Uredništvo v Gornji fedgoni, Spod. Griz Sfev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Utaja vsak petek zjutraj in stane.-poštnino vred . celo leto 15Din, za pc leta 7‘50 Din, za četrt leta 3*75 Din.
Fasflnuno številka ID p
Poštnina plačana v «Mt«vini.
Vj0r 1
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
IS. Itn.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefo i štev. 7.
MOVOE
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor'3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka ID p
Bornia Radgona, dno IV. aprila 1SZZ.
/*T*\
.£Q........£D.
j Osem svojim naročnikom, dopisnikom, in- j j sorontom in prijateljem želimo
{ Vesele Velikonočne praznike j
j Uredništvo In upravništvo „Murske Straže" j
Velikonočni klic.
37,000.000 Rusov umira!
Ljudje, Slovenci!
V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju... v širnih stepah Rusije pa čaka 37,000.000 ljudi na smrt od lakote.
Solnčna žega je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira ... Ruske matere rotijo v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti.
37,000.000 ljudi strada, od katerih preti
19,000.000 neposredna smrt če se v zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoje najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križov, je v septembru leta 1921 prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5,000.000 funt šterlingov (okoli 7 miljard kron). Ta znesek bi zaddstoval, da se prežene belo ženo s povolskih poljan. Toda Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je samo Anglija izdala 20,000.000 funt šterlingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu eno tretjino zahtevane svote.
Čas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. V dvanajsti uri so vendar pričela razna humanitarna društva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas je, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Ljudje, pomagajte ljudem 1 Slovenci pomagajte otrokom, starišem in vdovam tistih miljonov ruskih vojakov, ki so s hekatom-bami svoje krvi v Karpatih gradili temelje vaše svobode. Kristjani, usmilite se kristjanov ! Kmetje in delavci prihitite na pomoč kmetom in delavcem 1
Dne 25. marca se je končno tudi v Ljubljani konstituiral odbor za pomoč gladnim v Rusiji. V odboru so zastopane vse slovenske stranke, važnejše kulturne in humanitarne organizacije. Pokroviteljstvo so prevzeli: Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar, g. knez in škof Anton B. Jeglič, rektor vseučilišča g. prof. dr. Gojmir Krek in župan mesta Ljubljane g. dr. Peri č. Vse v odboru zastopane stranke in korporacije bodo prirejale zbirke in priobčevale prispevke v svojih glasilih. Zbran denar bo skupno naložen v poštni hranilnici, in se bo dal na razpolago dr. Nansenovi akciji, ki že danes oskrbuje okoli 500.000 otrok in ki tudi sicer organizira po gladujočih krajih Rusije kuhinje in bolnice. Stroški za prehrano enega človeka do nove žetve znašajo 3 dolarje (okoli 900 naših kron). Zbirke socijalističnega delavstva se bodo pošiljale preko internacijonal-nega delavskega odbora za pomoč Rusije, ki je poslal v Rusijo 24 transportov z živili in obleko za 12.000 ljudi in ki je razen tega opremil celo vrsto bolnic in otroških domov. Dalje se bodo pošiljali prispevki socijalističnega delavstva preko internacijonalne akcije amsterdamske strokovne internacionale, ki je do pred kratkim vzdrževala 40.000 otrok in ki zviša sedaj to število na 100.000.
Prof. dr. Nansen, prof. dr. Muhlene, vodja ekspedicije nemškega rdečega križa, vodja ameriške pomožne akcije itd. so protestirali
proti vestem, ki so se pojavile v Evropi in ki so govorile o izropanju pomožnih vlakov v Rusiji. Dr. Nansen je izrecno konštatiral, da so sedaj vsi vlaki prišli na določena mesta, da ni bil v Rusiji noben vlak izropan in da so sovjetske vlasti Vedno v najlepši slogi delovale z inozemskimi komisijami. Ruska vlada sama vodi velikansko akcijo za pomoč gladujočim in vzdržuje okoli 2,000.000 otrok ter odpravlja, v kolikor to dopuščajo transportne razmere ljudi iz gladujočih gubernij v druge gubernije. Ruske cerkve so odločile, da prodajo svoje zlato in drago kamenje v korist gladujočim. V inozemstvu so do sedaj največ dali organizirani delavci vseh socijalističnih skupin, ameriška država, ki je dala 20,000.000 dolarjev, razni rdeči križi in Sveta stolica, ki je pozvala v posebnem pismu vse vernike za prispevke.
Pomagajte, pomagajte!
Času neprimerna „hohštaplerija“.
Ljubljanski dnevnik „Slovenski Narod“ se je razkoračil in povedal bednemu svetu s pozo madžarskega magnata : Slovenija (čitaj : poseben odbor, ki hoče predstavljati Slovenijo) je kupila dva gradova, enega na Bledu in enega v Ljubljani, da ga ponudi Kralju za poročni dar. Samonasebi je to zares viteška poteza, velikodušnost, da ji ni para. Samo žal, da ni v tem toliko idealizma, kolikor se to temu ali onemu na prvi hip dozdeva; kajti, komaj se je sporočilo po Sloveniji veselo oznanilo o viteškem daru, že je poškilil izza enega gradiča (mislim onega na Bledu) čisto navaden kramar .. . Torej za „kšeft“ gre tem papirnatim idealistom in seveda v prvi vrsti za „ordene“. Slednji pa bi se dali doseči na čisto drug, bolj idealen način, kakor z nakupom ene ali druge grajščine, ki se pokloni vladarju. Če bo vladar tega daru bolj vesel, kakor pa onega, ki ga zamišljamo mi — dvomimo vsi resni državljani, ki poznamo globoko demokratično čustvovanje našega vladarja.
