PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ' 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
linije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 144 (12.776)
Trst, petek, 19. junija 198
Brez dramatičnih ionov, ki jih je marsikdo napovedoval
Komunistična partija začela s preučitvijo vzrokov nedeljskega volilnega neuspeha
V KD nesoglasja vidnih predstavnikov zaradi »ostrih« stališč tajnika De Mite
Capanna odstopil z mesta tajnika DP
Dva petelina sta v enem Kurniku preveč
SANDOR TENCE
RIM — Dva petelina tudi v najboljših pogojih težko shajata v istem kur-niku. Podobno velja za demokristjane in socialiste, ki so po kratki volilni pavzi spet potegnili na dan stare topove ter pričeli streljati drugi proti drugim v križnem ognju, ki močno spominja na polemike med zadnjo vladno krizo in med volilno kampanjo. Da ne gre za običajno povolilno taktiko in za tradicionalno mešanje štren v smislu oguljenega gesla »itak se bodo prej ali slej, kot vedno, sporazumeli«, priča že samo dejstvo, da se niso ne PSI in ne poraženi laiki doslej še jasno izrekli o bodoči vladi. Istočasno pa so socialisti na prvo mesto svojih obvez postavili referendume o vprašanjih sodstva in jedrske energije, ki jim KD, kot znano, odločno nasprotuje.
Volivci so politično gledano nagradili tako Craxija kot De Mito, kar je po svoje paradoks, saj lahko rečemo, da iz tega zornega kota podpirajo njune stalne prepire in polemike, medtem ko ne odobravajo kolikor toliko zmernih in pomirjevalnih stališč laičnih sil PRI, PSDI in PLI. Voditelj PSI je poleg zelenih nedvomno zmagovalec na teh volitvah. Socialistična stranka, ki je na volitvah za poslansko zbornico napredovala za tri odstotke, ocenjuje to kot zgodovinsko zmago, ki pa jo je nekoliko zasenčil volilni izid KD. Demokristjani so v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami napredovali za nekaj manj kot en odstotek, ne smemo pa pozabiti, da so pred štirimi leti doživeli katastrofo ter da so sedaj prejeli manj glasov kot na deželnih volitvah leta 1985. KD je stranka/ki nedvomno doživlja določeno krizo, sedaj pa kaže prve znake preporoda, čeprav ne gre ■ podcenjevati velike podpore, ki so ji v ključnih trenutkih volilne kampanje strnjeno izkazale ne samo katoliške organizacije, ampak tudi cerkvene hierarhije, vključno s papežem. Če je Craxi torej zmagal, De Mita gotovo nasprotno ni bil poražen.
Volilni rezultati torej še zdaleč niso razčistili odnosov med socialisti in demokristjani, ki spričo razmerja sil v novem parlamentu ostajajo bistvene važnosti za sestavo kakršnekoli bodoče vlade. Craxi in De Mita sta kontin-gentno gledano vsaj v bližnji bodočnosti »obsojena« na zavezništvo, v daljnoročni perspektivi pa se njuni stranki predstavljata kot dva popolnoma alternativna pola, pri čemer ne gre na noben način podcenjevati vloge komunistične partije, ki ostaja, in tega ne smemo pozabiti, druga največja politična sila v državi.
Vsakršna napoved o tem, kaj se bo pravzaprav zgodilo v prihodnjih dneh, je v tem trenutku vsekakor povsem odveč, kot so itak odveč vsake napovedi v politiki, posebno v italijanski, kjer je kristalizacija glasov (v novem parlamentu bo zastopanih štirinajst strank) še bolj razkosala politično življenje. Ljudje nočejo čez eno ali dve leti spet na volišča, želijo si jasnosti, učinkovitosti in stabilnosti, kar je za naše razmere morda nekoliko preveč. Naj nam pa vsaj tokrat prihranijo običajne »balete« splekt in nejasnosti, praznih in smešnih besed, kot sta npr. štafeta in petstrankarska solidarnost.
