Celju pod šifro »Sigurno« 468:9-16
100.000 Din posojila
tšoem za naku.p hiše v Lvuib! iani. Vknjižba na prvo mesto, ali dosotrtno stanovanje. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Hiša«.	46833-16
Posest
2 avtomat, tehtnici
dobro ohranjeni kupimo. — Ponudbe z naivedlbo cene n« oglasni oddelek »Jutra« .pod šifro »Tehtnica«.
467&1-7
Železno peč
diolbro ohramj-eino kuipim. — Naslon v oglasnem oddelku »Ju.tra «.	46790-7
Vsaka te»«la t Ua: as dajanj* nartuia al
ta Hira pa 6 Dia. (80)
Dvostanovanj. hišo
tudi nedograjeno, ob tramvajski progi St. Vid k iupim Poniudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik vrt«.
46750-20
Vsaka beseda l £)»: ta lajanje naslova ali ta Sifr« pa S Din. fl«)
Zanesljiva naložba kapitala
N« večje kmečko v-elepo-sestvo z dobro idočo iin-duistrijo iščem 300.000— 400.000 Din posojila na prvo mesto. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »Posojilo«. 46271-16
Dvostanovanj. hišo
za v»a.ko obrt pripravno, na prometni cesti najbližje ljubljanske okolice prodam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	463H1-20
4 stavbne parcele
po 600 m*, ob Dunajski cesti za Stadionom prod« meetai stavbenik Anton Mavrič. Dunajska cesta 38 — telefon 3382. 46600-20
Trgovsko hišo
d»>bro vipelja.no. i vrtom, kibpiim na prometnem kraju v trgu aH predmestju. Plaičilo takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 663«.
46755-20
LNO
staroznano, zelo dobro uvedeno, z lepimi lokali, modernim salonskim kegljiščem in s krasnim vrtom, posestvo, kompleten inventar, v sredini mesta Ljutomera, DAM takoj v NAJEM dobremu, podjetnemu, kavcije zmožnemu gostilničarju. Ponudbe na Martin Slivar, Ljutomer.	13344

- : v"?	*-.<-./-' :;•. . •.:-•••
(£3ms detiur ggh&$a. sšecsz* dttnnife
ker izrabi Vaš štedilnik samo 20 % gorilne možnosti, dočim 80 % uhaja.
Prijatelj gospodinje
je patentirani štedilni obroč, ki se ga lahko namesti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo samo Din 170.— do Din 250.—.
Prihrani Vam ogromno na kurivu in poveča toploto. Naroča se pri	13327
JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
s' '.'i-;.v. •
■ fit.v.	V: ,V
Mladostno sveže In naravno Ima prednost.
To dokazujejo izkušnje v poklicnem in družabnem življenju, kjer imajo vedno prednost žene cvetoče in mladostno sveže polti. Pametne žene, ki vedo, koliko je odvisno od zunanjosti, uporabljajo zaradi tega vedno Khasana-Superb, barvilo in rdečilo lic in ustnic kot zveste pripomočke lepote in nege. Z nekoliko potezami je opravljeno in izgled je mladostnejši in svežji. Oranž-no-rumeno Khasana-Superb barvilo se prilagodi v nekaj sekundah barvnemu tonu kože in podčrta pri tem vso mikavnost, dočim vse slabe strani prikrije. Tudi Khasana rdečilo za ustnice se individualno spreminja ter nežno, trajno, neopaženo in okusno pobarva ustnice. Khasana-Superb se obdrži v vsakem vremenu, v vodi in celo pri poljubu ne oddaja barve in ni samo neškodljiv, temveč izvrsten za nego kože in ustnic.
KHASANA-
SUPE
Novo hišo
blizu ko.'odjvora v D. M. v P«!ju po nizki ceni pro-<iaim ali oddam v najem. — Naslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	46774-20
Lepo posestvo
n« Dolenjskem naprodaj. Dopiise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dolenjsko«.