Jasno kot beli dan je, da se poklanja ta dar kralju radi profita, bodisi da je isti gospodarski, politični ali zgolj osebni. Seveda se bo oglasil kak frazér, pa se bo razkoračil in zapél svojo obrabljeno popevko: Pod Avstrijo si niso upali tako pisati. To so klerikalci, republikanci, državnemu redu nevaren element in nevem kaj še vse. Toda počasi prijatelji Klika, ki ji je samo ležeče na tem, da meče ljudstvu pesek v oči, sama pa se udinja pred vsakim zemeljskim potentatom in krivi svojo že itak od avstrijskih časov sèm skrivljeno hrbtenico je z gesto oholega magnata — poklonila, ali hoče pokloniti kar dva gradova za kraljevo bivanje. Brez ozira na to, da po došlih informacijah nikdo nikpgar ni vprašal za mnenje, kaj se naj kralju za pomemben dan poroke pokloni, da bo vredno imena naše lepe Slovenije, je ta korak čisto osebnega značaja, čisto navadna (da rabimo izraz belgrajskega časopisja) — hohštaplerija.
Nič nimamo proti temu, da pride naš ljubljeni kralj v našo lepo, divno Slovenijo. Dobrodošel vedno, kadarkoli mu srce poželi, da biva med nami, bodisi v Ljubljani, bodisi na Bledu, na naših planinah, na lovu na slovenske kozle itd. Dobrodošel nam vpdno in iskreno pozdravljen! Daleč od nas je, da bi mi imeli le količkaj proti osebi ljubljenega in priljubljenega vladarja, dasi v principu ne pripadamo razredu, ki se klanja kronanim malikom, zlatim epoletam in blesku prestolov. Mnenja smo, da je tak grad za naše žalostne čase neprimeren luksus, da, naravnost žaljenje slovenskega ljudstva, ki živi v pomanjkanju in bedi. V mislih imam najbed-nejše sloje, — ne. magnate in veleposestnike, ki žive v sijaju in v verižniškem izobilju.
Kialjeva poroka! Res znamenit zgodovinski dogodek. To bo veselje v hiši in dosti sijaja. V času pa, ko se vrši ta pompozna prireditev, ki bo miljone ljudskega denarja porabila, leži naše gospodarstvo na tleh, draginja raste, da je grozno, davki se višajo, naše dobrodelne, kulturne, prosvetne institucije (ustanove) se borijo z najneverjetnejšimi težkočami; v kleteh in v železniških vagonih stanuje naše, k jetični smrti
IB. leti,
obsojeno ljudstyo ... Vseobča nezadovoljnost in splošna nevolja je delež slehernega srca. Po treznem preračunjenju bo treba ne-le ogromnih denarnih žrtev, ampak tudi velikega dela, vstraj-nega dela in nerazumljivo silnih naporov, da se betta slovensko - hrvatsko - srbskega Ljudstva ublaži in vsaj v nekoliko olajša. Zato je vsak luksus, posebno pa tak, kakoršnega smo spredaj omenili, naravnost zločin nad našim ljudstvom, da, zločin in vnebovpijoči smrtni greh nad blaginjo našega naroda.
Po našem skromnem mnenju bi se dala proslaviti poroka kraljeve dvojice na mnogo lepši, sljajnejšl, idealnejši način. Kupi se naj napr. veliko poslopje, adaptira (prezida) v bolnico ali sirotišnico, ali hiralnico, ali vzgojeva-lišče za pokvarjeno in osirotelo mladino, event, za deco vojnih invalidov in vdov. Tak zavod naj bi se krstil z imenom visokih zaročencev kakor „Marijin dom“, „Aleksandrov dom“ ali slično. Taka ustanova, — za katere država noče prispevati, ker tu ne gre za profit zasebnikov — bi bila večen trajen spomenik poznim rodovom, ki bi delal čast imenu slovenskega naroda in brezdvomno napravil kraljevemu paru zelo veliko veselje. Tak poročni dar bi bila najsijajnejša in najkulturnejša proslava kraljeve poroke in plemeniti začetnik te ideje bo „orden“ zaslužil, medtem ko si ga drugi z nakupom ene vile „pribori“ ... Ali pa bi naj kdo dal inicijativo za ustanovitev Aleksandrovega ali Marijinega fonda za podporo slovenskim dijakom in kulturnim delavcem, ki žive v največji bedi ... To je nekaj čisto drugega kakor frazerska darežljivost in ohola bahavost!
Da, prav je imel veliki Učitelj, ko je rekel: „Po njih sadovih jih boste spoznali!“
Ureditev malega obmejnega prometa.
Dodatno k našemu članku v zadnji številki „Mali obmejni promet“ prinašamo v interesu obmejnega prebivalstva še naslednje uradno poročilo:
Vsem občinskim uradom sodnega okraja Gornja Radgona z izjemo občin: Kraljevci, Terbegovci in Galušak.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve je z odlokom št. 11985 z dne 29./3 1922 sporočila sledeče:
Ministrstvo za notranje zadeve je, uvide-vajoč potrebo malega obmejnega prometa ter z ozirom na že sklenjeni predmetni dogovor med našimi in avstrijskimi delegati z odlokom z dne 30. marca 1922 d. z. št. 3005, pooblastilo pokrajinsko upravo, da vzpostavi ta promet na način, kakor je bil pred ustavitvijo že reguliran, ter da izda v to svrho potrebna navodila, ki pa bodo imela le začasno veljavo, to je dokler ne bode uzakonjen goriomenjeni dogovor med našo državo in avstrijsko republiko.
