Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN VFRAVA: Trst, Ul. Maniri della Liberta (U! Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post * Trst 431.Poštnit.r.: Trst. 11/6464 Poštnina platana v gotovini Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna Ur 650 - letna lir 1250. — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale 1. gr. ŠT. 271 TRST, ČETRTEK 1. OKTOBRA 1959, GORICA LET. VIII. PO KREISKYJEVEM NASTOPU V NEW YORKtI Ostudno divjanje nemškega nacionalizma«Avstriji Pellova obramba »resnice" - Krščanski nauk v službi raznarodovanja - Nemška dedna bolezen Govor, ki ga je imel avstrijski zunanji minister Bruno Kreiskv nedavno pred Združenimi narodi, je iznenada zbudil zanimanje mednarodne javnosti za nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Kar očita Avstrija Italiji, se da na kratko izraziti v naslednjih stavkih: manjšinskega sporazuma Gruber- De Gasperi, ki je bil podpisan leta I946 in je sestavni del mirovne pogodbe, Rim do današnjega dne ni izpolnil. Južni Tirolci so bili ogoljufani za obljubljeno jim narodno enakopravnost in deželno avtonomijo. Medtem sy De Gasperi in nasledniki preplavili nemško ozemlje s tujimi priseljenci, katerih število venomer raste ter grozi spremeniti v doglednem času domačine v brezvplivno manjšino na lastni zemlji. Tem obtožbam je pred Združenimi narodi ostro ugovarjal zunanji minister Pella. Izjavil je, da je Italija dala nemški manjšini že več, kol ji je bila po pogodbi dolžna dati, ter se celo povzpel do trditve, da se nobeni manjšini na svetli ne godi tako dobro kot Južnim Tirolcem. PRIMERJAVA S SLOVENCI K temu naj pripomnimo, da se Južnim Tirolcem res godi neprimerno bolje kot na priliko tukajšnjim Slovencem. V dokaz naj navedemo samo tole malenkost. Kaj bi rekli in naredili naši tržaški nacionalisti, če bi na naši železniški postaji bili vsi napisi dvojezični, kot so na Južnem Tirolskem, ter bi tržaški železniški nameščenci oznanjali po zvočnikih prihod in odhod vlakov tudi v našem jeziku? Bojim se, da bi razni Franzih, Bartoliji in njim podobni — zboleli. Kljub temu pa je neznanska stvar, ako si je upal Pella trditi, da ni nobena manjšina na svetu v boljšem položaju kot naši Nemci. Kako more minister zanikati dejstva, ki jih vsak slepec vidi: da so namreč tuji priseljenci prišli že do tričetrtinske večine v prej čisto nemškem glavnem mestu Bocnu, da je ravno tako nemški Meran padel v roke prišlekov, da se mesto Brixen obupno komaj še brani pred isto usodo in da sc tudi manjši kraji nagloma potujčujejo! Saj se je nedeljski II .Piccolo s lemi nacionalističnimi osvojitvami celo javno bahal in nas poučil, da je Italija za industrializacijo in elektrifikacijo Južnega Tirola doslej potrošila že 1500 milijard lir! Ti ogromni zneski bi v normalnih razmerah bili le dokaz, kako se Italija hvale vredno zavzema za napredek dežele, v danem položaju pomeni pa industrializacija predvsem naglo raznarodovanje nemške zemlje. O taki manjšini si je upal Pella trditi, | da se ji godi bolje kot katerikoli na svetu! | Pozneje je še ponosno izjavil, da je pred Združenimi narodi branil »le resnico in pravico !.« BREZ MORALNE IZKAZNICE Mi smo kot manjšina seveda Južnim Tirolcem naklonjeni in želimo, da bi prišli do vseh pravic, ki so jim bile obljubljene s pogodbo Gruber-De Gasperi. Smo tudi mnenja, da Italija do danes ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Kljub temu pa menimo, da ravno zastopniki avstrijske vlade nimajo niti najmanjše moralne pravice se tako sveto in vneto potegovati za Južni Tirol vse dotlej, dokler sami vestno ne izpolnijo obvez, ki so jih v mednarodnih pogodbah vzeli nase do narodnih manjšin v lastni deželi. Kot delaven in tehnično sposoben, a politično popolnoma nenadarjen narod so Nemci Avstrije prav v trenutku, ko se v Ne\v Yor-ku potegujejo za Južni Tirol, zagrešili napako, ki se jim bo še maščevala: vrgli so se pred vsem svetom na najnesramnejšo zatiranje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Na Koroškem so podvojili nezakonit pritisk na slovenske gospodarsko odvisne starše, naj zapisujejo svoje otroke v nemške potujčevalnice, na Gradiščanskem so pa začeli ukinjati dosedanji hrvatski pouk v hr-vatskih krajih. S kakšno moralno pravico se je mogel Bruno Kreisky v takih razmerah drzniti govoriti pred zastopniki 82 držav o Južnem Tirolu? Odvzeti bi mu morali besedo! GENERALNI VIKAR KADRAS Najsramotnejše od vsega pa je, da so se boju proti Slovencem, ki ga vodijo avstrijski nemški nacionalisti, priključila v zadnjem času še koroška cerkvena oblastva! Generalni vikar celovške škofije monsignor Kadras, čigar starši so, mimogrede povedano, slovenske krvi in sicer Gorenjci, je izdal 17. septembra odlok o veronauku, ki mora izzvati pravo ogorčenje v vseh pošteno, zlasti pa krščansko mislečih ljudeh. V odloku je rečeno, da se morajo tudi otroci, ki obiskujejo slovenske šole, učiti »najvažnejših molitev in verskih vaj, kot so spoved in mašni obredi, tudi v nemškem jeziku.« Zakaj? Zalo, da bi se versko lahko udejstvovali, če pridejo v »drugojezične kraje«. Nemškim otrokom, živečim v slovenskih krajih, pa se ni treba učiti v šoli slovenskih molitev, kajti njim očividno ni potrebno se »versko udejstvovati« v drugojezičnih krajih. Dvojna krkčanska morala — ena za Nemce, druga za Slovence! V odloku je nadalje predpisano, naj se v čisto nemških šolah veronauk predava v nemščini, kar je pravilno, ker gre pač za nemške otroke. Zanimiv pa je dodatek, da se »za primer, da učenci slabo obvladajo nemški jezik, mora uporabljati pri veronauku kol pomožno sredstvo otroku lastno narečje«, se pravi slovenščina. To je dragoceno uradno priznanje, da nemške šole na Koroškem niso namenjene le nemškim učencem, temveč tudi slovenskim, v nekaterih krajih, dostavljamo, celo izključno slovenskim. Kakšni nemški učenci nai bi namreč bili otroci, ki ne znajo nemščine, marveč obvladajo le slovenščino? Takim otrokom bi se po načelih Cerkve moral verouk predavati le v materinščini, a celovška škofija jim vsiljuje verouk v tujem jeziku. Iz kakšnih verskih vzrokov? Iz nobenih! Gospodom gre le za to, da sc tudi krščanski nauk postavi v službo raznarodovanja nedolžne dece. Iste krivične razmere, kot so pri nas v Beneški Sloveniji! Potreben je organiziran odpor Proti temu očitnemu kršenju krščanskih načel so se dvignili na Koroškem Slovenci vseh strank in struj. Glasilo katoličanov Naš tednik — Kronika piše, da je odlok celovške škofije uperjen zoper četrto božjo zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in li bd dobro na zemlji. Spoštovali starše pomeni spoštovati tudi njihov jezik: »če otroci niti tega bisera ne bodo spoštovali in čuvali, kaj šele druge nauke, katere jim dajejo starši!« Za nas, naglaša katoliški tednik, je četrta božja zapoved nad navodilom »ordinariata«. Zoper politiko zlorabe vere v raznarodovalne namene, ki jo celovška škofija že dclj časa in na različne načine vodi proti Slovencem, se je pojavil odpor tudi med našimi ondotnimi duhovniki, ki nameravajo, kot ču-jemo, predložiti velevažno zadevo v presojo sv. stolici. V tej pravični borbi bi po našem moral slovenske katoličane na Koroškem odločno podpreti tudi slovenski in jugoslovanski epi-skopat. Saj se zavoljo krivic, ki se jim gode na verskem področju, mnogi slovenski starši že vprašujejo, ali ne bi svojih otrok sploh odjavili od krščanskega nauka v šoli. Ogrožena je obenem skupna družinska molitev, zakaj ta postane nemogoča, ako starši molijo (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Ostudno divjanje nemškega nacionalizma v Avstriji (Nadaljevanje s 1. strani) v enem jeziku, otroci pa v drugem. Že ti izključno verski razlogi silijo jugoslovanske škofe, da opozore Vatikan na nujno potrebo napraviti konec neznosnim cerkvenim razmeram na Koroškem. MEDNARODNI POMEN SPORA In spričo teh dogodkov v lastni deželi si upajo avstrijski državniki nastopati pred Združenimi narodi kot branitelji manjšin. Zares mnogo poguma je treba, da gredo s! tolikim maslom na glavi pod žareče sonce svetovne javnosti. Najznačilnejše pa je, da se svoje dvojne morale niti ne zavedajo. Tako globoko so še Nemci okuženi od nestrpnega in nasilnega nacionalizma. Zdi se, da gre za dedno bolezen, ki se je nikakor ne morejo rešiti. S svojo vrojeno jim napadalnostjo ogrožajo pa na žalost vse svoje sosede in izzivajo neizbežne spore in spopade med narodi, kol so dokazali z zadnjima svetovnima vojnama. Ne smemo pozabiti, da je bil Hitler Nemec iz Avstrije, kjer se je navzel miselnosti, s katero je priklical nad Evropo in ves svel najhujšo žaloigro zgodovine. Skrb miroljubnih državnikov in ljudi bi morala biti, preprečiti s primernimi sredstvi, da se med Nemci ne razširi in razbohoti iznova nasilni nacionalizem, ki danes morda ni še hudo nevaren, a utegne s časom postati spet usoden za človeštvo. V tem je mednarodni pomen boja, ki ga vodijo naši bratje na Koroškem. Hruščev se je vrnil Nedelja, 4. oktobra, oh: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera ia naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... kronika 7 dni v Trstu; 15.40 Slovenska zborovska glasba; 18.30 Koncert slovenskih solistov; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — Ugo Foscolo (Janko Jež). Ponedeljek, 5. oktobra, ob; 18.00 Oddaja za najmlajšo — Oddajnik na otoku, ladijska slikanica, (Zora Tavčar-Rebulova); I. slika »Za starši«. Igrajo člani RO, nato Zbor ljubljanski ztfon; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Halo Montemezzi: Ljubezen treh kraljev, tragična opera v 3 dej.; orkester in zbor Nevv yorškega gledališča Metropolitan. Približno ob 21.10: Opera,'avtor