RIM — Vodstvo komunistične partije je že začelo s preučevanjem poraza na nedeljskih volitvah, vendar brez dramatiziranja, ki ga je marsikdo napovedoval. Nasprotno, sam Napolitano, voditelj skupine, ki velja za nekakšno »desnico« v KPI, je dejal, da nosi celotna partija odgovornost za nedeljski poraz in da torej ni mogoče prtiti te odgovornosti nobenemu posamezniku. Volilna kampanja je, kot je bilo rečeno, potekala na osnovi politične linije, s katero so po kongresu v Firencah soglašali vsi strankini voditelji. Ali je torej vse mirno? Ne glede_ na izglede, obstaja razbitje znotraj komunistične partije. Če namreč po eni strani vsi trdijo, da je treba ohraniti enotnost, ki je bila dosežena na kongresu v Firencah, namreč ni nobenega dvoma, da tistih ravnovesij ni več. Ponovno se je odprla razprava, v kateri se soočajo nasprotujoča si stališča. Po eni strani nekateri menijo, da je glavni razlog za volilni poraz nezadovoljiv zaključek pogajanj za obnovitev delovnih pogodb in da je treba torej okrepiti proteste delavcev; po drugi strani nekateri mislijo, da je stranka zgubila glasove v korist socialistov, ker je njen politični predlog, to je demokratična alternativa, nesprejemljiv kot vladna hipoteza in so ga zavrnili tisti, ki bi morali biti naravno zavezniki komunistov, to je republikanci in socialisti. Končno pa skupinica, ki jo vodi Libertini, meni, da je treba obnoviti osnovne Berlinguerje-ve teze, to je zgraditi enotno družbo vseh italijanskih zgodovinskih komponent, katoličanov, socialistov in komunistov. Danes bo Natta na tiskovni konferenci obrazložil časnikarjem, kako je potekala razprava na seji strankinega vodstva. Stališča pa bo vsekakor sprejemal šele centralni komi-
te, ki se bo sestal prihodnji teden in ki bo torej imel skoraj pomen pravega kongresa.
Zelo podobno kongresu bo tudi zasedanje vodstva Proletarske demokracije. Kljub zmagi na volitvah je namreč Capanna včeraj odstopil skupno z vsem tajništvom. Capanna namreč ne razpolaga z gotovo večino v stranki in odstop takoj po volilni zmagi mu lahko zagotovi okrepitev vodilnega mesta.
Medtem pa komunisti vabijo stranke bivše petstrankar-ske večine, naj ne predlagajo že oguljenih tez, ampak naj’ nakažejo nove predloge za čimprejšnjo zagotovitev nove vlade v državi. Zangheri v današnji številki glasila KPI Unita omenja, da je edini nov predlog Formicov v zvezi s sestavo vlade KD-PSI-KPI, da pa je sama socialistična stranka ta predlog zavrnila.
Tudi demokristjani se zavzemajo, da bi prišlo čimprej do stvarne rešitve. Forlani, Piccoli in Andreotti skušajo nekoliko popraviti nepopustljivo stališče De Mite, sicer pa II Popolo jasno piše, da v stranki vlada velika enotnost. Bo že res, vendar Piccoli in Forlani, v delnem nasprotju z uradnim stališčem stranke, pozivata socialiste in laične stranke, naj sedejo k pogajalski mizi. Forlani ob tem pravi, da je nepomembno vprašanje predsedstva vlade, saj o tem odloča predsednik republike. Socialisti pa nič ne kažejo, da bi se jim mudilo in že napovedujejo, da bodo šele prihodnji teden preučili nastalo stanje.
G. R.
4
o-
o
-s-
o
o
o
o
Vat
POJ „ ~
in srd Zidov
VATIKAN — Vatikanski glasnik Navarro je včeraj skušal omiliti polemiko ob napovedi Waldheimovega obiska s trditvijo, da »njegova svetost mora sprejeti vse državne poglavarje«. V bistvu Vatikan zagovarja tezo, da se bo papež sestal z avstrijskim predsednikom in ne z bivšim oficirjem VVermachta Kurtom Waldheimom.