Na podlagi tega pooblastila je odredila Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve pod štev. 11985 sledeče:
1.	Kot mejni pas je smatrati pas v širini 10 km na obeh straneh carinske meje med obema državama.
2.	Obmejni prebivalci, to je one osebe, ki imajo v mejnem pasu svoje stalno bivališče, potrebujejo za prekoračenje mejne črte le izkaznico o istovetnosti in se morajo na podlagi iste v mejnem pasu sosedne države svobodno gibati.
3.	Iakaznice izdaje okrajno glavarstvo bivališča stranke. Izkaznice morajo biti opremljene s fotografijo stranke ter kolekovane. s kolekom 2 Din.° (čl. 10, tar- post. 56 taksnega zakona). Na fotografiji in na izkaznici se mora pismena stranka lastnoročno podpisati. Na izkaznicah nepismenih strank naj se napravi tozadevna
opazka.	...	. t ..
4.	Otroci do 12 let ne potrebujejo lastnih izkaznic, ako prekoračijo mejo v spremstvu odraslih oseb in ako so vpisani v izkaznici te osebe. V dvomljivih slučajih se mora starost izkazati z rojstnim listom.
5.	Izkaznice morajo biti vidirane od sosednega okrajnega glavarstva tuje države.
6.	Obmejni organi (starešine pograničnih čet, carinarnic, slednje In sporazumno s prvimi) se pooblaščajo, da smejo obmejnim prebivalcem v posebno nujnih slučajih (obolelosti, smrti bližnjih sorodnikov i. t. d.) dati kratkim potom dovoljenje za enkratno prekoračenje meje v obeh smereh in za kratko bivanje v sosednjem mejnem pasu.
7.	Prekoračenje meje z izkaznico in v slučajih točke 10. je dovoljeno le na carinskih potih, to je na potih, ki so pod stalno carinsko kontrolo in sicer le po dnevi, to je samo od solnčhega vzhoda, do solnčnega zapada.
8.	Za dvovlastnike veljajo začasno še predpisi o dvovlastnikih, objavljeni v Uradnem listu pod št. 440/1920 in 68/1922. Občinski uradi se opozarjajo zlasti na določbe v Uradnem listu štev. 68/22, da so smatrati za dvovlastna posestva tudi vsa ona posestva, o katerih govori čl. 1 začasnega postopka in ki so na obeh straneh meje v pasu 10 km, ne glede na to, ali mejna črta dotična posestva direktno reže ali ne.
Kar se pa tiče določbe v istem Uradnem listu, da se v najem vzeta posestva ne morejo smatrati za dvovlastna, se pripominja, da imajo glasom pogodbe o obmejpem prometu zakupniki iste pravice kakor dvovlastniki, ako se je zakup sklenil pred 1. novembrom 1918. Ta izjema pa velja le do konca leta 1922.
9.	Kar se tiče predmetov, ki jih jemljejo stranke s seboj črez mejo veljajo začasno še občni carinski predpisi, oziroma predpisi o dvovlastnikih.
10.	Vsi ti predpisi veljajo le za slučaj dejanske reciprocitete.
Izdaja izkaznic se bo pričela kakor hitro bodo vse predpriprave izvršene. Izkaznice bode izdajal eksponent okrajnega glavarstva v Gornji Radgoni.
Vsaka stranka, ki prosi za tako izkaznico, naj prinese seboj poleg svoje fotografije in ko-leka za 2 Dinarja še tudi potrdilo svojega občinskega predstojnika, da ima v istini v dotični občini svoje stalno bivališče.
Katere občine bodo deležne malega obmejnega prometa, se bode naknadno objavilo.
Pripominja se, da se bo vsak poizkus zlorabe teh izkaznic po obstoječih zakonih strogo kaznoval.	Vodja :
Dr. Vaupotič m. p.
Čebelarsko društvo za Slovenijo.
Dne 8. novembva 1897 na čebelarskem shodu v Ljubljani se je položil temelj „Slovenskemu čebelarskemu društvu za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko“. V začetku sedanjega stoletja so posamezne omenjene dežele zaradi intenzivnejega poslovanja druga za drugo ustanovile lastna „deželna“ čebelarska društva, vendar je ostal „Slovenski čebelar“ vsem skupaj kot društveno glasilo. Po vojnem prevratu, ko so deželne meje padle, so se deželna čebelarska društva zopet strnila v celotno „Čebelarsko društvo za Slovenijo.“ Tako torej to društvo obhaja letos svojo 25 letnico. Vsled tega je
društveno glasilo „Slovenski čebelar“ izšel v slavnostni obliki, ki se je kljub vsem da-današnjim težkočam nad vse pričakovanje izborno posrečila. V krasno slikanem ovoju (platnicah) obsega prva izdaja (št. 1—4) 64 strani, ki vsebujejo obširni zgodovinski spis, mnogo člankov strokovne in druge vsebine, veliko podob itd. Že pri čitanju te jubilejne številke nam stopi pred oči v glavnih potezah razvoj in napredek čebelarstva v dobi 25 let. Ali kdor ima vseh 25 letnikov „Slov. Čebelarja“ na razpolago, ta le še zamore pojmiti popolni razvoj in velik napredek, pomen in važnost čebelarstva v narodnogospodarskem, gmotnem, etičnem in vzgojevalnem oziru, kakor tudi velik pomen čebelarstva v naravi. Čebele namreč pospešujejo rodovitost rastlin, kajti veliko število rastlin bi brez posredovanja čebel ne rodilo nobenega sadu. A žalibog število onih čebelarjev, ki so ostali skozi vseh 25 let stanovitni in zvesti „čebelarskemu društvu“, je silno majhno, namreč 29 Kranjcev, 2 Korošca in 6 Štajercev, skupaj 37. Štajercev pravzaprav le 4, ker eden od teh se je priselil iz Kranjskega, toraj tudi Kranjec, drugi — sicer Štajerec — pa je pred kratkim odromal v Ameriko.