in njegova doba. Približno ob 21.55; Mala literarna oddaja. Torek, 6. oktobra, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Zanimivi plazilci in dvoživke tujih dežel — »Brazilska drevesarka«; 18.10 Simlonični koncert orkestra Slovanske I ilharmonije, ki ga vodi Jakov Cipci s sodelovanjem pianista Antona Trosta — L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester v a-molu; 19.00 Vzgojne misli oh novem šolskem letu; 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta — »Hetinana Jermaka Timotejeva ježa čez Sibirijo« (M. Javornik); 22.00 Umetnost in življenje — Edvard Traven: »Sodobna avstrijska upodabljajoča umetnost«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — Risto Savin. Sreda, 7. oktobra, ob; 18.00 Z začarane police — Ivanka Cegnar: »Močni Jernej in hudobni oskrbni k« ; 18.10 Chopin: Koncert št. 1 v e-molu, op. 11 za klavir in orkester; 19.00 Zdravstvena oddaja; 21.00 Klinični primer, komedija v dveh delih, (Dino Buzzatti - Slavko Rebec). Igrajo člani RO. četrtek, 8. oktobra, ob: 18.00 Radijska univerza — Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva — Prva svetovna vojna na Jadranu; 18.35 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Širimo obzorja — Saša Martelanc: »Danes še ne gre za res«; 21.00 Obletnica tedna — Anton Mlinar: »10. letnica Rdeče Kitajske«. Približno ob 22.00 uri: Iz sodobne književnosti — »Ivan Cankar: Izbrana dela, X. kn>iga« (V. Beličič). Petek, 9. oktobra, ob: 18,00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja — »Silvestrovo na Višarjah«; 18.10 De Falla: Trirogeljnik, balet v dveh delih; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Mi ran Pavlin: »Nova motorna olja in njihovi dodatki«; 22.15 Koncert pianista Freddyja Došeka. Sobota, 10. oktobra, ob; 15.00 Dalmatinske narodne pesmi; 16.00 Novelist ledna; 17.00 Bachove preludije in luge poje sopranistka VVanda Landowska; 18.00 Radijska univerza — Oskar Reya: Pomenki o meteorologiji — »Atmosfera in zračni pritisk«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Mesto ponoči, lil. del, »Mož iz davnine«; radijska zgodba, (Ezio D’Errico - Nada Kon edic). Igrajo člani RO; 22.00 Pojejo Jelka Cvetežar, Majda Sepe in »Duo sa Kvarnera« z orkestrom Franca Russa. 4. oktobra, nedelja: Frančišek Asiški 5. oktobra, ponedeljek: Placid 6. oktobra, torek: Brunon 7. oktobra, sreda: Rožnovenska M. B. 8. oktobra, četrtek: Brigita 9. oktobra, petek: Janez 10. oktobra, sobota: Frančišek Borgia NOVA PAPEŽEVA OKROŽNICA Janez XXIII. je naslovil na vse škofe sveta novo okrožnico, v kateri govori predvsem o potrebi sloge in miru med narodi. Vernike poziva, naj molijo k Bogu, da bi odgovorni voditelji velikih in malih držav do dna spoznali vzroke obstoječih sporov ter jih skušali »z dobro voljo premagati«. Predvsem naj si predočijo žalostne posledice oboroženih spopadov in »naj nanje ne polagajo prav nobenega upanja«. Rešitev lahko prinese le pravična zakonaja, ustrezajoča resničnim potrebam ljudi in upoštevajoča večne zakone morale. Po 12-dnevnem bivanju v Ameriki se je Nikita Hruščev vrnil s spremstvom v Moskvo. Njegovi razgovori z Eisenhovverjem so se zavlekli za dve uri dalje, kot je bilo predvideno, da bi državnika lahko izčrpala ves dnevni red, ki sta ga bila določila. Izdano je bilo uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so bili razgovori zelo koristni, čeprav se Eisenhower in Hruščev nista pogajala o nobeni sporni zadevi, temveč si le izmenjavala misli. O Nemčiji in Berlinu bi se morala pogajanja pričeti s sodelovanjem vseh prizadetih držav. Ta zadeva kakor sploh vsa mednarodna nasprotja bi se morala po mnenju obeh predsednikov urediti »z miroljubnimi sredstvi in pogajanji in ne z uporabo sile«. »Najvažnejše vprašanje« Splošna razorožitev je po njunem mnenju »najvažnejše vprašanje«, pred katerim stoji danes svet. »Obe vladi se bosla z vsemi sredstvi trudili, da se ta problem konstruktivno reši ter ustvari med narodi »pravičen in trajen mir«. ZBOROVANJE V VARESE V tem italijanskem mestu zboruje, ko to pišemo, 500 članov »Mednarodne zveze mladih krščanskih demokratov«, razpravljajoč o nevarnosti, ki jo še vedno predstavlja za svet fašistična in nacistična miselnost, o kateri je italijanski predavatelj Mario Rossi dejal, da ni nič drugega kot patološka oblika nacionalizma. Rimsko vlado zastopa v Varese minister Folchi. Zelo potrebno bi bilo, da bi vsi odgovorni voditelji tukajšnjih italijanskih katoliških organizacij prisostvovali zborovanju, na katerem bi se lahko marsikaj koristnega naučili. Hruščev in Eisenhovver sta se zedinila, naj se v kratkem skliče vrhunski sestanek vseh velesil, in sicer če mogoče še pred prihodom Eisenhowerja v Rusijo. Za njegov obisk je bila določena prihodnja pomlad. Do tega časa bosta državnika obvestila vsak svoje zaveznik« o zadnjih razgovorih ter jih skušala pridobiti za svoje načrte. Pivi bo odpotoval Hruščev k Mao-Tse-Tungu v Peking. Svetovna javnost ima vsekakor vtis, da je mednarodna napetost znatno popustila in da se bliža konec »hladne vojne«. Vse to je človeško razumljivo, zakaj če se dosedanji hudi nasprotniki obiskujejo, skupaj jedo ter tudi njihove žene in otroci med seboj prijateljsko občujejo, se mora nujno med voditelji sovraštvo ublažiti ter se končno spremeniti v strpnost, kar v današnjih razmerah lahko samo koristi miru med narodi in državami. MESTO POBALINOV V soboto zvečer se je v Tržiču primeril dogodek, ki je močno razburil prebivalstvo. Trije zakrinkani mladostniki so čakali v neki poltemni ulici na 18-letno dekle, vračajočo se iz službe proti domu. Zgrabili so jo za vrat in začeli pretepati. Pri lem so skoro popolnoma strgali oblačilo s telesa. Očivid-no so jo hoteli posiliti. Tedaj se je na srečo pripeljal mimo na kolesu mož, ki je rešil deklico iz nevarnosti. Po telesu je imela toliko modrih bunk in krvavih nrask, da so jo morali prepre-Ijati v bolnišnico. Tržič je po številu pokvarjenih fantalinov, ki uganjajo zločinska nasilja, najbolj zloglasno mesto v naših krajih. Ponoči ni varno hoditi no njegovih ulicah. Policija bi morala drhal odkriti in neusmiljeno kaznovati. težaške* Uh+ifrauta trst - ul. »v. Iriiiu-iNku 20 - telefon rani muli m TEDENSKI KOLEDARČEK Slovenci pri Janezu XXIII* Tržaška škofija je po zaključku svoje sinode priredila romanje v Rim, da se pokloni papežu, ki je številno, nad 2000 oseb obsegajočo skupino vernikov, v nedeljo sprejel v veliki dvorani Vatikana. Ko so ljudje brali v časopisju, da se je papežu predstavilo toliko vernikov, so se spraševali, od kod so ti prišli, če vemo, da se je v Trstu prijavilo za romanje le okrog 900 Italijanov in 250 Slovencev. Uganka je rešena, ako beremo, da se je v Rimu priključilo Tržačanom veliko število »beguncev iz Julijske krajine in Dalmacije«, ki v veliki večini ne spadajo v našo škofijo. Tako se je tržaško romanje, kot je nekdo pripomnil, na mah spremenilo v nekako »julijsko-dalmatinsko« cerkveno prireditev z več ali manj poudarjenim političnim prizvokom. Stvar se je zdela čudna ludi samemu papežu, ki je v nagovoru med drugim dejal: »Danes sem pričakoval samo romarje iz Trsta, a vidim tu rdeče oblečene cerkvene pevce iz Rietija, bolniške sestre, nameščence iz državnih monopolov« in tako dalje. Poglavar Cerkve nas ni prezrl Na Slovence je neprijetno vplivalo že to, da so v dvorani stopali v ospredje izraziti nasprotniki našega naroda in jezika, kol je župan Franzil, a so si rekli: »Je neizogibno, zakaj čeprav so nestrpni protislovenski nacionalisti. so člani Cerkve in tudi javni oblastniki. Njihovo prisotnost moramo vzeti na znanje«. Čudno je tudi delovalo, da ni pred papežem nihče niti z besedico omenil Slovencev, dasiravno so prišli iz mešane, italijansko-slovenske škofije, kjer so ravno tako doma kol Italijani. Mučen položaj je pa rešil sam papež. Ko je končal svoj govor in so vsi mislili, da je sprejem pri kraju, je dal znak, da hoče še nekaj povedati. Obrnil se je do skupine naših romarjev ler jih nagovoril v slovenskem jeziku: »Dragi verniki slovenskega jezika, ki ste navzoči ali odsotni«, je dejal, »vedite, da sem v duhu z vami ter vas iz vsega srca blagoslavljam«. Ko je še z nekaj besedami končal po- Generalni komisar Palamara je izdal od-1 lok, s katerim se v Trstu odprejo tečaji slovenščine za tiste javne nameščence, ki se žele naučiti drugega deželnega jezika. Ukrep 1 je v soglasju z londonskim sporazumom, po katerem je Slovencem priznana pravica, da se v uradih lahko poslužujejo materinščine. Ker oba jezika običajno obvladujejo le Slovenci, bi Italijani lahko postali sčasoma nesposobni izvrševati svojo službeno dolžnost v naših krajih. Da bi 'to preprečil, jim je Palamara dal možnost, da se nauče slovenščine, kar jim vsekakor v nobenem primeru ne more škodovati, temveč le koristiti, ker širi njihovo znanje. Proti Palamarovemu odloku so pa tržaški narodni nestrpneži dvignili krik in vik. Lega Nazionale, kateri predseduje demokri stjanski prvak dr. Harabaglia, je sklicala takoj izredno sejo vodstva, da zrazi »svoje ogorčenje in slovesno protestira« zoper ponovni poskus uvajanja »dvojezičnosti v jav- zdrav, je iz gruče Slovencev zagrmelo burno ploskanje v zahvalo, da jih poglavar Cerkve ni prezrl, kot so storili drugi. »Ven z njimi!