Združenje evropskih židovskih študentov je še pred tem pojasnilom navedlo, da lahko razume, da bo papež sprejel demokratično izvoljenega predsednika, a v njem bo sprejel človeka nejasne preteklosti. Italijanske židovske skupnosti so napoved Waldheimovega obiska sprejele z bolečim presenečenjem in poudarjajo, da vodi k dialogu med ljudmi različnih ver in spravi med ljudstvi le smelo ocenjevanje tragične preteklosti, ne pa poskus brisanja zgodovinskega spomina.
Še bolj ogorčene in jedke so reakcije v Izraelu. Dnevnik Jediot Ahro-not navaja, da bi se moral papež sramovati, da v Vatikan sprejema nacista. Avi Beker, direktor izraelske sekcije Svetovnega židovskega kongresa, pa je papežev sklep ocenil kot klofuto židovskemu ljudstvu, spominu žrtev holokavsta in tragedijo v odnosih med katoliško Cerkvijo in Židi. Poslanka Haika Grossman, ena od preživelih iz varšavskega geta, je navedla, da papež Janez Pavel II. ostaja na poti Pija XII. »Molk tedanje Cerkve je pomagal morilcem, današnja Cerkev pa prva odpušča«.
Karabinjerji aretirali domnevna morilca generala Licia Giorgierija
Preiskovalci so v petih mesecih onesposobili rimski vod in strateško vodstvo teroristov UCC
RIM — Karabinjerji so včeraj v Ulici Forte Tiburtino v Rimu odkrili še eno skrivališče teroristov UCC (Unio-ne Comunisti Combattenti), v garaži skrivališča pa so iztaknili orožje in motor, ki so jih teroristi uporabili pri umoru generala letalstva Licia Giorgierija. Med operacijo so karabinjerji aretirali 26-letnega Maurizia Falcone-ja, šoferja prefekta iz notranjega ministrstva, in 24-letnega Alda Baldacci-ja, uslužbenca ministrstva za javna dela v Bologni, za oba domnevajo, da sta se udeležila napada na generala Giorgierija.
V skrivališču so orožniki odkrili in zaplenili izjemno veliko količino strelnega orožja in municije. Med orožjem je bilo tudi nekaj izraelskih brzostrelk UZI, angleških stern in zahodnonem-ških MB 40 in deset pištol z dušilci. V brlogu so teroristi shranili tudi 20 ponarejenih avtomobilskih evidenčnih tablic, večje število neizpolnjenih vozniških dovoljenj in osebnih izkaznic in veliko drugega »prevratniškega« materiala. Pomen včerajšnje akcije izpri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj na tržaškem velesejmu dan Jugoslavije
TRST - Na tržaškem velesejmu je bil včeraj dan Jugoslavije, posvečen v prvi vrsti pogovorom o možnostih povečanja ekonomskega sodelovanja med sosednjima državama in o poživitvi gospodarskega povezovanja ob meji. Udeležil se ga je tudi jugoslovanski veleposlanik Skataretiko, na tradicionalni tiskovni konferenci pa so bila v ospredju vprašanja turističnega razvoja in predstavitev bližnje Univer-ziade v Zagrebu.
Sinoči je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin priredil sprejem ob jugoslovanskem dnevu na tržaškem velesejmu. Sprejema so se udeležili vidni predstavniki italijanskega in slovenskega upravnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Gostje so se v prijetnem razpoloženju zadržali na vrtu generalnega konzulata pozno v večer.
Na sliki: poseg veleposlanika Ska-taretika na velesejmu.