46730-20
Hiše hi posestva
od 40.000 Din naprej pro. daja Posredovalnica v Mariboru, Frančiškajifka ulica št. 31.	46733-20
Le rentabilno
hišo ali vilo
z vrtom in lep gozd kupim proti takojšnjemu p'a-čilu. Ponudbe ne oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Rentabilnost«. 46775-20
Parcelo
800 m' veliko, prodam blizu Dunajske ceste. — Ponudbe na oglasno oddelek »JaSra« pod »Parcela«.
46797-«0
Stavbno parcelo
krasno, r Mi žimi kolodvora Vi4ma.rje prodam. Pojasnila v Vidmarjih št. 100 46806-20
Čevljar, delavnico
vpeljan-o, radi oslabelosti
p. inLaiu za oo.OOO LKui. — Zadostuje hranilna kajčžn-ca ali poroki. Ponudbe na oglais. oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 46749-16
Dvoriščni lokal
v centru mesta ali neposredni bližini iščemo za takoj ali pozneje. — Po n-ud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Suh lokai«.
46668-19
Za skladišče
ali delavnico
tabo) oddam suterenski prostor na šmartinski cesti šrt. 34. Pojasnila daje bišnak.	46758-19
Lokal
za galanterijo, na prometnem kraju prevzamem. — Ponudbe na oglaš. oddelek »Ju/tra« pod šifro »Prometna točka«.	46783-19
Lokal
3, oziroma 4 sobe oddam na Miklošič-ovi cesti- — Vprašati na Miklošičevi c. št. 16/1.	46762-19
Vilo
M se dobro obrestuje, s 4 . komfortno urejenimi stamo-va.njl, davka prosto, 1000 m1 zemljišča, lo minut od t r edine mesta prodam, ali zamenjam za enostamovanj. sko. Kot doplačilo laihko slu® tudii vloga do 300.000 Din Mestne hranilnice ljub. Ijanske. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 46815-20
Vrednote
Velik trg. lokal
lep, na najiprometnejšem kraju zraven magistrata v Ljubljani takoj oddam. — Poiizve se v trgovini Stro-janšek. Pred škofijo št. 31 "4fis05-ls
n> »eseda ia dajanje naslov« ta Šifro pa 5 Din
1 Dm: I >va ali I Ji. f351 J
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
CERNE - ju veli r
LJnbljana. Wolfova oliea 3
Oblačila
Trg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« aa-slova alt ta Sifr« 5 Din Oglati socialnega tna-6aja vaaka beseda SO par; ta dajanje naslova alt ta Sifr« 5 Dia. (13)
Za krojače
konfekcijonarje
Prodam: več kosov boljšega nemškega »Douible« sukna pod tovarniško ceno. — Železnikar, Marijin trg.
46189-13
Zimska suknja
frak In salonska obleka,
za vietkeg« gos-poda srednje velikosti, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46777-13
V najem
Vsak« beseda | Dta; »	a si a
Sifr« pa * Di^ (17)
Usnja rno
ročnega dela. oddam v na jem, ali pa proda« toe« devue priprave 5 minut od glavnega kolodvora. Ofer te sprejema Filip Seršen. poses&nik, Podgradje, pošta Ljutomer.	46536-2
Pridelki
Vaaka Oeseda 1 Du. za dajanj« naslova ali
ta Šifro pa 5 Din. (33)
Kostanj
debel, prehran, kg po 1.75 Din Zidani most. n n d ! Peter Šotama.. Radeče.
41955 33
Dobiva se povsod.
Skladišče sa Jugoslavijo:
Jugofarmacija d. d., Zagreb, kozmetični oddelek
DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT/M.-PARIŠ-LONDON
Dobro vino
bedo in rdeče, zem-enjam za rezan lee — deske in late. Takojšnje ponudbe z navedbo cene pod značko »Zamenjam« na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani.
46736-33
Želod
hrastov ia cerov, letoSaJi,
kupi Kol luska tova rna d. d. v Ljub!jami. 46667-33
Vino
prrovretee laetem pridelek Letnikov 1030 in 1932. v vsaJci mmoiini proda vele-posesitrnik Ed. Suppainz — Prietaiva.	46726-33
Vsaka t>tv>ed« l Dni u dajanje naslova ali
u Iifro pa 5 Di.n fVT
Prima jabolka
debela, fimih vrst, nudim po Din 1.10. Ponudbe na oglasna odd-edek Jutra pod znamko »Frainko oostaja«.