« Tržaški II Piccolo je napisal, da je slovenski nagovor Janeza XXIII. zbudil splošno »začudenje«. Dovolil si je torej izraziti nekako nezadovoljstvo s papeževim nastopom, kar je v popolnem soglasju z nacionalistično zagrizenostjo lista. Malo je manjkalo, pa bi bil papeža kar napadel. Slovenci so dobili obenem polno zadoščenje za to, kar so doživeli v tržaški cerkvi Sv. Antona Novega ob nedavnem češčenju Zastopnika dveh najmočnejših velesil na svetu, Eisenhovver in Hruščev, sta zaključila svoje razgovore. Kaj je pomenil njun sestanek za človeštvo, bo pokazala šele prihodnost. Medtem primerjajo opazovalci deželi, v katerih imenu sta govorila, da bi se pokazala jasna slika obeh tekmovalk. Najprej je treba ugotoviti, da obsega Sovjetska zveza 22 milijonov kvadratnih kilometrov, Združene države pa 9 milijonov 300 tisoč; Rusija je torej dvakrat večja od Amerike. Razlika v številu prebivalstva pa je precej manjša: 1. 1958 so Združene države štele 177 milijonov duš, Rusija 210. Pač pa obstajajo velika nasprotja v sestavi prebivalstva po poklicih. V Rusiji je še vedno v poljedelstvu zaposlenih 45 milijonov oseb, v industriji in na drugih področjih pa 47. V Ameriki, kjer je v gospodarstvu zaposlenih vsega 74 milijonov delovnih moči, se posveča kmetijstvu samo še 6 in pol milijona ljudi, v industriji in drugod pa nič manj ko 61 milijonov. Brezposelnih je v Ameriki trenutno 4 milijone državljanov. Ameriško bogastvo Rusija je v naravnih zakladih gotovo enaka Združenim državam, morda Ameriko celo prekaša, vendar so li izvečine še ne- ne urade«. Istočasno je seve protestirala fa-šistovska stranka ter naložila tržaškemu poslancu Gefter Wondrichu, naj »posreduje« pri predsedniku rimske vlade. V resoluciji fašisti zahtevajo, naj se londonski sporazum, ki predpisuje dvojezičnost kratko in malo »odpove, ker žali čustva in pravice prebivalstva«. Zahteva je seve bolj kol kratko-umna. Ce bi jo v Rimu sprejeli, bi lo namreč pomenilo najprej, da tudi Italijani v Istri ne bi smeli uporabljati pred uradi svojega jezika, najhujše pa je naslednje. Da je Italija spel prišla v Trst, se ima zahvaliti londonskemu sporazumu, če bi se ta mednarodna pogodba odpovedala, nam že navadna pamet pravi, da bi se dr. Palamara z italijanskim vojaštvom in uradništvom moral umakniti v stare meje republike. Kako morejo resnični Italijani izložiti svojo državo taki nevarnosti? To lahko delajo le nacionalistični blazneži, kot so fašisti. silo slovensko petje, jo v svetišču iznenada j zadonel klic »Saria ora de finiiia — Fora i con lori!« — (»Temu treba napravili konec. — Ven z njimi!«) Krika ob šumu v svetišču k sreči niso slišali vsi verniki in naš časopis je tedaj molčal, da ne bi kvaril Marijinih slovesnosti na Tržaškem. Danes je pa treba dogodek omeniti, ker dokazuje, v kako strupenem nacionalističnem ozračju smo prisiljeni tu živeti in kakšni so sadovi »pastirske« vzgoje, katero dajejo odgovorni možje tukajšnjim italijanskim katoličanom. Iz tega vzroka je bil slovenski pozdrav Janeza XXIII. še posebno koristen. Saj jo vžgal v naših ljudeh resnično veselje, tako da so se navdušeni in polni tolažbe vrnili iz Rima na svoje domove. izkoriščeni. Z^to je ameriška proizvodnja danes na vseh področjih znatno višja od ruske. Vzemimo za primer le nekaj številk. Jekla pridela Sovjetska zveza letno 55 milijonov ton, Združene države 78 milijonov. Električne struje pridobivajo Rusi vsako leto 223 milijard kilovatov, Amerikanci 724 milijard, torej več ko trikrat toliko. Isto razmerje velja za nafto. Veliko so razlike tudi v proizvodnji vsakdanjih potrebščin. L. 1958 so v Združenih državah izdelali 515 milijonov parov čevljev, v Rusiji le 356 milijonov. V istem letu so Amerikanci po-užili še enkrat toliko mesa kol Rusi. Glede drugih ugodnosti življenja, kot so udobna stanovanja, avtomobili, primerna oblačila, Amerikanci pa še močno nadkriljujejo Ruse. Zadostuje, da omenimo avtomobile: v Sovjetski zvezi jih izdelajo letno 200 tisoč, v Združenih državah pa 5 milijonov, se pravi 25-krat toliko. / Razlike se manjšajo Številke, ki smo jih navedli, dokazujejo visoko življenjsko raven Amerike, obenem pa, da Rusija ni več tako zaostala dežela, kot je nekoč bila. Razlike mod njo in Ameriko so čedalje bolj manjšajo. V nekaterih panogah tehnike, kot je n. pr. jedrsko področje, so Rusi Amerikance celo posekali in postali vodilni narod na svetu. V Kremlju napovedujejo, da bodo z uresničevanjem sedemletke dohiteli Združeno države tudi glede proizvodnje vsakdanjih potrebščin ter s časom sploh v vsakem pogledu presegli Ameriko. Zapadni strokovnjaki menijo, da ta cilj ni nedosegljiv, ako upoštevamo pri rodna bogastva, ki leže v ruski zemlji. Toda preden bodo navadni ljudje v Rusiji uživali enako blaginjo kot Amerikanci, bodo pretekla še desetletja. O tem se je moral prepričati sam Hruščev, ko je vprašal dva ameriška delavca, koliko zaslužita. Prvi je rekel, da 118, drugi 120 dolarjev na teden. Hruščevu je postal obraz resen: 120 dolarjev tedensko pomeni namreč 300 tisoč lir na mesec. Kupna moč dolarja je sicer v Ameriki nizka, vendar taka delavska plača omogoča enemu nagovorjenih proletarcev, da si zdaj gradi, kot je rekel, lastno hišo. Hruščev se je zresnil, ker je morda premišljeval, kdaj bodo delavci v njegovi domovini dosegli enako življenjsko raven. Nacionalistična blaznost fatimske Matere božjo. Ko se je tam ogla- ZDA in ZSSR - zanimiva primerjava \f TvšfiA It vij a Tržaški zastopniki pri predsedniku Segniju Prejšnji petek je Segni sprejel v Rimu tržaško odposlanstvo, ki so ga sestavljali župan Franzi 1, predsednik pokrajine Grego-retti, podžupan Cumbat, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in predsednik Ustanove industrijskega pristanišča Forti. Tržaški zastopniki so predsedniku vlade obrazložili gospodarski položaj našega ozemlja ter zahtevali, naj se Trst postopno reši iz hude gospodarske stiske. Zato je potrebno, da se ustanovi samoupravna dežela s posebnim statutom Furla-nija-JuIijska krajina; preurede in okrepe škedenjske železarne ILVA ter vsa podjetja, ki so v sklopu Zavoda za industrijsko obnovo (IRT); uvesti treba nove pomorske proge ter ugodnejše tarife za pristaniški in železniški promet; v okviru industrijskega pristanišča naj ustanove več carine prostih področij; odpravili treba carine na nekatere predmete široke potrošnje in končno urediti položaj uslužbencev bivše ZVU. Kot izhaja iz uradnega poročila, je predsednik Segni pokazal le »veliko zanimanje« za tržaška vprašanja ter obljubil, da jih bo osebno preučil. Od gornjih zahtev ni sicer nobene zavrnil, a ni tudi nobene v celoti sprejel. Kar zadeva tržaške ladjedelnice, je potrdil, da bodo prihodnje leto pričele graditi eno 35.000-tonsko potniško ladjo, medtem ko bodo ladjedelnice v Tržiču gradile dva 20.000-tonska prekomornika. O deželi Fur-laniji-Julijski krajini je dejal, da je bilo par lamentu predloženih več zakonskih osnutkov in da je zato treba čakati redni postopek^ Uslužbenci bivše ZVU bi lahko tvorili KMEČKA BOLNIŠKA BLAGAJNA ŽE POSLUJE V torek je začela poslovati kmečka bolniška blagajna. Od tega dne se kmetje in njihovi družinski člani, ki potrebujejo zdravni-ka-specialista ali morajo v bolnišnico, lahko zglasijo na sedežu blagajne v Trstu, ul. Mon-tanelli 3 (prvo nadstr.). Ulica se nahaja v starem mestu, in sicer v bližini stare univerze. Za glavnega zdravnika blagajne je bil imenovan dr. Vitturelli, ki zna tudi slovenski. Kdor želi, da ga pregleda zdravnik-specialist, se mora najprej zglasiti pri dr. Vitturelliju in mora s seboj prinesti knjižico bolniške blagajne. (Te knjižice delijo sedaj vsem družinskim poglavarjem). Glavni zdravnik bo zatem bolnika poslal ali k specialistu ali v bolnišnico. Dne 29. oktobra pa bo blagajna sprejela v službo tudi več splošnih zdravnikov, ki bodo zdravili kmete na njihovem domu. Zdi se, da bo za vsako občino na Tržaškem imenovan po en zdravnik. Kot smo že poročali, bo bolniška blagajna nudila zavarovancem brezplačno zdravljenje v bolnišnici in porodnišnici ter obenem plačevala zdravnike, medtem ko si bodo zdravila morali kmetje nabaviti na lastne stroške. Kmetovalce nadalje opozarjamo, naj ob prejemu knjižice bolniške blagajne natančno pregledajo, ali so vanjo vpisani vsi družinski člani. jedro uradnikov in uslužbencev nove dežele. To pomeni, da se bo vprašanje bivših uslužbencev ZVU rešilo šele ob ustanovitvi samoupravne cležele. Carine prosta področja Zdi se, da od vseh tržaških zahtev ima vlada največ razumevanja za tisto, ki zadeva ustanovitev carine prostih področij. Tu bi namreč s pomočjo zlasti tujega kapi (ala mogla nastati nova industrijska podjetja, ki bi delala predvsem za inozemska tržišča. Ker bi ta podjetja bila deležna raznih davčnih in predvsem carinskih olajšav, bi njihovi proizvodi bili cenejši in bi tovarne lahko uspešno konkurirale na svetovnem Irgu. V teh podjetjih bi se obenem lahko zaposlili številni tržaški delavci. Kot slišimo, je vlada tej zahtevi naklonjena in bo najbrž o njej v kratkem dokončno sklepala. V ta namen bo v prvi polovici oktobra dospel v naše mesto podtajnik Russo, ki mu je Segni baje določil nalogo, da se podrobneje seznani s celotnim gospodarskim stanjem tukajšnjega ozemlja. Repentabor: NOVI GOSPODARSKI NAČRT Prejšnjo soboto je bila seja repen.taborskega občinskega sveta, ki je med drugim odobril gospodarski načrt za leto 1960-61. Ta predvideva 24 milijonov lir za javna dela, ki naj se izvedejo z državnim prispevkom. Od teh omenimo asfaltiranje ceste iz Repna v Zagradec in ureditev poti s Cola na Tabor; ojačanje javne razsvetljave na obmejnih prehodih pri Fernetičih in Colu ter gradnjo slačilnice in ograje pri novem igrišču. Nekateri svetovalci so se pritožili, ker nima občina možnosti nadzorovati dela, ki jih opravlja s sredstvi iz gospodarskih načrtov. Večkrat se je že zgodilo, da so bila ta dela slabo izvedena, zaradi česar so se ljudje hudo pritoževali zoper občinsko upravo, katera pa pri stvari ni imela nobenega vpliva, ker sme dela nadzorovati le tehnični urad v Trstu (Genio civile). Svet