Četudi smo Štajerci dolgo vrsto let kazali hvalevredno zanimanje za Čebelarsko društvo, ker večinoma smo tvorili nad eno četrtino članov celokupnega društva, vendar zadnja leta, zlasti po prevratu, strokovno zanimanje pojema. Temu hočemo in moramo vsaj zdaj ob 25 letnici odporno či! Zdaj je še čas! Vsi čebelarji pristopite k Čebelarskemu društvu! Naj Vas ne plaši „velika številka“ za udnino. Vprašam Vas samo, kaj dobite danes za 50 K? Koliko je danes vredna 1 K., se dovolj prepričate pri nakupu raznih vsakdanjih potrebščin. Upam vsakega z mirno vestjo zagotoviti, da samo ta jubilejna številka „Slov. čebelarja“ je več vredna, kakor 50 K. Bodite prepričani, da govorim v Vašo korist; le prečitajte vestno več letnikov „Čebelarja“, našli boste marikaj koristnega in videli boste, da izven strokovnega društva ni napredka. Ena sama beseda zamore večkrat razumemu človeku pripomoči do stotakov. Na stotine in stotine čebelarjev ima svojo boljšo strokovno izobrazbo zahvaliti društvu ter doseže skozi to boljše dohodke iz čebelarstva. Vprašajte tovariše, kateri so celo 25 letno dobo, ali vsaj mnogo let zvesti društvu, vsi Vam bodo to potrdili. — Še le z ustanovitvijo „Čebelarskega društva“ se je začelo čebelarstvo prav razvijati, pred tem časom je bilo dolga in dolga desetletja vse v temi. Ako hočete dokaz, Vam samo povem, da v tisti dobi brez strokovnega časopisja in brez društva je trajalo celih 40 let, predno smo Slovenci zvedeli za panje s premakljivim . satnikom ; ravno tako je minulo 30 let, predno je prišla k nam prva izmetalnica. Toraj v lastno korist, vsi čebelarji k društvu! Izven Organizacije ni strokovne izobrazbe. Kdor nič ne bere, nič ne ve! — Vsem čebelarjem, kateri bodo te besede razumeli in vpoštevali, želi za Velikonočne praznike v tem letu obilo čebelarske sreče;
Iv. Jurančič, čeb. potni učitelj.
Tedenske novice
Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov. Založila in izdala založba „Jug“ v Ljubljani. Rred Škofijo 21. Cena K 60-—. Ilustriral Černigoj, 12 slik in barvasta naslovna stran. Popularna mladinska igra „V kraljestvu palčkov“, ki se je igrala skoraj po. vsej Sloveniji in ki je doživela povsod vsled svoje ljubkosti izvrstne uspehe, je tako vendar enkrat izbrana v posebni knjigi. Založbi „Jug“ vse priznanje, da se je potrudila, da je izdala to prvovrstno mladinsko igro v tako sijajni opremi, kakor je še ni doživela nobena slovenska mladinska knjiga. Ilustracije Černigoja so tako sijajne, kakor jih še nismo videli v slovenski knjigi. Tisk ilustracij je vzoren in pride lepota originalov do polne veljave. Knjigo „V kraljestvu palčkov“ priporočamo vsem najtopleje in želimo, da najde lepa knjiga oni odziv, ki ga zasluži.
O kraljevi civilni listi (plači) piše Pro-tičev „Radikal“ v doslavnem prevodu:
„ .... zdi se, da Krona ne vidi zla, ki nas davi, ampak misli samo na sebe in svoje materijalne potrebe in koristi. . .“
Popravi! V podlistku naše zadnje številke „Smrt pregnanca“ je tiskarski škrat napravil iz 1. 1916 (nastop vlade pok. ekscesarja Karla) letnico 1911! Druge napake so neznatni.
Davek na reklame. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, so takse na objave proste vsè reklame, ki se nahajajo izložene v kavarnah, gostilnah, kolonijalnih, delikatesnih in drugih obratovalnicah, kakor tudi one, izložene v zatvojenih mestih (lokalih).
Poplave v Južni Srbiji. Vsled močnega in dolgotrajnega deževja je par sto kvadratnih kilometrov Kosovega polja pod vodo. Voda je podrla in odnesla mnogo mostov in cestni promet med Mitrovico in Ipekom (Peč) je popolnoma onemogočen. Skozi Mitrovico je tekla voda nad meter visoko in poplavila je polovico mesta. Razdrla je in močno poškodovala 14 hiš. Človeških žrtev ni bilo. Iz Črne gore — Nikšiča — pa javljajo, da je zadnje dni marca začelo močno snežiti in da so sedaj ceste v zelo slabem stanju.