" 46734-34
r/
Vsaka Vaeda 1 Dta,
»	samem J
ss Mbe p. I Um. (U)
Brivski salon
za dame in gospode, novo opremljen in urejen, v lepem majlhnen? mestu Slovenije bree k«nkuxence. naprodaj. Potreben kapital 10.000 Di.n. Reflektanti do-bijo naslov v oglasnem nd ddku »Juitra«. 46732-19
Trgovski lokal
s skladiščem takoj oddam aa Starem trgu št. 24.
4680(7-30
Gostilno
prevzamem v najem proti garanciji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljani«. 46816-19
Lokal v Celju
iščem v Aleksandrovi u!., Kralja Petra cesti ali na Glavm-em trgu. Poaudbe na naslov: Črepio&ek, Celje.
46830-19
Stanovanja
I Vsaka beseda tO par}
i m *»)««}* **■!«'■« ta
U Htz* • Um. (U*,)
Stanovanje
2 »ob, ali sobe in kabine ta išče stranka 2 oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sredina«.
46650-21/»
Sobo in kuhinjo
iščem v čemi 350—300 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Odrasli«.
467911-31/»
Stanovanje
Vsatna beaeda I Dta; s* laja«* naekro «M
m Hira pa i U*. (£0)
Komfortna
stanovanja
v Sirroborsk.i ulici oddam. Vprašata v Sramčeni uliti št. 12/1.	4674)1-31
Sobe išče
Vsaka bceed* 80 par: M dbjanj* naalma aM
S Dia. (39-a)
Sobo
s separatnim vnhiodiom. v Šiški ali za Bežigradom iščem za takoj ali s 1. decembrom. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Uradnik 888«. 467^7a
Sobo odda
		1
Vaaka 50	par:	
aa 4ajaa> mastam	» sli	|
sa Stfr. | Dia.	(28)	1
Opremljeno rr>bioo
na željo r vso oskrbo oddam gospodu ali gospodični v Trnovem, Start-tova ulici 35.	4<>«G-23
Sobo s štedilnikom
odda Zaje I.. Pod Kode-ljevem 101.	467-42-33
Opremljeno sobo
z vbodom s stopnjiiic, oddam za 200 Dim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
467ai-x53
Sobo
z vso oskrbo od-la gn-»pa s hčerko in sinikom. gospodu srednjih lert, ki st želi dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro » BI i ri na Leoni šča*.
45748-23
a/vijocije 30 let, podpolkovnik pešaddi.e 40 iet. — Trgovec-izvoznik brez dolga 30 let. — Inženjerji:
stavbni 32, 3S in 46 et, kemije 30 in 36 let. ag-o-nomije 29 iin 37 let. elek-tTOtehnike 33 in 37 i»-t, strojni 3S 31 im 40 let. — Lekarnarji z !a<=*rr'fmi lekarnami 32, 37 in 4.5 let.
—	Državni uradniki: ž«-'- z-niški 35. 28. 32 im 4iT let, finančm 29. 33 in 38 let, upravni 28. 35 in -16 let, carinski 36 in 42 let. — Sarajevski veletrgovec z več podjetji 40 let. — Občinski uradniki, sts no nameščeni. 27. 32. 36 in 43 let- — Učitelji 28. 31. 33. 37 in 42 let. — Profesorji 32. 36. 38 in 49 let. —
—	Odvetniki od 2S do 43 let. — Restavraterii ~9, 31. 37 in 44 let. — Napredni obrtniki z dn.Hro i d oč imi delavnicami vsefc strok in ra®n:h let. — Pod-oficirii, žandarmi, nameščenci železnice in finance r»7,nilh let. — Informacij« in prospekte razpošilja r* lO Dim v poš*Tiih znomkab »REZOR». zo vod za sklepanje zakonov. Za z r e h. pošta 3.	467E9-25
Upokojenca
ali obrti;a
do 60 let starega, j.oro.x;TTi Ponudbe na oglas. odd.-lftTs »Jutra« pod »Sreča
467S7--:5
Sobo
pri boljSi rodbimi išče veliko odsoten gospod. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »V centru«.