je zato priporočil županu, naj posreduje, da bodo oblastva dovolila nadzorstvo nad javnimi deli tudi občini. Izvoljeni so bili nadalje novi člani občinske podporne ustanove ter imenovan predstavnik v konzorcij za zdravniško, ži-vinozdravniško ter tehnično službo. To nalogo bo opravljal svetovalec Ludvik Guštin. Na seji sp končno razpravljali tudi o namestitvi telefonske govorilnice na Fernetičih. Občina je bila to postavko vključila že v dva proračuna, a jo je prefektura obakrat črtala. Da je telefon nujno potreben, ni treba posebej poudarjati, saj gre za naselje ob mednarodnem obmejnem prehodu, kjer je v vseh letnih časih velik promet. Občina bo zato ponovno vključila v proračun postavko za telefon in upa, da bo to pot denar odobren. Svet je tudi izrazil željo, naj bi to nujno potrebno delo podprla Ustanova za tujski promet. Milje: NAROČILA S FORMOZE Ravnateljstvu ladjedelnice Felszegy, ki je še pred tedni hotelo odpustiti nadaljnjih 152 delavcev, je prejšnji teden uspelo dobiti naročilo za gradnjo dveh 3.500-tonskih in dveh 5.500-tonskih tovornih ladij. Parnike je naročila nacionalistična Kitajska. Ravnatelj ladjedelnice ing. Giacomelli je pravkar dospel s Formoze, kjer je podpisal pogodbo. Z deli bodo začeli že decembra. S tem se je ugodno rešila kriza miljske ladjedelnice in se je obenem zadovoljivo zaključil spor med delavci in ravnateljstvom podjetja. Ricmanje: ODPRLI SO VRTEC Medtem ko zaključujemo list, so nam iz Rizmanj sporočili, da se jutri v vasi odpre otroški vrtec. Vanj se je vpisalo 17 otrok. V Ricmanjih so obenem odprli italijanski vrtec, ki ga bo obiskovalo 5 otrok, žal povečini slovenskih staršev. IZ PODBONESCA V naši občini se pogostoma dogajajo hude nesreče. Ko so konec avgusta nekateri naši možje zjutraj odšli na delo v gozd, so z začudenjem zagledali v globokem prepadu pod Črnim vrhom moško truplo. Takoj so poklicali na pomoč l judi in prišli so tudi orožniki ter sodnik iz Čedada. Kmalu so ugotovili, da je ponesrečenec 44-letni Anton Batistič iz Kala, ki je dan prej izginil z doma, ne da bi komu povedal, kam je namenjen. Komisija ni mogla ugotoviti, ali je šlo za nesrečo ali samomor. Ker sc je pa pokojnik pred enim mesecem vrnil z dela v Nemčiji hudo potrt in zamišljen, mnogi sodijo, da se je iz obupa vrgel v prepad. Naj mu bo Bog usmiljen sodnik. Po šestnajstih dneh pa se je v Erbeču dogodila druga smrtna nesreča. Tamkajšnji 50-letni domačin Celestin Gorenščak je šel proti večeru kosit otavo na travnik pod hišo. Ker pa je iznenada začelo deževati, se je zatekel pod kostanj. Za nesrečo je prav v tistem trenutku udarila v drevo strela. Mož je obležal mrtev. Nemudoma so pritekli domači in drugi, a nihče ni mogel ponesrečencu pomagati. Naj pokojniku sveti večna luč; njegovi hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. IZ PLATIŠČ Brezje, Platišče in Prosnid so slovenske vasi v tipanski občini ob meji z Jugoslavijo. Nahajajo se na desnem bregu Nadiže, ki izvira pod Brezjami. Ti nekdaj cvetoči kraji se iz dneva v dan huje izpraznujejo. Doma živi komaj tretjina prebivalstva. Ko stopaš po vasi, se ti zdi, da si na bojišču; saj vidiš, da se hiše, ki so povečini zaprte, podirajo. Po okoliških hribih je več ko polovico trave nepokošene, mnogo polja je neobdelanega; v mlekarnah, v katere bi morali dovažali 15 do 20 stotov mleka dnevno, ga prihaja le po 3 do 4 stote. Zakaj sc prav nihče ne zmeni za tako zapuščene in zanemarjene kraje? Uspešen sestanek v Rimu Prejšnjo sredo je predsednik vlade Segni sprejel posebno odposlanstvo goriške pokrajine. Sestavljali so ga: predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot, predsednik trgovinske zbornice Bigot in tržiški župan Cuzzi. Pri razgovorih s Segnijem pa je bil prisoten tudi goriški poslanec Martina. Uspeh sestanka je v glavnem tale: Predsednik vlade je zastopstvu obvezno izjavil, da bodo pri CRDA naročili v najkrajšem času gradnjo treh čezoceanskih ladij, eno 36.000 ton in dve po 20.000; prvo bo zgradila tržaška ladjedelnica sv. Marka, drugi dve ladji pa tržiške ladjedelnice; poleg tega bodo v Tržiču dogotovili eno vojno ladjo, katere ogrodje bodo postavili v Trstu. Vojna mornarica pa bo pri tržiških ladjedelnicah naročila še dve manjši vojni ladji. To je zelo važno, ker bo s tem naročilom odprt posebni ladjedelniški oddelek, ki mu je grozila ukinitev. Kot poročajo italijanski časopisi, gre za naročila, ki bodo zajamčila zaposlenost današnji delovni sili skoro za tri leta in ki skupno stanejo okrog 80 milijard lir. Letos pa je te vasi zadela še druga velika nesreča; odkar pomnimo, so jih namreč prvič obiskale črede od 30 do 40 merjascev, ki so pohrustale še tisto malo krompirja in turščice, kar so z velikim trudom bile posejale ženske. Skrajni čas je, da oblastva kaj učinkovitega ukrenejo za te kraje! IZ ČEDADA V soboto je bilo v našem mestu zborovanje županov in tajnikov, ki so predstavljali 20 občin čedadskega okraja. Zborovanja se je udeležil tudi videmski prefekt dr. Vec-chi. Na sestanku so razpravljali o gospodarskem stanju okraja, ki ga smatrajo zn pasivno področje, in o nujnih vprašanjih posameznih občin. O celotnem okraju je poročal čedadski župan senator Pelizzo, o položaju posameznih občin pa so govorili župani. Prefekt dr. Vecchi je priznal, da je gospodarsko stanje v okraju zelo slabo, in je udeležencem obljubil, da bo, kolikor je v njegovih močeh, v Rimu podprl vse pobude posameznih občin. Tudi slovensko prebivalstvo čedadskega okraja želi, da bi sestanek obrodil bognte sadove. SMRT SLOVENSKEGA DUHOVNIKA Pretekli torek so pokopali župnika zlato-mašnika Alojzija Kralja, ki je 51 let oskrboval goško in erzeljsko župnijo. V pred-slutnji smrti je še dal obnoviti župno cerkev, tako da ga je zadnjič sprejela kot okrašena nevesta. Na grobu mu je spregovoril ljubljanski prošt dr. Kimovec, nato pa se je v imenu vernikov od njega poslovil domačin Tone Volk. Moški zbor — pokojnikovo delo in ponos — je pel občuteno kot še nikoli. Vaščani žalujejo kot ob smrti družinskega očeta. Naj bo dobri Stvarnik pokojniku, ki je bil vzor zvestega delavca v božji in narodni službi, bogat plačnik! Kar se tiče zahteve po višji klasifikaciji tržiškega pristanišča, je Segni zagotovil županu Cuzziju, da bo izdal potrebna navodila, naj se to čimprej izvrši. To bi omogočilo, da se pristanišču podaljša pomol in da se izboljšajo vse pristaniške naprave. Segni pa je zavrnil zahtevo, naj se tržiškemu področju prizna tudi značaj industrijske cone, češ da postavlja isto zahtevo še 50 drugih italijanskih mest, ki imajo ladjedelnice. Da ima Segni resno voljo podpreti gori-ško gospodarstvo, se vidi iz tega, da je poslal v Gorico in Tržič podtajnika Russa, ki je v nedeljo obiskal obe mesti. V oktobru pa bo obiskal Gorico tudi minister za državne udeležbe Ferrari Agradi, ki potrebe naše poKrajine zelo dobro pozna. Ukrepe vlade za rešitev gospodarske krize pozdravljajo tudi vsa sindikalna vodstva in vse politične stranke. Z OSLAVJA V ponedeljek prejšnjega tedna so se zopet odprla vrata pevinskega otroškega vrtca. Vendar je v njem letos precej manj otrok kot lani, ker se vanj niso priglasili oslavski otroci. Ko je mestna uprava proti volji domačinov ukinila otroški vrtec na Oslavju, je vaščanom obljubila, da bo otroke vozil v vrtec avtobus brezplačno. To službo je lani ATA tudi brezhibno opravljala. A sedaj vozi iz Gorice skozi Pevmo in do Oslavja Ribijevo podjetje, ki pa ni v voznem redu predvidelo nobene primerne vožnje za naše malčke Mestna občina se sicer opravičuje, češ da je že naprosila .Ribijevo podjetje, naj prevaža tudi oslavske otroke v vrtec, a ker imamo s takimi zadevami slabe izkušnje, se bojimo, da bo preteklo še dolgo časa, preden bo Ribijevo podjetje uvedlo še eno ali dve primerni vožnji, čeprav se že dalj časa pritožujejo tudi zaradi previsoke voznine na Ri-bijevem avtobusu, saj je še enkrat večja, kot je bila prej, se za naše pritožbe nihče ne zmeni. S PECI V naši lepo okrašeni cerkvici sv. Katarint je predpreteklo nedeljo obhajal zlato mašo naš rojak g. Jožef Malič, redovnik salezijanske družbe. Ves teden pred zlato mašo so pri Sv. Katarini pritrkavali, vsa vas je bila v zelenju; toliko ljudi kot ob tej slovesnosti najbrž še nikoli ni bilo pri nas. Na Peč so namreč prišli ljudje iz vseh krajev Goriške, s Krasa, pa tudi naših bratov in sester iz Jugoslavije je bilo precej. Zlatomašnik se je rodil 18. marca 1884 na Peči, v duhovnika je bil posvečen 18. septembra leta 1909; po prvi svetovni vojni je iz Italije odšel v Slovenijo, kjer je služboval v raznih zavodih svoje družbe. Leta 1924 pa je odšel kot misijonar v Južno Ameriko, ki jo je prehodil od ravnika do Ognjene zemlje. Na zlatomašniškem slavju je imel slavnostni govor njegov nekdanji gojenec, do-brdobski župnik Bogomil Brecelj, še vedno čilemu in zdravemu zlatomašniku voščimo Pečani, znanci ter prijatelji obilo božjega blagoslova na njegovi nadaljnji življenjski poti. IZ ŠTEVERJANA Pred kratkim so napeljali električno luč v vseh naselkih občine, kjer je doslej še ni bilo. Luč so dobili v Jazbinah, Bukovju in Ščednem. Križ pa je z napeljavo elektrike v kolonske hiše. Uprava posestva barona Teuffenbacl a na pr. noče nič slišati o plačilu stroškov za napeljavo električne luči v hiše svojih kolonov; ti pa tudi ne morejo prevzeti obvez posti, da bodo plačali stroške za napeljavo v tujo hišo, zlasti ker ne vedo, koliko časa bodo v njej stanovali. Za uboge kolone, ki nikakor ne zmorejo stroškov za napeljavo sodobne razsvetljave, bi morala po našem socialnem gledanju poskrbeti občina. IZ DOBERDOBA Doberdobci in Poljanci smo se v zadnjih dneh najbolj razveselili dežja, ker smo bili