Cena steklu v ploščah ne bode padla.
Zadnji čas so po časopisju krožile vesti, da nameravajo glavna steklarska podjetja za izdelovanje stekla v ploščah „Vitra“ in „Senetra“ znižati cene izdelkom. A kakor se čuje iz zanesljivih virov, ta poročila niso utemeljena ter se na znižanje cen stekla v ploščah prav nič ne misli, ker niso dani zato nobeni pogoji, ampak še narobe ; ker je zadnje dni padla češka krona, so se podražile v isti meri surovine, ki se uvažajo na Češko. Torej za zdaj še ni misliti, da bi padle cene šipam.
Madžarska živina za Jugoslavijo. Madžarska mora v kratkem odposlati prve partije živine na naslov vojne odškodnine. Naša država dobi 3000 konj, 6500 volov in 5000 ovac. Smo radovedni, kakšno pot bo šla ta živina?
R. B.
Vojakova Velikanoč.
i.
Velikonočna misel.
Gališka fronta, na Velikonoč 1. 1915.
V procesijah Vstajenja vsepovsod po mestih, selih mile domovine ves zbit in skrušen stopa moj teptani rod in moli nemo, da vstajenja zor zasine ....
Veliki Mojster zasejal besed ljubezni v naša srca je teptàna; bandera plameneča sredi bed od Njega v naša polja so poslana....
O narod moj, ves zbičan in teptan, ozri se Nanj, v simbol življenja!
Veruj, da On, ki bil zaničevan povede tudi tebe v zor Vstajenja.... !
*
II.
V črnogorskih poljih.
N j eg uši, Velikanoč 1. 1916. Ah polja ta so grudi izsuščne:
Otrok nebogljen nanje se prižema in išče kruha, mleka, borne hrane od zemlje, majkice — nesrečne žene____
Ne plače žena; težko bol prenaša.
Otrok sestradan milo vzdiha, joče... Junaški narod neme solze lije in vpije k nebu: Nas osveti, Oče!
Solzé tekó na trde, sive skale....
Kaj more mati-zemlja, reva izmučćna?
Kaj bodo mrke skale tebi dale?
Ah, težka je svobode tvoje cenai *
III.
Ob sliki.
(Vasilij Vereščagin: „Vojna vojni 1“)
V Peči, Veliki petek 1917.
Nad poljem pustim črnih krokarjev krdélo zagnälo krik peklenski je v hijén tuljénje; lobanj človeških piramida pa se penje v nebó kot gora, ki nosila je Razpélo ...--------
O mojster! Dušo našo kaže tvoje delo.
Mi vsi : Obsojeni v prokletstvo in trpljènje želimo bratom vsem po Abelu — vsmiljénje.... Priséga stroga dviga pod nebó se smélo:
„Priségamo pri vseh grobovih: Vojno vojni!, „kulturi“ tisočletij z delom maščevanje ! Osvétimo z ljubeznijo vse te lobanje!“
K priségi sveti dviga vsak dve roki znojni ; priséga z nami naša domovina širna: vesoljni svet, miljonov mrtvih bratov
truma verna.-----
IV.
Kalimegdan....
Beograd, na Velikonoč 1918.
Kalimegdan v cvetju krasnem in sijaju jasnem ves živi___
Dunav teče
proti morju____
Na obzorju žar žari....
Puška poči. Pade glava , Mlada trava zagori...
Bratje kvišku srca vaša! Zora naša že rudi....
Kalimegdan v cvetju krasnem, v petju jasnem ves živi...
♦
V.
Gospodine, pomiluj !
Špilje, Veliki petek 1919.
V	duhu Golgota pred mano ...
Tam na križ so te ra «péli,
v srce Ti zabodli rano in za svet življenje vzeli. . - -
Tvoje vzdihe, božji Sine, pa ponesli so vetrovi čez planine in doline
V	prah so padli vsi bogovi . . . -
Zaječalo morje silno; vsa je zemlja zabobnela Od takrat, — o Bog obilno zemlja je krivic nažela. . .
Tvojih vzdihov. Dobrotljivi
gluha zemlja nič ni čula,------
po^ človeštva božji njivi laž in zlobo je nasula.. .
*
15. štev.
NAROČNIKI POZOR.
Vsem našim naročnikom, ki so zaostali z naročnino pošljemo z današnjo številko položnico z oznako dolžnega zneska. Kdor je dolžen samo letošnjo naročnino, dobi en rdeči križ, kdor pa dolguje več pa je na naslovni strani zaznamovan z dvema rdečima križema. Prijatelji, imejte pred očmi, da je izdajanje lista zvezano z velikanskimi stroški. Pošljite dolžno naročnino, pridobivajte novih naročnikov^ kajti le- če bomo razširili naše časopisje in isto gmotno podpirali bomo strli krivico, ki nas vse tlači!
Dopisi.
•■■■■■■■■M
Gornja Radgona. Neimenovano omizje je ob priliki odhodnice dragega tovariša zbralo za Jugoslovansko Matico znesek kruna 212 (53 Din.)