46772-03
Sobo
s po*Wbnitm vhodom in vso oskrbo oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46703-33
Solidnega gospoda
v vso oskrbo, t uporabo klavirja sprejmem kot so stanovalca v bližini Zvezd* Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46642 33
Prazno sobo
8 predsobo, pa-rketom. elektriko i® posebnimi vhodom, tudi za pisarno, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46547-23
Sobo
s strogo separiranim vhodom, električno razsvetljavo, solnčmo m trač^io pečena oddam Na Kodečj^vo štev. 13 (2 mtimufci od Leo-ndšča).	4679v>-28
Sobico
z novim pohišivom in posebnim vbodiom oddam. — Naaloiv v oglasnem oddelku »Juitra«.	4676S-23
Komfort. stanovanje
3—Ssobno. f 1. decembrom ali 1. februarjem išče družina treh oseb. V najem vzame in event. pozneje tudi kupi celo viilo. — Ponudbe z navedbo cene in vseh pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konfor«. Posredovalci izključeni!	46738-31
Stanovanje
2 pa.rket5ran.iih sob. kuhinje in predsobe, ogodmo odidam takoj ai'1! pozneje. Vpračaiti v trgovini F.crva-r. Tvrševa (Diraajf-ka) cesta št. 82.	46755-31
Trisob. stanom nje
komfortno, takoj odd.am v severnem delu mesta. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«.	46769-31
Enosob. stanovanje
oddam v Zg. giškii št. 191 — pri novi šoli 46773-21
Pristopajte
k DruStva stanovanjskih na.jeimin.ik.onr, Vegova ul. 8.
373-31
Visokopritlično
stanovanje
obstoječe iz 3 sob itn ko-
pa.'-nice. oddsm s 1. de oembrom. Informacije daje Ana Franoot. Frank oj»an ska 26.	46654-21
Sobo
lepo opremljeno, geparira-no, s parketom in elektriko oddam s 16. novembrom v Židovski ulici št. 3/H.
46770-33
Sobo
lepo in zračno, e posebnim vhodom ter električno razsvetljavo takoj oddam na Ta.bo.ru št. 6/E — aesno.
46.779-23
VaaJca b«se<U t Din: ta dajanje na«]«T» tU Utre pa S Dia.
Samostojna žena
želi spoznati nad 50 let starega gospoda s kapitalom, z« skupno gospodarstva. — Dopis-e na ogl.-i^nf oddelek »Jutra« ped šlf-o »Blizu Bleda«. 457SS->4
Vsaka oesad« 1 Din: sa dajanje ne-s^ova aS aa »fre pa & D!». f88>
Pozor, pevska društva in šol"
Harmonij« >i 2000 Din pianitie cd 10.000 Din naprej dobavlja tvornica klavirjev Iv Kacin, Domia.le — Zahtevajte cenik!
46192-36
Krasen planino
skoro nov, ugodno prodam Nasiov v tiglasneon oddelku »Ju-tra.«.
Kratek klavir
prvovrsten (Schuler voo BSsendorfoT) poceni proda Frigel, Glinee, c-esta IX št. 29'.	4&šr.Č-3$
trnu	i On.;
ta dajMJ* oasic-ra rU ta iiiro pa S D&l. (27)
Prazno sobo
soIiMino, s posebnim vh-o dom, f«.rketc.m in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
^6786-23
Lepo sobo
v sredini mesta oddam samo boljšemu in solidnemu gospodo ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46793-33
K tričlanski družini
sprejmem na etainovamje gospo ali gospodično. Na ra<zpo'ago tudi kuhinja. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	46795-23
Dve prazni sobi
takoj oddam — Prvoz 9.