že tri dni brez vode. Črpalka na doberdob-skem jezeru je namreč odpovedala, ker se je vodna gladina zaradi velike suše znatno znižala, kar se je v zgodovini našega jezera prvič zgodilo. Upamo pa, da se bo po dveh deževnih dneh vodna gladina toliko dvignila, da bo črpalk i zopet delovala in nas oskrbovala z vodo. Ker se pa bojimo, da nam črpalka zopet odpove, zares nestrpno pričakujemo, da bi se vodovodna dela, ki so se pričela prejšnji tedtn v Petovljah, zares hitro dokončala. Iz Podgore: Zadnja pni dr. [Darjana Breganta V četrtek prejšnjega tedna smo ob obilni udeležbi Podgorcev, goriških meščanov, Tržačanov in naših podeželanov pokopali telesne ostanke človekoljubnega zdravnika dr. Marjana Breganta. Pokojnik se je rodil leta 1903 v Podgori. Medicinsko fakulteto je dokončal leta 1932 v Padovi. Zaradi svoje neupogljive narodne zavednosti je moral kaj kmalu zapustiti rodno grudo in se izseliti v Jugoslavijo. Služboval je najprej v celjski bolnišnici, nato je pa postal v Zagrebu izvedenec v kirurgiji. Po zlomu fašizma se je takoj vrnil na Primorsko, kjer je do smrti požrtvovalno opravljal zdravniški poklic. Bil je velik dobrotnik slovenskega dijaštva, posebno tistega v Siro-tišču in Dijaškem domu. Kot zdravnik krre-tovalcev, zavarovanih pri Kmečkih bolniških blagajnah, je marsikomu izkazal veliko dušno dobroto. V podgorski cerkvi je daroval mašo zaduš-nico o. Fidelis, ki je ob spremstvu štirih duhovnikov tudi vodil veličastni pogrebni sprevod z dolgo vrsto vencev. Na grobu se je od pokojnika poslovil v imenu Akademskega kluba prof. Slavko Bratina. Domači cerkveni pevski zbor mu je v cerkvi zapel pretresljivo žalostinko »Jaz sen življenje in vstajenje«, na grobu pa so mu zapeli člani raznih pevskih zborov ganljivo žalostinko »Blagor mu«. Tako smo se Slovenci dostojno poslovili od enega najboljših svojih socialnih in javnih delavcev. IZ KULTURNEGA ZIVLJKN.JA Milko Bambič ilu Pcdati pregled in fcrit čnj oceno Bam-bičevih ilustracij za tako razsešno doba je res težavno, ker je njegovo delo skrito v kupih revij, knjig in časnikov. Njegov razvoj se je začel s skokom, ker je : e koj po prvem nastopu v Novem rodu (1924-25) opremil s petimi litografijami razkošno izdajo Cankarjevega J. lapca Jerneja v j Milko Bambič italijanskem prevodu avtoportret 1932 (olje) Ivana Regenta (april 1923) Kmalu nato pa je Bambič že risal za ves primorale. tisk. Vnet 5 narodnoobrambno delovanje Milka Bambiča v dijaških, mladinskih in športnih društvih ga je naučilo, da je znal pravilno ceniti vlogo, k. naj jo opravlja njegova ilustracija v kulturno zatirani Primorski. Bila je ista kot Bevkova v pisan' besedi, ki jo je Bambič pogosto podpiral s svojo risbo (Strašni ognji, Kozorog, Krvnikova vrv" Grivarjevi otroci, Stari Primož, z mogoče najboljšmi Kambičevimi ilustracijam; v poltonu, Bajka o sreči itd.). Bambič se je tudi mnogo ukvarjal z moderno risbo ter iskal res izviren izhod, ki bi ne bil le gclo posnemanje. Toda v knjigi za ljudstvo in mladino ostaja, razen v redkih izjemah (Na;', glas 1927), jasen v liniji in .kompoziciji slike. Ta je po letu 19H0 dcse.g a povsem svojstven izraz, kar je bil korak naprej v slovenski ilustraciji, ki jo je približale po zagonu in vitkosti črt evropski višini (Scott: Mala trojka, Grimmove pravljice. Rcžencvet: Leteče copate, Pravljice iz tujih logov itd.). Za to številko smo prejeli več odgovorov na našo anketo, ki jih pa zaradi njih dolžine In obilice drugega gradiva ne moremo danes priobčiti. Zato jih bomo začeli objavljati v prihodnji številki. l/1/la'itm Jtmleggefb - 7C4atnik Nemški tisk se je zadnje dni spomnil sedemdesetletnice filozofa Martina Heideggerja, ki velja skupno s Karlom Jaspersom za najodličnejšega .predstavnika sodobne nemške filozofije in eksistencializma sploh. Njegovo glavno in najbolj znano delo je Sein und Zeit, ki je izšlo 1. 1927. Z njim si je pridobil mnogo učencev, pa tudi nasprotnikov. Do leta 1952 je predaval filozofijo na univerzi v Freibur-gu in je postal tudi njen rektor, tistega leta pa je stopil v pokoj in se umaknil v svojo samotno kmečko domačijo v Todtnaubergu v Schwarzwal-du. Vse življenje je ljubil samoto in sovražil hrup velemest. Zato je 1. 1930 tudi odklonil profesuro na berlinskem vseučilišču. Rodil se je kot sin cerkovnika in rokodelca v Messkirchu pri Bodenskem jezeru in je študiral najprej katoliško teologijo, nato pa filozofijo na univerzi v Freiburgu. V svoji filozofiji išče zlasti smisel življenju. Zanima ga posebno usoda človeštva, katero vidi ogroženo po iznajdbah moderne tehnike. Zgodovina zadnjih desetletij z dvema strašnima svetovnima vojnama je pokazala, da je moderni tehnični napredek dvomljive vrednosti za človeštvo. Človeštvu grozi nevarnost predvsem zaradi tega, ker so ljudje preveč zapadli gonu po zaslužku. Vendar pa je prepričan, da poraja tehnična doba tudi miselne protistruje z metafizičnim iskanjem resnice in z večjo sprejemljivostjo za božje sile, ki delujejo v zgodovini. Zdi se, da bi bil Bambič to višino morda še presegel Saj sta. njegova kralj — maček Honolulu in Miha Bradavica (nagrada Mladinske Matice 1935) naravnost walt-d:sneysko zasnovana. Njego- vi Fi."oliki (Vrtčeva nagrada 1340) pa so bili prvotno res pisani za filmski scenarij, in sicer tedaj, ko jo bil Bambič umetnostni sotrudnik filmske družbe Jugoslavija. Izvedbo je preprečila, volna. Bambičev;, risba postane povsod resnično umetniška, kjer mu založnik ne postavi pogojev. Taki s;, edinstveni linorezi (15) Debeljakove zbirke pesmi Tčistan. Risba zveni v ritmu stihov in se prepleta preko vse izrazne lestvice do surrsalizma (Leteči maček, Sonce in oblak). Četudi Bambičeva ilustracija na splošno ni težila za visokoletečimi cilji modernizma, je njena prikazen v našem tisku vendarle predstavljala nevost. Zato najdemo Bambiča že leta 1931 kot edinega ilustratorja prve zares razkošno tiskane slovenske revije Ilustracija. Tu in v svojem Skovirju (satiričen list, ki ga je izdaja! leta 1928-29) je grafično prikazal zlasti nov kriterij ženske lepote, kot so jo tedaj pojmovali. Za Bambiča je nadalje značilna pretkano uravnovešena razgibanost kompozicije, kjer ni črtice, ki bi ne bTa važna za skladnost celotne slike, in kjer je celo podpis funkcionalno utemeljen, kot senca in slično. Povojna doba nam je dala obilico novih ilustratorjev, ki slede pač klicu časa. Ali bo silni val modernizma zagrnil Bambiča, da bo utihnil kot. svoj čas Smrekar? Danes založnik skoraj že zah-’ teva, naj bo ilustracija le dekoracija, nekaka slikovita protiutež enolični enakomernosti kupov vrstic in ne več njihova vsebinska protivrednost. Ali se bo pa Bambič preusmeril kot Rlko Debenjak in naposled France Mihelič? Pred meseci so se pojavile prve Bamibičeve z levico risane ilustracije v Jadranskem koledarju in kdor je videl tudi njegove risbe na zadnji razstavi, ne dvomi, da mu levica nudi neobičajne srečno možnost, da svojo risarsko izraznost razvije v nove smeri. Tekmovanja brez nagrade Tekmovanje mladih dirigentov v Verdijevem gledališču za nagradj Citt?, di Trieste se je končalo brez podelitve glavne nagrade. Zanjo se je potegovalo osem tekmecev, vendar razsodišče, ka-tereg ■ so sestavljali znani dirigenti Giorgio Fede-ricj Ghedini, Vincenzo Bellezza, Antonino Votto. Renato Fasano in Giuseppe Antonicelli, ni smatralo nobenega tekmovalca za vrednega prvo 11 -. grade. Včeraj popoldne sta nastopila oba f.nalista, Bu-genio Bngnoli in Ivan Folidori v Verdijevem gledališču v dirigiranju opernega orkestra, toda ra-'.-fodišče ju je priporočilo samo za podelitev š-tud .1-skih nagrad. Vendar je bilo po mnenju razsodišča tekmovanje mladih dirigentov zelo koristno, ker je usmerilo pozornost mladih glasbenikov na to vejo glasbenega delovanja. Mnenja pa smo, da je nesmiselno prirejati toke obsežna tekmovanja (tekmovalci in .razsodnik, so bi'i z vseh strani Italije), nato Pa ne podelit: nagrade, posebno ker se je to zgodilo tudi že pr: junijskem tekmovanju za -nove skladbe. Tako s,-eprašujemo, ali ta znameniti Premio della Citta d . Trieste sploh obstaja ... KULTURNE VESTB e Znani slovenski slikar Riko Debenjak je dobil prvo nagrado za grafiko na veliki tradicionalni razstavi v Sao Paulu v Braziliji. To je veliko priznanje za slovenskega slikarja, ker razstavlja v Sao Paulu velik del svetovno priznanih umetnikov. Te dni je prispel na obisk v svoj domači kraj kipar Celo Pertot, doma iz Nabrežine, ki živi na Švedskem. Iz Trsta napravlja krajša potovanja v razne smeri. Kot je slišati, pripravlja razstavo v Milanu. • V Gottingenu je umrl v starosti 84 let znani nemški pisatelj Hans Grimm, avtor romana Volk ohne Raum (Narod brez prostora), v katerem je izrazil hrepenenje nemškega človeka po življenju v kolonijah. ■j Z veseljem moramo ugotoviti, da posveča radijska postaja Trst A v zadnjem času tržaškim slovenskim skladateljem precej pozornosti. Eno zadnjih nedelj smo slišali dvoje pesmi Pavla Merkuja, prav tako pa tudi nekaj pesmi Ubalda Vrabca. Vendar tudi antikvarji v Trstu drže nekaj na svojo čast. Pravi »antiquario« ne bo prodajal poleg knjig zarjavele železnine. Stare gramofonske plošče, to že, a železja ne. Tako so nevredne kolege, ki so se ponižali do prodaje starih vodnih pip, odrinili čisto na drugi rob trga. Med temi in »dostojnimi« antikvarji je velik prazen prostor. Sicer pa je videti tudi po izboru knjig, ki jih prodajajo proda-ialci stare železnine, da se malo spoznajo na knjige. Vsa njihova zaloga sestoji iz detektivskih romanov in kakšnih cenenih, umazanih zvezkov izpred dvajsetih, tridesetih let, namenjenih mladini in mladim dekletom, ki niso smela brati zgodb iz »resničnega« življenja. S tem