NA 4. STRANI
Danes začetek matur
Kakih 1.800.000 osnovnošolcev in nižješolcev se je včeraj vrnilo v šole, kjer so se začeli zaključni izpiti, danes pa se pričnejo zrelostni izpiti na višjih šolah
NA 4. STRANI
Še o uvedbi formularjev na italijanskih mejnih prehodih
BEOGRAD Ob današnjem obisku sovjetskega zunanjega ministra Eduar-da Ševardnadzeja je uradni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Aleksander Stanič na redni tiskovni konferenci dejal, da Jugoslavija temu obisku pripisuje velik pomen in ga ocenjuje kot dokaz uspešnega razvoja jugoslovansko-sovjetskih odnosov. Obisk bo priložnost za vsebinsko izmenjavo mnenj o rezultatih in bodočnosti širokega obojestransko koristnega dvostranskega sodelovanja in o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih.
SFRJ in SZ sta v dosedanjem sodelovanju dosegli visoko stopnjo sodelovanja praktično na vseh področjih. To je bilo mogoče, ker so bili zgrajeni trdni načelni temeljni odnosi, ki so doživeli polno uveljavitev v praktičnem
sodelovanju in ki imajo trajno vrednost.
V zvezi z nedavnimi srečanji v Berlinu, Benetkah in Reykjaviku je Stanič dejal, da Jugoslavija pozitivno ocenjuje srečanja Vzhoda in Zahoda, na katerih ni bilo opaziti zaostrovanja stališč, kot je bil to pogost primer v ne tako davni preteklosti. Ohrabrujejo dejstva, ker obe strani druga drugo nista pozivali samo k večji prožnosti, temveč sta pokazali tudi pripravljenost, da odnose resnično izboljšata. To je mednarodna skupnost tudi zahtevala in pričakovala, zato upamo, da bo takšna usmeritev prevladala tudi v prihodnje, je dejal Stanič.
Glede uvedbe formularjev na italijanskih mejnih prehodih je predstavnik sekretariata dejal, da ukrep italijanskih oblasti ne bi bil v skladu z dobrososedskim sodelovanjem in pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sredstva so predvidena tudi za osimski ceste
Evropsko posojilo Jugoslaviji za prometne infrastrukture
BRUSELJ - Delegaciji Jugoslavije in Evropske skupnosti sta parafirali drugi finančni protokol o sodelovanju, po katerem bo Jugoslavija dobila posojilo v višini 550 milijonov ecujev, oziroma nekaj več kot 630 milijonov dolarjev. Posojila je treba izkoristiti do srede leta 1991. Jugoslavija bo največji del posojil porabila za izgradnjo avtoceste Bratstvo in enotnost in posodobitev magistralnih železniških prog ter za nekatere odseke avtocest v okviru objektov, katerih izgradnja je predvidena z osimskimi sporazumi.
Protokol je z jugoslovanske strani^ podpisal pomočnik zveznega sekretarja za finance Boris Škapin, v imenu Evropske skupnosti pa direktor direkcije za Sredozemlje in Bližnji vzhod v Evropski komisiji Eberhardt Rhein.
Predstavniki Evropske skupnosti so tudi neuradno zagotovili, da bodo takoj, ko bodo odstranjeni sedanji proračunski problemi Skupnosti, dodatno preučili tudi jugoslovansko zahtevo, naj Skupnost jugoslovanskim partnerjem do-
deli tudi proračunska sredstva za pokritje stroškov obresti na posojila. Jugoslovanska stran je mnenja, da bi Evropska skupnost morala prispevati k zmanjševanju stroškov za izgradnjo atomobilske ceste in posodobitev železnic, saj je to tudi v njenem interesu.
Jugoslavija ima že pripravljene nekatere projekte, na podlagi katerih bi lahko takoj začela izkoriščati posojila. Zelo pomembno pa je, da bodo tudi vsi drugi projekti pravočasno pripravljeni, saj bo samo tako mogoče uspešno izkoriščati odobrena* posojila in zagotoviti izgradnjo objektov, predvsem avtomobilske ceste, ki bi jo lahko odprli leta 1991.