Za obmejni tiskovni sklad „Murske Straže“ so darovali : po vlč. g. župniku A. Kocbeku „Neimenovani“ 120 K; Štefan Biser-janec, Juršinci 80 K; V. Habjanič,. Maribor 20 kruna; Al. Sunčič, Sv. Jurij ob Sč. 16 kron. Posojilnica v Gornji Radgoni 500 kron. — Vsem darovalcem prisrčna hvala in stotero Bog povrni I
Vsem onim naročnikom, ki so zaostali z naročnino smo poslali položnice. Prosimo vse, da upoštevajo težkoče, s katerimi se ima list boriti in naj store svojo dolžnost. Stavci so dragi in tiskarna zahteva plačilo naprej. — Kdor je pa medtem morda že plačal naročnino, pa naj odda položnico sosedu.
Za Velikonoč se sestanejo prijatelji, znanci, tovariši, sorodniki itd. Spomnite se ob takih prilikah na „Obmejni tiskovni sklad“ ! S vsakim, tudi najmanjšim darom koristite dobri stvari ter olajšate težko delo in žrtve, s katerimi se izdaja naš list, vaš branitelj in zagovornik. Mnogim inteligentom smo poslali okrožnice, pa smo naleteli na gluha ušesa. Preprosti kmet in delavec pa žrtvujeta iz svojih bornih sredstev 1 Obmejni Slovenci, zbirajte ob Velikonočnih praznikih kako malenkost za obmejni tisk. skladi
Gornja Radgona. S predstoječim poročilom izdajemo javnosti račun o pretečenem upravném letu 1921. Posojilnica, ta močna gospodarska opora celega okraja že deluje 30. leto v prospeh svojih članov in v pomoč pri narodnem gospodarstvu. V pretečenem letu je imel naš domači zavod nad 75 miljonov kron denarnega prometa, nad poldrugi miljon izdanih posojil (od 880.000 iz lanskega rač. sklepa). Naložen denar je iznašal nad dva in pol miljona kron proti pol miljonu kron, izkazanem v lanskem zaključku. Ravnotako so sorazmerno narasle terjatve v tekočem računu od 4,700.000-— lanskega leta na 5 in pol miljonov. Naravnost razveseljivo pa je dejstvo, da so v 30. upravnem letu narasle hranilne vloge za 4 miljone kron, tako da izkazujejo v letošnji bilanci nad deset miljonov kron proti 6 miljonom lanskega zaključka. Ker sé Posojilnica kot zadružna ustanova ne bavi z bančnimi posli na veliko in daje posojila le po nizki obrestni meri, za vloge pa daje vedno 4%, ni tudi njen uamen dosegati velike dobičke. Ves letos doseženi čisti dobiček se je, v kolikor se ni pridal rezervnemu zakladu, ki iznaša leto 108.350-— kron, razdelil v občekoristne namene. Domači zavod priporočamo vsem vlagateljem in posojilojemalcem najtopleje. Obmejni Slovenci se bodo gotovo razveselili predstoječege poročila in se bodo v vseh denarnih zadevah posluževali svojega domačega denarnega zavoda. Občinstvo se opozarja na oglas v inseratnem delu lista in na to,
nerazdrpe havtuk-pets za čevlje.
da se uraduje v Posojilnici vsaki dan, iz-vzemši nedelje in praznike. Načelstvo.
Rodoljubi, pozor! Pozivajo se plemeniti rodoljubi brez razlike stranke in mišljenja, ki so oblagodarjeni z bogastvom, da pristopijo k novosnujuči se založbi knjig, pripovedne vsebine. Potreben je malenkosten kapital za obračunavanje tiskarskih stroškov. Naša društva potrebujejo dobrih pripovednih knjig, zato hočemo osnovati novo, popolnoma samostojno založbo dobrih knjig. Noben rizikol Natančnejša pojasnila daje osebno, urednik „Murske „Straže“. — S podpiranjem takega podjetja se koristi ljudski prosveti.
Sv. Benedikt v Slov. Gor. Na očitek anonimnega dopisnika v Murski Straži štev. 132 z dne 31. sušca 1922 izjavlja šolsko vodstvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor.: Ob začetku šol. leta 1920—21 je šolsko vodstvo res prodajalo šolske zvezke, ki pa so fcili oblastno pripuščeni in naročeni v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Sedaj pa šolsko vodstvo sploh ne „daje“ svojim otrokom zvezkov niti avstrijske niti jugoslovanske izdaje, nego jih razpečavajo tukajšnji trgovci. Tudi so bili v vsakem poedinem slučaju otroci zavrnjeni, če so prinesli očitane zvezke. Da se jim je to izrecno prepovedalo, lahko izpričajo prizadeti otroci sami. Kar zadeva narodnozavedno vzgojo, jé izvestnim elementom še preveč, ker si žele nekateri v naše šole blaženo nemščino. Sicer pa dvomimo, da bi bil dopisnik kak družinski „Oče“. Domnevamo, da je bil dopis le izliv konkurence naših trgovcev na račun šolskega vodstva. če je očitek, naperjen proti šolskemu vodstvu, stvarno utemeljen, zakaj se ne javi do-dopisnik s polnim imenom.
Šolsko vodstvo Sv. Benedikt v Slov. gor. LS.	Iv. Majhen s. r., nadučitelj.