smo spet pri knjigah. Tu na antikvamih stojnicah je nakopičenih tudi ogromno fantastično-znastvenih romanov o poletih na druge planete in celo v osrčje Rimske ceste, ali o vdorih razumnih bitij z drugih zvezd na našo Zemlio. Neverjetno, koliko je teh knjig izšlo samo v italijanskem jeziku. Toda med stotinami in stotinami piscev ni niti enega Italijana. Malo je tudi francoskih in nemških imen. Skoraj vsi avtorji so Američani. Ta vrsta branja še ni mogla izpodriniti detektivskih romanov, vendar pa se vedno bolj širi, sodeč po številu izdaj, ki tekmujejo z detektivskim ro manom tudi po zunanji opremi, s sliko v pestrih barvah na rumenih platnicah. In slika je vedno ta ka. da zadene opazovalčevo domišljijo: boj zemeljskih prebivalcev s pošastnimi bitji z drugih svetov, pristanek zemeljske rakete na kaki zvezdi s fantastičnimi oblikami zelenja in živalstva, ugrabitev kake zemeljske krasotice po razumni pošasti iz vesoljstva z žabjo glavo, New York v plamenih, nebo pa polno vsemirskih ladij z drugih svetov, in podobno. Marsikdo se samo pomilovalno nasmehne, ko vidi kune teh knag. Vendar pa so značilen proizvod današnjega časa in njegove miselnosti. V določenem O O O oziru ju celo bolje dokumentirajo kakor marsikate ro delo »resne« književnosti. Mladina te romane po žira in se nehote navaja pojmovati stvarstvo v novih dimenzijah, kar je nedvomno važen psihološki činitelj pri novem pokolenju. Čudno pa je, da sc slovenske založbe za to vrsto slovstva ne zmenijo. Morda hočejo ohraniti mladino »z nogami na zem lji«, toda za dalj časa bodo težko odvrnile njeno pozornost od takega branja, ker duševnost mladih ljudi si je danes po vsem svetu podobna. Kitajskih zidov, kot so jih nekdaj pomenili vase zaključeni religiozni in kulturni sistemi, danes ni več, posebno ne med mladino. Zato bi bilo morda bolje sprejeti tudi tako obliko književnosti, a jo destilirati z umetniškimi in moralnimi merili. Čudno pa je, da nisem še nikjer bral kakega poskusa kritične ocene te fantastično znanstvene vrste pripovedništva, v katerem nedvomno tudi obstajajo razne kvalitetne stopnje, kar zadeva ustvarjalno domišljijo in literarno oblikovanje. Kritika pač ne mo re več dohitevati slovstvene proizvodnje in zajeti vseh njenih oblik. Ob pogledu na kupe teh knjig se spomnim, kak vtis je napravil name prvi fantastični roman o vsr-mirskih bitjih, ki sem ga bral. Izhajal je kakih d set let pred vojno v podlistku v ljubljanskem Slovencu. Ne spominjam se več niti pisatelja niti naslova, pač pa mi je še dobro v spominu vsebina: kako nevidna drobna bitja z nevidno živo kletko obdajo ljudi, ki jih mislijo ugrabiti, med katerimi seveda ni manjkalo lepega dekleta; njen fant si obupno prizadeva, da bi jo rešil, kar se mu končno tudi posreči. Takrat sem hodil v prve razrede gimnazije in vsa ko jutro sem komaj pričakal Slovenca, da sem pre bral »nadaljevanje«. To pa je bil tudi edini tak roman, ki sem ga kdaj bral v slovenščini. (Dalje) Letošnja vina V naših krajih bo letos man j vina kol j lani, ko je bila glede na količino rekordna j trgatev, glede na dobroto in jakost vina pa j niti sredn ja letina. Letošn ji pridelek bo za j kakih 20% manjši, po kakovosti pa slabši j od lanskega. Neugodno vreme Temu je krivo vreme, ki je bilo do srede j avgusta soparno: vroči dnevi so se menja-1 korni sok. če grozdni sok podrobno prevali z deževnimi. Vreme je močno pospešilo | iščemo, ugotovimo, da je v n jem 70 do 80'/< razvoj peronospore in oidija, ki sta škodo-j vode, 12 do 20'/, sladkorja in 4 do 12% vala listom in grozdom; mnoge trte so po-1 drugih snovi, predvsem kislin in soli. GOSPODARSTVO rjavele. Ce pa niso zelene, jagode ne morejo nabrekniti, niti grozdje dobro dozoreti. Sredi septembra je nastopila huda suša, ki je zopet slabo vplivala na razvoj jagod in zorenje grozdja. Ko je po suši proti koncu septembra nastopilo deževno vreme, je začelo grozdje hudo gniti, posebno nekatere sorte, kot tokajec in sauvignon. Prečudno letošnje vreme je povzročilo, da bo imelo vino dve hudi hibi: vse bo r javelo, to je spreminjalo barvo, če tega ob trgatvi ne bomo preprečili, poleg tega bo vino šibko. Kako rjavenje preprečiš To vprašanje smo pojasnili v Novem listu z dne 10. septembra. Pred mletjem moramo grozdju dodati žveplenokislega amonijevega fosfata (solfofosfato ammonico). Vseeno je, ali dodamo pripravek v prahu ali v tekočini. Samo z žveplanjem sodov ne bomo preprečili porjavenja moštov, oziroma vina. Grozdje vsebuje malo sladkorja in zato bodo vina šibka, če jih sedaj ne popravimo. Kdor pridela le malo vina za domačo uporabo, lahky doda navadnega sladkorja iz trgovine. Pri tem naj pomni, daplavnika (bednja). - ŽEMA M BOM 6 (<2Vrt/i(7i zuflllt u V grozdju ima največ vrednosti sladkor, ki pa je popolnoma drugačen kot navaden trgovski. Ce namreč grozdni sladkor zaužijemo, takoj preide v krvni obtok, kjer se spremeni v toploto in energijo: delno ga zadržijo jetra kot dragoceno rezervo za lastno prehrano, v ostalem pa krepi mišice srca, ki hitreje bije; predvsem pa ugodno vpliva na delovanje želodca in črevesja ter s tem na celotni človeški prehrambeni mora dodati 1.60 kg sladkorja na 100 litrov mošta, če hoče vino okrepiti za l'/r alkohola. Sladkor naj raztopi v malo mlačnem moštu, katerega pa ne segrevati nad 40" C. V isti kleti pa ne smemo hraniti vina za prodajo in vina, ki smo ga popravili s sladkorjem. Vina za prodajo smemo okrepiti samo z zgoščenim moštom (mosto concentrato), ki si ga je treba nabaviti iz notranjosti Italije. Ta vsebuje navadno 60% sladkorja, če hočemo vino okrepiti za i1/,. alkohola, moramo premešati na 100 litrov mošta skoraj 3 kg zgoščenega. Edino pametno je, da ta mošt premešamo z domačim moštom, brž ko je ta pritekel iz stiskalnice, oziroma iz Zadih i/ ust jč zelo neprijeten pojav. »Bolnik« ya sam sicer redkokdaj čuti, medtem ko ga okolica takoj zazna; izogiba sc bolnika ali se z njim pogovarja v določeni razdalji. Sc bolj neugodne posledice ima zadih pri mladih ljudeh, katerih življenje je večkrat nesrečno prav zaradi tega neprijetnega pojava, ki je splošno pogostejši pri moških kol pri ženskah. Pri otrocih pa je ta pojav zelo redek Vzroki neprijetnega zadiha iz ust so zelo različni. Vsekakor jc ta pojav vedno znak nekega drugega obolenja. Najpogosteje jc posledica preostalih delov hrane, ki se zadržujejo med pokvarjenimi zobmi ali v raznih gubah sluznice v ustih. Pod vplivom bakterij hrana razpada in začne gnili. Zadih nastane tudi ob mnogih obolenjih ustne sluznice, ob raznih zastrupitvah, če zboliš za angino in zlasti za škrlatinko ter difterijo. Imamo nadalje tudi zadih, ki izhaja iz nosa. Smrad nastane ob obolenjih prebavnih organov, /lasti če sc ti zožijo ali razširijo, zaradi česar hrana zastane in začne razpadati. Enak primer imamo, ko gre za rakasto obolenje grla in želodca. Včasih povzročajo smrad tudi plini iz prebavnih organov. Zadih iz- ust nastane tudi ob motnjah v pre-osnovi organizma, zlasti pa v primeru sladkorne bolezni in uromije. Stalen zadih iz ust nastane nadalje v primeru nekaterih obolenj dvanajsternika, posebno pa pri motnjah v zapiranju zaklopk na preiiodu iz tenkega v debelo črevo, zaradi česar sc plini vračajo iz debelega črevesa v tenko, od tam pa sc izločajo z dihanjem. Pii zdravljenju je treba najprej ugotoviti obolenje, ki povzroča neprijeten dih. Vzroke je treba - ariVdciIo in l Vi tu t a Grozdje je naš nažlahtnejši sad. V jago- ustroj. Ker vsebuje grozdni sok mnogo vodah so ujeti sončni žarki, pod vplivom ka-^ de in sladkorja ter prav malo beljakovin in terih nastaja iz trtnih solz in listov slad- maščob, deluje zelo osvežujoče. Grozdje kot zdravilo Mesto Meran na Južnem Tirolskem je znano središče za zdravljenje z grozdjem. Na tisoče oseb prihaja v to mesto, predvsem iz Avstrije in Nemčije. Kakšne bolezni hočejo ozdraviti s pomočjo grozdja? V Meran prihajajo debeluhi. Z grozdjem, to je z enostransko hrano, ki vsebuje malo beljakovin in maščob, hočejo sčistiti svoj organizem. Poleg tega žele pospešiti obtok krvi, ki je zaradi obilne maščobe že zelo lena. Po zdravljenju z grozdjem se kar pomlajeni in mnogo lažji vračajo domov. Poleg debeluhov se na ta način zdravijo taki, ki trpijo zaradi slabega odvajanja. Zdravja v grozdju iščejo nadalje nervozne in od duševnega dela preutrujene osebe in tiste, ki jih stalno boli glava. Grozdje pomaga tudi odpraviti bronhialni katar; koristi pa tudi jetičnim. Grozdje pa najbol j pomaga šibkim, slabokrvnim in rahitičnim otrokom. Grozdni sladkor skupno s kalijem in apnom, s hormoni in vitamini dela kar čudeže. Sploh je grozdje zdravilo in čudovita prehrana za otroke. Z bridkostjo se spominjam nekoga, ki ni dovolil orokom zobati grozdja, a je pozneje istim otrokom silil vina. Kako naj uživamo grozdje? Predvsem je važno, da grozdje uživamo na tešče, najbolje pred zajtrkom. Ne smemo pa jesti grozdja prehitro, ker tako si samo obtežimo želodec in nam grozdje ne koristi. Zobati je treba počasi, če mogoče z malimi presledki. Priporočljivo je, da izločimo lupino in tudi pečke, ker je oboje nepotrebna navlaka, ki postane lahko celo škodljiva. Koliko grozdja naj použijemo dnevno? Zdravniki v Meranu svetujejo po 2 kg na dan, in sicer: grozdno kuro začnemo z majhno količino, največ s 500 grami prvi dan. Od te količine polovico použijemo zjutraj na tešče, ostalo pa v dveh delih, in sicer pred opoldanskim ter večernim obrokom hrane. Iz dneva v dan količino višamo, navadno za 250 gramov na dan, tako da po enem tednu dosežemo najvišjo količino, to je 2 kg. Med zdravljenjem z grozdjem ni priporočljivo, da uživamo solate, zelje in sploh zelenjavo, kakor tudi ne tnleka in sira, trdo kuhanih jajc, kisa in limon; tudi piva in vode ne smemo piti. Poleg grozdja jemljemo kruh, piškote, skuhe - mineštre, riž in krompir, majhne količine mesa, ribe in gnjat. Lahko zmerno pijemo kavo, čaj in vino. Tako zdravijo v Meranu. To mesto pa je drago zdravilišče in primerno za majhno število čitateljev našega lista. Zato je najbolje, da sc naši bralci zdravijo doma. Grozdje naj bo zrelo, sladko, a ni potrebno, da spada med namizne sorte z debelimi in mesnatimi jagodami. če imate otroke radi, ne kratite jim grozdja! vedno iskati z vestnim zdravniškim pregledom in le lako je moč pričakovali, da dosežemo zaželeni uspeh. SEDEM ZNAKOV, KI LAHKO IZVIRAJO IZ RAKASTIH OBOLENJ 1. Vsaka ranica ali hrasta, ki sc dolgo ne zaceli. 