46808-33
Stanovanje
obstoječe iz 3 soh. preden be. kopalnice, kubinj«. sobe za služkinjo, jedilne sbram.be ;n ostalih priti-k'in 'ako? oddam* v pa la5; Vzaiiemine posoliljiiice na MiklešSčevi cestS št. 7. — Pojasnila daje tajništvo med uradnimi UTam-i od 8. do 12.	46602-21
Komfort. stanovanje
9 iepfh sob oddam na Prti lab. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 46756-21
Stanovanje
sobe. kufiimie im pri trik! in. v bHžimi Stadmona odd^m •»ra.nki *akoj tli s 1. decembrom. Naslon v ogl. oddelku »Jntrs«. 46789-31
V Novem Vo^matu
oddnm iepc enosobno sta novanie s pritiklinami. v nori biši. zrfo poceni. Na slov pov« oglasni oddelek »Juitra«.	46«»-2rt
Dvosob. stanovanje
s kuhinje tn priitiklinaml oddam na Miklošičev: p« sti. Vprašati na Milriniič« vi cesti St- 18/1. 46761-21
Dvosob. stanovanje
oddam r novi hiši. Naslov v oefasnem oddelku Juitrs 46814-».!
Sobo
lepo opreimfijeno, oddam emi ali drvema oselbajna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46818-23
Prazno sobo
po zmemit ceni išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddeliek »Jutra« pod »Cis.ro pohištvo«.	46833-33
Prazno sobo
veliko, ulično, pripravno za pisarno, atelje aLi stanovanje, odda takoj Uran. Ljubljana. Mestni trg lil. _4/»q>- -~>3
wfmirm
Vsaka beseda t Dia: aa	oa«l»»« a«
Sifr* pa B Dia. (95)
Pes volčjak
ki sS® na ime Hajduk, s« je izgubil. Vrniti ga je na naslov: Jao&ga j. H:i 1-niška št. 14 — Bežč^rad.
Kapnne
prvovrstne. soč.ne, za Martinovo nudi najceneje Pe-rat-ninarstvo Nik«. Vižmar. je. Zakoljemo in dosta.viira* na d<om.	46605
Divjega petelina
krasnega, letošnjega, na-gačenega po nizki ceni pro. dam. Naslov v cglaenem oddelku »Jutra«, 467S5
Vsaka DoseJa sa -dajanje ta šifro rwi
Čevljarski strci
Singtir (Cilinder), še mate rabljein. ugo«ino prodam Ti 3800 Din. Na ogled v kro-jačnicj »Gentlemen«, Tavčarjeva ulica štev. 9.
46670-39
Transformator
za trofaeni tok. z oljnim hlajenjem, delozm.ožn«t 5 kilovatov. prestava 500— 380—320 voltov. 50 period z odcepi na iistonapetost.nl stra.nL kupim. Opremi >a z konzerva tor;em. — Ponudbe na oglasni oddelfk »Ju.tra« pod »Transformator«.	46612
vsak h beseda 1 Din: za dajanje naslova aH
t,a Šifro pa 5 Din. '.KI
]
Obvestilo »Rezora«, Zagreb
Po-ročiti se žele:
Zdravniki - specijalistj 'dr. medicine) 38. 30. 34. 38. 41 im 52 let. — Tovarnar mila 55 let. — Veleposestniki, diplomiram- a^ron-onr in ln žemjerji brez dolga. 31. 34. 38 io 45 let. — Sodniki (dr. prava) v višjem položaju. 32. 37 im 46 let. — Industr. poslovodja (komer cijalni) i» let. — Trgovci in podjetniki, 'izraelitske vere. i lastnimi hišami in diowv»niimi posli, ra /.rti.h let. — Oficirji: tehnični poroč nik 28 let. kapetan mor narice 4? let. poročnik a.r tiljerije 27 let-, poročnik pešadije 38 let. kcipetan
Usnjene suknjiče in čepice
v vsakovrstnih ba.rvah in dobri kvaliteti, po nozkih cenah od 500 Din dalj«1 izdeluje Anton Som. izdelovanje ob<k in čepic. K-anij Trgovci iebijo popust pri večjem naroč-ilu. 46727 C0
v šaba Oeoeda 1 D':i: I '.a dajanje naslova ali I ■* šifro pa 5 Din. (311 I
Javno preklicinem
da gospod Josip Kovač, zobotfthniik ni bil v družM gdč L. bil je pa tr. Josip Kovač uradniU. - Kir govori o z.obotehnikn gospodu Jos. Kovaču • neresnično. — Marija Klein, privatna uradnica. L:ub-ij&na.	46713
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Rihnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak Vsi t
LjuDljani