Murska Sobota. (Darovi Ju gos lo-' venski Matici.) Oddelek kr. drž. policije je izročil zbirko za mesec mare v znesku Din. 92.85. — G. Viktor Nemec je nabral v veseli družbi v gostilni Šavel v Črenšovcih Din. 12-—; dalje so darovali gdč. Milka Počkaj, blagajnik Fran Babič, gozdar Edmund Krivic in Rado Cerkvenik vsak po 10 Din.; g. Kar Lajoš 1 Din. Posnemajte 1 Vsem plemenitim darovalcem se podružnica v M. Soboti najsrčnejše zahvaljuje. Vedno večje in in težje so naloge Jugoslov. Matice, kakor je tudi trplenje in preganjanje naših ljudi vedno večje, zato vsi na delo v korist Jugoslovenstva. Razveseljiva vesti Naši domači prekmurski fantje, ki so odšli letos k vojakom in službujejo v Travniku (Bosna) so poslali 16 kron za Jugoslovensko Matico. Denar nam je izročil g. B. Budin. Tem našim vrlim rodoljubom, ki so daleč od svojih ljubljenih, ki so s tem podali najlepši dokaz, da ljubijo svoj narod in ga tudi v težkih časih in stiskah ne pozabijo, jim izrekamo najtoplejšo zahvalo, ter jim želimo, da bi se kmalu povrnili domov, kjer bi skupno delovali v korist naroda in domovine.
Odbor Podružnice Jugoslov. Matice v Murski Soboti.
Novi Bar (Črnagora). Srečne in vesele velikonočne praznike želijo vsem čitateljem in čitateljicam „Murske Straže“ podpisani „prleški“ fantje, služeči pri 3. četi II. bat. 29. peš. puka v daljni Črni gori: Senčar Ciril, Malanedelja; Lojze Filipič, Tonče Žnidarič, (oba) sv. Križ na Mur. p.; Matevž Makoter, Cven; Matija Klemenčič, Karl Jelen, Fran Gorjec, Ljutomer ; Fran Simonič, Anton Kovačič, Albert Cigiit, Kapela; Anton Dogša, Anton Ivančič, Anton Serd, Ormož; Kari Žibrik, Polana (Prekmurje). — Novi Bar, dne 29/III, 1922.
Živinski potni listi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod minister za finance je dovolil, da se smejo živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije uporabljati, dokler se popolnoma ne porabijo, s pogojem, da se na njih dolepljajo kolki do iznosa takse iz tarifne postavke 100 taksne tarife. Nalepljene kolke pa je.uničiti na predpisani način s uradnim pečatom.
Vinska razstava (vinski sejem) na II. ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1922. Vinarski in sadjarski odsek slov/ kmetijske družbe v Mariboru je pripravljen prevzeti tudi za to leto prireditev vinske razstave na ljubljanskem velesejmu v svoje roke, toda le za slučaj, če se oglasi zadostno število udeležnikov. Naprošeni so tedaj vsi oni gg. vinogradniki, ki se nameravajo udeležiti letošnjega
vinskega sejma, da nemudoma prijavijo odseku svoj natančen naslov ter letnike in vrste vin, ki jih nameravajo razstaviti. Vinogradniki! Udeležba na vinskih sejmih je lahko najboljša in najuspešnejša reklama za naša vina, toda prireditev mora biti velikopotezna in enotno izvedena. Le skupen, enoten nastop in stroga kontrola razstavljenega blaga nam zamore priboriti priznanje in uspehe na vinskem trgu, ki so trajne vrednosti. Vse drugo bo naši skupni stvari, našim skupnim interesom le škodovalo in ugoden utis lanske prireditve kmalo izbrisalo. Geslo nam torej mora biti : „Če se že udeležimo, mora biti udeležba častna in mora lansko prireditev v vsakem oziru prekositi 1“ V tem smislu prosimo vse p. n. vinogradnike še enkrat, da nam eventuelno udeležbo na vinskem sejmu vsaj do 15. aprila t. 1. naznanijo I
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid“. Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna stekleniea skupaj z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 326, Hrvaško.	aa
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA“
francosko vinsko žganje
86 dobiva v vseh lekarnah, drogerijah In trgovinah-
Mala steklenica ...... K 18
Srednja ..................K 50
Velika „ ....... K 100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
IPllUffiB Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte ceniki
(Oblastveno zavarovano 1)
Pozdrav iz «Mopo-Ljutomeru.
Cenjeni moji Ljutomerčani in vsi Sirni okoličani!
Srečen in zadovoljen sem bil med Vami mojih sedem službenih let, pri odhodu pa nisem imel priložnosti se dostojno posloviti pri običajnem oznanilu na cerkvenem trgu, zato^storim svojo prijetno dolžnost pismeno:	Hvaležno priznavam, da ste mi bili po
večini dobrotno naklonjeni vsi, vendar pa ste me posamezniki samostojnega kova sumničili neodpustljivega političnega greha in me z bridkim umetnim maščevanjem mislili strmoglaviti v propast, stem pa ste mojo rado-volno trplenje le olajšali in mi življenski položaj na stare dni nehote posladili tako, da se mi v primeri moje telesne onemoglosti in današnje draginje tukaj prav dobro godi in Vam zato hvaležno kličem moj prisrčni Bog plati! in Bog Vas živi! če tudi mi občutne storjene škode povrniti ne dovolite, oz. nočete.
Tudi Vam okoličani bil sem ob vsaki priliki rade-volje na razpolago in sem zato tudi užival Vašo vsestransko naklonjenost in prijaznost v toliki meri, da mi dovolj hvaležnega se skazati ni mogoče, za to skušam tem potom izraziti mojo hvaležnost, ter Vam kličem: Bog Vas živi, dragi mi Ljutomerški farani in vsem brez razlike želim veselo Alelujo!