2. Vsaka neboleča bula ali oteklina, zlasti v prsni žlezi, na ustnicah, jeziku ali drugih mehkih delih telesa. 3. Vsaka nenavadna krvavitev ali izcedek. 4. Vsaka sprememba v barvi, velikosti bradavice ali materinega znamenja. 5. Trdovratno motenje v želodcu ali nenavadna izguba telesne teže. 6. Trdovratna hripavost, kašelj ali težave pri požiranju. 7. Vse nenavadne spremembe v rednem odvajanju. Ti znaki seveda šc nc pomenijo, da smo zboleli za rakom. Res pa je, da rak zelo pogosto začenja kazati svoj obraz prav s takimi znaki. Brž ko opazite na sebi katerega od opisanih, posvetuje se z zdravnikom. Pri raku čas ni samo zlato, temveč tudi življenje. RAZPOKANE USTNICE Smo v času, ko prihaja hladno in vlažno vreme. Se malo, pa bomo zopet imeli razne drobne skrbi. Mnogim ženskam zaradi mraza razpokajo ustnice. Tiste, ki imajo občutljive ustnice, naj se drže teh pravil: 1. Zjutraj in zvečer krtači ustnice z mehko ščetko, da poživiš krvni obtok — seveda ne premočno, da jih ne raniš. 2. žvižgaj! To jc zelo dobra telovadba za ustne. 3. Ustnice namaži vsak večer in vsako jutro z mastno kremo. 4. Pozimi uporabljaj rdečilo za ustnice, ki vsebuje maščobe. Rdečilo pa zvečer pazljivo odstrani. 5. če ustnice kljub temu pokajo, nc trgaj razpokane kožice! 6. Ce so razpoke pregloboke, nikakor ne uporabljaj rdečila, dokler koža ni popolnoma cela. VIRGILU SCEKU V SPOMIN DOLINA IN BOLJUNEC Tiste dni fašisti tudi naših vasi v bližini Trsta niso puščali na miru. Pred volitvami tu sicer ni bilo požigov in hujših zločinov, temveč je šlo v glavnem le za to, da se slovenski volivci ustrahujejo in da se jim odvzamejo glasovnice z lipovo vejico; vendar kar so črnosrajčniki uganjali, je bilo kljub temu v o-čitnem nasprotju z zakoni in kaznivo. In ta 57. Dr. E. BESEDNJAK se je dogajalo tako rekoč pred nosom generalnega komisarja Mosconija, ne da bi se kateremu koli orožniku zdelo vredno, vzeti ogrožene državljane slovenske narodnosti v zaščito. Tako se je 9. maja pripeljala v Dolino na avtomobilu skupina oboroženih mladeničev iz Trsta ter planila v poslopje gospoda Pangerca, ki je stala tik orožniške postaje, torej pred očmi karabinjerov. Preiskali so prostore Pangerčeve gostilne in njegovo stanovanje. Grozeč domačim s samokresi, so od njih zahtevali, naj jim takoj izroče glasovnice z lipovo vejico, ker bodo drugače zažgali hišo. Ko so naposled iztaknili glasovnice, so jih spravili in nekoliko pomirjeni odnesli. Ob odhodu so zapretili še g. župniku in drugim Dolinčanom, naj pazijo, kaj delajo, češ da so že tako zapisani kot volilni »agitatorji«. Agitacija za naše kandidate je bila po nji-1 hovem zločin in ne po zakonu zaščitena pravica. Iz Doline so jo oboroženi fašisti mahnili v Boljunec. Tu so vdrli v stanovanje župana Josipa Zobca in izvršili »preiskavo« tudi V župnišču. Predrzneži so se sploh obnašali, kot da so nekako državno oblastvo, ter na levo in desno grozili. Glasovnic pa niso nn kjer odkrili. Pobrali so le slovenske časnike, I kjer so jih videli, jih zaplenili in odnesli ve-| lik kup s seboj. j GOSPOD SEDMAK IN ŽUPNIK CVEJN V Boljuncu se niso ustavili dolgo časa, ker se jim je mudilo v Boršt. Ko so tja prispeli, so krenili naravnost proti hiši št. 15, kjer je bivala narodno zavedna in ugledna Sed. makova družina. Tudi tu so iskali glasovnice. Ker jim je g. Sedmak zatrjeval, da v njegovi hiši ni glasovnic, so začeli razsajati in razbijati pohištvo. Da je v stanovanju ležala na smrt bolna Sedmakova hči, jih ni sprva prav nič motilo. Pozneje se je morda v njih vendarle zganila iskra človečnosti, tako da so s pOstošenjemj prenehali ter se zadovoljili s tem, da so Sed-t maku zaplenili slovenske knjige in odvzeli razne »sumljive« slovenske spise. Od Sedmakovega doma so jo udarili v hišo znane Hreščakove družine, kjer je bil o-benem sedež pevskega društva Slovenec. V društvenih prostorih in v Hreščakovem stanovanju so seveda izvršili protipostavno »preiskavo« ter vse razmetali, da bi kje iztaknili vroče zaželene glasovnice z lipovo vejico. Toda ves njihov trud je bil brezuspešen. Vtem so zagledali na cesti g. župnika Cvej-na, ki je šel slučajno mimo. Nemudoma so planili nanj in ga obsuli s ploho najsurovej-ših psovk in groženj. Polastiti so se hoteli njegove osebe ter ga s silo odpeljati iz Boršta, da bi z njim bogsigavedi zakaj obračunali. Naposled so se dali preprositi in odnehali. Nemara se jim je zdelo dovolj, da ga korenito preplašijo ter s tem prepričajo, kako nevarno je se mešati v volilni boj. Samo po sebi se razume, da tudi v Borštj ni bilo ta dan nikjer ne duha ne sluha o orožnikih. MIRKO SKOK Nadvse značilno za razmere, ki so tedaj vladale v Istri, je bilo tudi, kar je doživel '7., 8. in 9. ma|a g. Mirko Skok, katerega (e naša politična organizacija določila, da dostavi raznim občinam od notarja overovljene vzorce glasovnic, kakor je predpisoval 34. člen volilnega zakona. Vzorec je bil potreben, da se člani volilne komisije lahko prepričajo, ali je oddana glasovnica z lipovo vejico pristna, se pravi v skladu z izvirnikom. Gospod Skok se je torej kot nekaka uradna oseba napotil proti Umagu, ko ga je na cesti iznenada ustavila skupina neznancev ter ga pozvala, naj gre z njimi. Vprašal jih je, kdo so, in zahteval, naj se legitimirajo. Ti p^ so to odklonili, češ da so v varnostni službi občine, in ga odpeljali na bližnjo orožniško postajo v Castelvenere. Poveljniku so rekli, da mu izročajo »sumljivega jugoslovanskega agitatorja«, kateremu je treba temeljito izprašati vest. Ko so se pa orožniki prepričali, da je Skok res na uradnem potovanju, so ga izpustili, in on se je napotil na kolesu proti Sv. Petru, proseč kara-binjere, naj o tem ne govore fašistom, da bi ne imel neprijetnosti. NAPADALCI IZ PIRANA Zdi se pa, da so čuvaji postave naredili ravno nasprotno: brž ko se je g. Skok oddaljil, so črnuhe obvestili o njegovem bivanju v teh krajih. Komaj je namreč v Sv. Petru legel k počitku, ga je okoli 9. ure zvečer zdramilo iz spanja srdito lajanje vaških psov, vmes so pokali streli, ki so postajali čedalje gostejši ter se bližali koči, kjer je g. Skok prenočeval. Kmalu se je pred kolibo zaslišalo divje kričanje, po vhodu začnejo treskati bobneči udarci, nekdo skuša s silo udreti vrata, ki se naposled zlomijo in na stežaj odpro. V hišo se usuje četa do zob oboroženih fašistov iz Pirana. Rohneč planijo proti gospodu Skoku, zahtevajoč, naj jim nemudoma izroči glasovnice in denar, ki ga je »za propagando prejel iz Jugoslavije«, (Nadaljevanje) Na blok pa smo se lahko vrnili šele potem, ko je bil opravljen apel na taboriščnem trgu. Kot megla smo se vlekli po taboriščni cesti. Nekatere je bilo treba podpirati in najslabše so že prej odpeljali v Revier. Pri vsem lem smo ostali še brez običajnega obroka tople črne vode, ki smo ji pravili kava. Nihče m mislil na nas. Ostalo nam ni niti zadoščenje, da smo zdaj brez uši. Treba je bilo le pregledati šive, pa smo jih odkrili. Zdelo se je celo, da so še bolj žive kol prej, kakor da so tudi one razdražene po neprijetni noči. Dvomili smo, da so sploh resno mislili /. razušenjem obleke. Toda v naslednjih mesecih sem se prepričal, da se lahko najdejo še žive uši tudi v perilu, ki se je precej časa razkuhavalo v vroči vodi. Sterilizacijske peči so bile torej za trdožive taboriščne uši, ki so verjetno nastale iz križanja ušjih pasem z vseh strani Evrope in Azije, samo neprijetno nadlegovanje. Proti njim je zalegel samo »boj na nohte«. VIII. Višek dobrega pa nam je pomenil v Dachauu — živilski paket. Kot sem že omenil, so dobivali interniranci iz nekaterih zahodnoevropskih držav in zlasti Francozi, Belgijci, Holandci in Norvežani tedensko ali vsakih 10 dni velike pakete mednarodnega Rdečega križa, v katerih je bilo vse mogoče, od kakaa in cigaret do vitaminov. Niso pa dobivali paketov od doma, verjetno zaradi transportnih težav; medtem so pa Slovencem iz štajerske, Kranjske in Koroške lahko prihajali paketi od doma; dovoljeni so bili enkrat na teden. Vendar na ta predpis niso bogvekaj pazili. Čeprav so bili zavoji Rdečega križa zapeljivo bogati z vsemi tistimi bleščečimi konzervnimi in pisanimi škatlami — pri odpiranju so morali imeti prejemniki isti občutek kot otroci, kadar V DACHAUSKIH BLOKIH IOI Ki. Z. razkladajo z nastavljenega krožnika darila, katera jim je prinesel sveti Miklavž — je bil paket od doma vendar nekaj drugega. Pripravile so ga ljubeče materine, sestrine, hčerkine ali dekletove roke in vsaka stvar je razodevala njihovo ljubezen in skrb za daljnega interniranega ljubega človeka — par volnenih rokavic ali nogavic, doma spleten pulover, pa tudi jedila, od okusnega domačega prepečenca iz belega ali navadnega kruha do šunke, slanine ali ocvirkov in drugih dobrot domačih »kolin«. Ljubezen je iznajdljiva in tako so napravile ženske doma tisoč majhnih iznajdb \ pripravljanju in ohranjevanju konzerviranih živil. Celo sveža jajca smo našli v paketu. Tako so tudi Francozi poželjivo škilili od svojih standardnih paketov proti nam, kadar je zavo-njalo iz naših zavojev, in ponujali kakao ali čokolado v zamenjavo za sveže jajce, za domači prepečenec ali za prežganje. Celo družine nekaterih Primorcev so našle možnost, da so pošiljale svojcem pakete, tako da so jih oddajale, na ozemlju Kranjske ali da so se dogovorile s kako tamkajšnjo družino, da jim jih je ona pošiljala. Toda to je bilo možno le redkim družinam. Od doma so dobivali pakete tudi. Avstrijci, Cehi in Poljaki. Največ zavojev pa so dobivali internirani poljski župniki. Njihove faranke so si namreč štele v sveto dolžnost, da so jim redno pošiljale pakete, in tako so bili nekateri z njimi naravnost obsi-Pani' (Dalje) h jp o ir rr rv h IV. ŠAHOVSKI TURNIR Oster boj na Cc te dni obiščete Bled, b&ste naleteli na naj ta/-1 liOnej.