V. Habjanič, Maribor.
mobilile
iz dlake, volne, panama, basta in slame
v najboljših kakovostih razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna.
H. STEHMECHI, CELIE it. 303 Slovenija.
Zahtevajte ilustrovani cenik. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
Kdor se poslužuje kakega oglasa (inserata), naj se sklicuje na to, da je istega žital v „Murski Straži“!
Hranilnica in
deluje
Posojilnica v Radincih «eom?*! z uspehom ob meji!
Proda se ▼ Gornji Radgoni na Spodnjem grisù lepa eno nadstropna hiša z gospodarskim poslopjem in veliko kletjo, ter s skladiščem in vrtom (sadonosnikom), ki meri približno V, oral. Natančnejša pojasnila pri Mijotu Potočnik v Gornji Radgoni.	Franc Zamuda pozlatar in slikar Križevci pri Ljutomeru se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu, za, izdelovanje oltarjev, prižnic, križnih potov, poljskih križev in vseh v to stroko spadajočih del, po najnižih cenah 1
Pohištvo z kuhinsko opravo in premične, stvari, en novi šivalni stroj, sc proda takoj. Franc Verbajnšek krojaški mojster Hrastje-Mota,	
pomočnika sprejme takoj Karol Hojs mizarstvo Gornja Radgona. Plača dobra, stanovanje in hrano.	
	Pl» li
	Diamalt
	Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadiau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard DuSanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Klobuke vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj. J. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.	
	Pristupajte k Jugoslovanski Matici !
„MURSKA STRAŽA** stane samo 15 dinarjev celo leto, pa ie teh nisem poslali
vesele Velihonočne ppaznihe
želi vsem zadružnikom in odjemalcem
Podružnica Gospodarske zadruge, Križevci;
ter se priporoča ža obilen obisk.
Prostovoljna licitacija.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni bo na Velikonočni p onde! j ek,
dne 17. aprila 1922
prodajala na prostovoljni javni dražbi (licitaciji) raznovrstne premičnine kakor razne pisalne in druge mize, stole, pulte, trgovske štelaže in pu-deine, velike in male vage, uteže (ali gevihte), vrata, okna, zaboje ali kištp, sode od masti, vinske sode raznih velikosti, kište za moko in sol ter mnogo drugega.
Natančen popis in izklicne cene vsega, kar se bo prodajalo, se razvidi iz seznama, nabitega v izložbi Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni.
Začetek licitacije točno ob 8. uri zjutraj.
Licitacija se vrši na dvorišču Gospodarske zadruge in sicer ob vsakem vremenu.
Kdor hoče dobro in po ceni kupiti, naj pride na to licitacijo.
Stvari, katere se bodo prodajale, se lahko kadarkoli poprej ogledajo.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
95M. prvovrstni špiritus
slivovka, rum, likerji se dobe zelo poceni pri tvornici likerjev
Albreht & Strohbah
__________Maribor. ________
Koranit
asbesti» Skrilj, za pokrivanje streb
najboljše sredstvo sedanjosti.
Koranit je neomejeno trpežen.
Koranit tehta na 1 m2 samo 12 kg. Koranit ne odzebe in je nepremočljiv. Koranit se ne lomi in ne trga, je elastičen. Koranit je popolnoma siguren proti ognju. Koranita vihar ne more odtrgati. Koranit-strehe ni treba popravljati. Koranit-streha je najcenejša, zato ker je Koranit-streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje;
Fran Hočevar,
Žirovnica-Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik Koranita za Slovenijo.
Postrežba solidna,
Mizarska delavnica
KAREL HOJS
Gornja Radgona
izdeluje vsakovrstno opremo za spalne sobe, kuhinje, trgovine in pisarne ter izvršuje vsa popravila.
V zalogi ima vedno izgotovljene krste in vse zraven spadajoče potrebščine prte (šlare.) Mizarji imajo tudi okraske na razpolago.
Postrežba točna. Cene zmerne.
va r a
naznanja sl. občinstvu, da Odpre Z 8. aprilom t. I. SVOjO
podružnico v Cankovi
v hiži g. Voglera.
Potruditi se hočemo, da bomo imeli v zalogi vedno vse vrste usnja v obče znane dobre kakovosti lastnega izdelka, kakor tudi vse čevljarske potrebščine pd najnižjih dnevnih cenah. Prevzemali bodemo vse vrste surovih kož v delo, kakor za podplate, različne zgornje usnje in boks. Kupovali bodemo vse vrste surovih kož po najboljših dnevnih cenah.
Čistilne stroje ali uejače
Dolej podpisani naznanjam, da imam v zalogi najboljše in najcenejše čistilne stroje in sicer te male vrste z 4 siti, kakor tudi te velike vrste z 8 siti s popolno pripravo za ščijanje. Stroji so lepo in popolnoma po tovarniškem in praktičnem sistemu opremljeni.
Priporoča se
Marko Rosenberg, Ljutomer
trg. z železnino.

Skoro sem pozabil naročiti
cenik semenja
za sočivje, cvetlice, sadno drevje, korenjake ter za razne gospodarske in vrtnarske potrebščine, zato moram takoj ko pridem domov pisati na
Zadruga za proizvodnju sjemenja
Zagreb, Preradovićeva ulica 20»
ki mi bo takoj poslala cenik zastonj in franko.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
r. zadr. z neom. z.
sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4°lo *	Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje posojila na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papifje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice ih plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brezplačno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih valut (tujega denarja}» vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593.	Telefon št. 3.