šc šahiste. Nekateri so tu uradno, druge pa je sem privabila šahovska strast. Iz velike dvorane Kazine se razlegajo zvoki glasbe, tani zadaj pa sede zatopljeni v svoje misli velemojstri majhnih lesenih figur. Vzdušje \ dvorani je precej razgibano, saj med ljubitelji šahovske umetnosti, ki buljijo v demonstracijske deske, lahko najdemo tudi mimoidoče, ki so »e tu ustavili le zato, da vidijo najboljše šahiste sveta. Vsi velemojstri so že v prvih kolih zaigrali tako kol ob koncu srečanj, ko ni usmiljenja. Tako burnega začetka ni pričakoval nihče. Znano je, da je število remijev na turnirju tem večje, na čim višji ravni je prireditev. NAPOVEDI SE URESNIČUJEJO Zdaj smo v drugi četrtini tekmovanja in kandidati so se znašli za istimi mizami, toda z različnimi barvami ligur. Stanje po XIII. kolu je naslednje: I. Keres 8,5 (1); 2. Talj 8,5; 3. Petrosjan 8; 4. Gligorič 7 (1); 5. Benko 5; 6. Smislov 4,5 (D; 7. Fischer 4 (1) in 8. Olalsson 3,5 (2). Kol je videti, so se favoriti, razen Smislova, po trinajstih kolih tekmovanja že prebili na boljša mesta. Pretekli dnevi pa niso pustili sledov le na lestvici, temveč tudi i ■_ - PD Škamperle priredi od 8. do II. oktobra na stadionu Prvi maj športno tekmovanje po naslednjem sporedu: 8. okt. ob 20. uri: tekmovanje mladincev in mladink v odbojki; 9. okt. ob 20. uri: tekmovanje mladincev in mladink v streljanju in namiznem tenisu; 10. okt. ob 20.30: namiznoteniški turnir za moške ter šahovski brzoturnir; 11. okt. ob 8.30: lahkoatletsko tekmovanje, ob 14. uri »nted dvema ognjema« med ekipami PD Škamperle-Nabrežina, finalno srečanje namiznoteniškega turnirja in v odbojki. Vpisovan e sc zaključi 6. oktobra v Tržaški knjigarni. 1P K JE \AltIK V § O IH € 1 1 (Usoda Habsburžanov) Dunajska vlada je menila, cla so ječe in vislice preplašile zatirane duhove in da si je s krvjo umorjenih utrdila moč. Zgodilo se je pa, kot je bilo zapisano na listih usode. Prav lista kri je v prvi svetovni vojni odplavila avstrijski prestol in stol letno oblastnost Habsburgovcev. Po atentatu Novica o umoru v Sarajevu je zbudila velikansko zaprepaščenje po vsem svetu. Posebno je pretreslo kronane glave, ki so že videle, kako se stegajo črne sence atentatorjev tudi do njihovih prestolov. Ruski poslanik v Londonu je pisal svojemu zunanjemu ministru Sazonovu, kako je bil prisoten pri nekem kosilu na dvoru. Okrog mize so sedeli angleški kralj in kraljica, portugalski kralj, grška kraljica in cel venec raznih evropskih princev. Med jedjo je dvorni maršal prinesel kraljici listek. Naznanilo o prestolonaslednikovi smrti! Novica je tako vplivala na vse navzoče, da so kar vstali od mize in pustili polne krožnike. V Avstriji pa Ferdinandova smrt ni zbudila nobenega preplaha; nasprotno, dvorski krogi, Velenemci in Madžari so se celo oddahnili. Razen pri ožjih prijateljih se je smrt zdela avstrijakantskim politikom kot konec vseh nevarnih poskusov demokratizacije in približevanja Slovanom. Nastal je *ato dvom, da je ludi dvor imel svoje prste pri "sarajevski drami. Prestolonaslednik je bil na črnem seznamu avstrijskega zunanjega ministrstva in obenem zapisan pri črno rokcih. Tudi stari cesar, kot smo že brali, je sprejel naznanilo iz Sarajeva z deljenimi čustvi. Po eni strani ga je smrt sicer pretresla, saj je padel zopet en Habsburžan. Drugo čustvo je pa prevladalo v starem monarhu. Franc Ferdinand se je obnašal do glavarja cesarske hiše kot upornik. Že ko se je poročil s tisto Čehinjo, ga je obsojal cesar, ker je rušil sveti red, zblodil cesarsko kri in je ljudstvu nameraval dovoliti celo novo ustavo; podložnike pa je treba vladati kot nepokorne otročiče, malo s šibico, malo z obljubami. Pa ti pride ta Franc Ferdinand, ki postane kandidat za bodočega vladarja! Tri dni po atentatu je cesar sprejel v avdienco maršala Conrada, ki se je vrnil iz Bosne. Prav nič ga ni vprašal, kako je bilo z nečakom v zadnjih trenutkih. Pač pa se je zanimal za ranjene spremljevalce. Nato je maršal poročal o vojaških vajah v Bosni. Pri lem je omenil tudi umorjenega nadvojvodo. Cesar tedaj ni mogel mimo vprašanja, »Da, da, zadnje čase se je nekoliko spremenil. Toda, povejte, je-li imel kakšne slutnje? Jaz si že malo očitam. Prosil me je, da bi mu ne bilo treba na pot«. »Vaše Veličanstvo si nima kaj očitati!« »Dejal je, da ne more prenašati vročine« — je pripomnil cesar. Conrad: »Gotovo velike vročine ni mogel prenesti«. Vojni hujskači Avstrijski načelnik glavnega stana Conrad je pograbil za sarajevski umor kol za dobrodošel člen v verigi avstrijske zunanje politike, še pred obiskom pri cesarju je imel razgovor z zunanjim ministrom Berch-toldom. Dopovedal mu je, da je končno le prišel pravi trenutek, ko si lahko Avstrija utrdi ugled na Balkanu in poniža Srbijo. Za politiko močne roke se je ogreval tudi ministrski predsednik grof Stiirkgh. Mož, ki je o sebi domneval, da je dober katolik, ker je pri vsaki cesarski maši sedel v prvi klopi, je iz dna duše sovražil pravoslavne Srbe. ( Dalje) UA3 VIDIM? EOVOL3, DA Ml GREDO LAS3E POUONCI. &IČER BOS PA UMAUJ LAURO SAM VIDEL /OCA JE DVIGNILA TUDI 7VITO REPCA IN TRD0N30 HO ROBA UM,NAŠ POLO žAi RES NI ROŽNAT.,, SREDI NELtAUEGA ZALIVA SMO, Ul IV VSENAOU.ROG ZARAš&EN. NT SPOMINJAM 5E,DA BI BIL NA ZEMLJEVIDU ŠE UAU. ZALIV RAZEN TISTEGA, U3ER SMO PRISTALI.,. DA3 ZEMLJI VID. POIDIMO UAR. PO VRSTI TULE 3£ PUŠČICA, NATO MR1VA&RA GLAVA,,,,POTEM ROV.., IN -ZDAS SMO V TEMLE UROŽCU UA3 PA VIDIŠ?- ALl ŠE VEDNO VOUAš ZAULAD? 0303, MORGUI PCI! Q 0 & ti i r um , NEUAUO r UZZ, GLETTAl VODA UPADA!' ČAUA3, 5W SE Nlc.MO NA UONCU) TU JE OZNAČENA SMER, V RATERI MORAMO NADALJEVATI ISUANJE. DOBRO, TODA TU NI NIUAUEGA ZAU.LADA IN ČETUDI BI BIL NARAVNOST J NO, SEM PA RES T3ALE RADOVEDEN.UAUO MORAMO'. I BOŠ PRIŽEL ČEZ TO UUŽO ! BO TREBA,... TU NE MOREMO OSTATI. GREM mm PAZI ^ VENDAR! ££ PADEŠ V VODO, TE NOBENA OSEliA NE •RESI' OSEUA'. 3UUUHU, NANJO SMO POPOLNOMA POZABILI! OSEUA NAS BO REŠILA' 5UHU! IN RES SE 52 GEZ NEUA1 UR PRIUAZAE IZ VODE NEUAU. NASIP. Mi MISLIM ODHOD mm?: PRISPEVKI KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoma, da bodo za razvoj kmetijstva na Tržaškem izdani naslednji ukrepi: 1. Prispevek za nakup spodaj navedenih strojev italijanske proizvodnje (Prispevek znaša največ 25" o nakupne cene in ne bo presegel 200.000 lir): traktorji (do 30 KS), motorne kosilnice, motorne črpalke za namakan!e, rob-kalni mlini, črpalke za gnojnice, filtri za vino, brane, kultivatorji, hidravlične stiskalnice, črpalke za kleti, plugi, zalivalniki in škro pilnice. Prošnje sprejemajo do 31. oktobra. 2. Prispevek za nakup sodobnih panjev in drugih naprav za čebelarstvo. Prispevek znaša največ 30"» nakupne cene. Prošnje je treba vložiti do 15. cktobra. 3. Prispevek za nakup gomoljev tulipanov, hijacint, irisa in narcis ter za nakup vrtnih sadik. Ob naročilu boš moral položiti 10 lir za vsak gomolj in 50 za vsako sadiko; naročiti pa moraš najmanj 200 gomoljev in 50 sadik. Naročila sprejemajo do 15. oktobra. Prispevek znaša do 30"» nakupne cene. IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV NA REALNI GIMNAZIJI V jesenskem roku so zrelostni izpit izdelali: Dimitrij Biber, Sergij Delak in Marija Ščuka. Dva dijaka sta bila zavrnjena. NA KLASIČNI GIMNAZIJI Z uspehom so položili zrelostni izpit: Adrijan Cač, Josip Furlan, Just Kovačič, Adrijan Pavlica, Cezar Mužina, Armand Tul, Magdalena Colja, Emilijana Jurca, Sava Kolarič in Vera Puntar. Trije dijaki so bili odklonjeni. NA UČITELJIŠČU Usposobljenostni izpit so izdelali: Cveto Škrk, Darko Tinta, Marija Lipanj, Lavra Mavrin, Marija Pertot, Marija Senica, Sonja Grmek, Romana Zor-nada, Marija Comi, Severina Gomišček, Rozana Marinič in Vijolica Seneni. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU ZAČETEK PREDSEZONE 1959/60 V sredo, 7. oktobra, ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. K. GLASBENA ŠOLA SLOV. PROSVETNE MATICE Trst, ul. Machiavelli 22/11. sporoča, da sc je pouk glasbe že pričel in da vpisovanje novih in lanskih učencev traja do 15. oktobra. Iz Gorice ZA KMETOVALCE Tudi letos bodo kmetovalci na Goriškem dobili državni prispevek za nakup semenske pšenice. Znašal bo 3.500 lir za stot naslednjih izbranih vrst: San Paslore, Produtlore S. 6, S. 15 in še nekatere druge, ki jih bo določilo kmetijsko nadzorništvo. Za go riško pokrajino je vlada določila prispevek /a nakup 900 stolov semenske pšenice. Vsak kmetovalec lahko zaprosi za nakup največ enega stota, spolovinarji pa /a 50 kg semena. Prednost do prispevka pa imajo kmetovalci tistih krajev, kjer je letos neurje povzročilo večjo škodo. Kdor hoče dobiti prispevek, mora do 15. oktobra vložiti prošnjo na kmetijsko nadzorništvo, in sicer na obrazcu, ki ga dobi pri omenjenem uradu. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. FranfiSka 20 Telefon 29-477