Drugi protokol o finančnem sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo morajo ratificirati jugoslovanska vlada in 12 članic skupnosti, potrditi pa ga mora tudi evropski parlament, (dd)
Težave PR zaradi izvolitve Ciccioline
RIM — Izvolitev Ilone Staller -oziroma Ciccioline - v italijanski parlament je začela razburjati tudi same radikalce. Znotraj radikalne stranke je prišlo namreč v zadnjih dneh do nezadovoljstva in do protestov zaradi prisotnosti te pornoz-vezde v novoizvoljenem parlamentu. Tudi včeraj je Cicciolina nastopala na raznih srečanjih in seveda izzvala evforično navdušenje svojih oboževalcev, seveda predvsem moškega spola. V ponedeljek bi se morali radikalni poslanci in senatorji zbrati na skupščini z namenom, da odločajo o zadržanju v novem parlamentu. Poleg tega vprašanja pa naj bi bilo na dnevnem redu tudi zadržanje do novoizvoljene poslanke Ciccioline, ki očitno v veliki meri razburja duhove znotraj radikalne stranke, llona Staller je torej pregazila politično
vsebino, ki so jo hoteli radikalci dati novemu parlamentu.
Sicer pa so v zadnjih dneh nastale velike težave prav zaradi Stallerjeve. Glede na zadnje manifestacije in še zlasti na sprehod Ciccioline po rimskem Trgu Navo-na, pri katerem je skupina njenih oboževalcev povzročila škodo na enem izmed Berninijevih vodnjakov, ki krasijo ta trg, znanem Vodnjaku štirih rek, je namreč prišlo včeraj do prve prijave. Eno izmed ekologističnih gibanj je namreč opozorilo rimsko občinsko upravo, da na osnovi 18. člena zakona, s katerim je bilo ustanovljeno ministrstvo za okolje, lahko zahteva odškodnino zaradi škode na tem Ber-ninijevim umetniškem delu. Sedaj bo morala o tem odločati rimska občina, ki pa bo po vsej verjetnosti prisiljena zahtevati odškodnino, saj bo v nasprotnem primeru sama odgovorna za povzročeno škodo.
Izbruhnil škadal v turinskem INPS
TURIN — Karabinjerji so včeraj obkolili sedež vsedržavnega skrbstvenega zavoda INPS za severno tu-rinsko območje, iz palače so odnesli dobršen del arhiva in dokumentacije ter izročili šest sodnih pozivov raznim funkcionarjem, vključno direktorju sedeža Sergiu Brighini.
V turinskem sedežu naj bi zagrešili grobe nepravilnosti od korupcije, goljufij do izrabe službenega položaja in celo groženj. Obtoženi funkcionarji naj bi samovoljno »delili« neupravičene pokojnine, zahtevali visoke marže za svoje skrbstvene storitve in prikrivali nepoštene delodajalce.
Polk. North rešuje šefa Bele hiše
NEW YORK Podpolkovnik Oliver North, ki je vodil tajno financiranje antisandinističnih sil, je včeraj zavrnil pričanje na zaprti seji obeh kongresnih komisij, ki preiskujeta tako imenovano iransko afero, kljub temu da mu je kongres zagotovil omejeno imuniteto. Brez njegovega sodelovanja preiskava praktično ne more odgovoriti na ključno vprašanje, ali je predsednik vedel za tajno financiranje antisandinističnih sil.
Northov odvetnik je sicer sporočil kongresu, da je njegov klient pripravljen nastopiti na javnih sejah obeh komisij, ki naj bi se začele po 15. juliju, vendar pa v kongresu menijo, da bo podpolkovnik North verjetno zavrnil pričanje tudi na odprtih sejah obeh komisij. Do takrat bo namreč verjetno tako imeno-
vani neodvisni preiskovalec, sodnik Walsh, pripravil glavne točke obtožnice proti Northu.
Dejstvo, da je podpolkovnik North zavrnil pričanja na zaprtih sejah obeh komisij, so v kongresu sprejeli z velikim presenečenjem. Podpolkovnik North je namreč kot pogoj za nastop pred kongresom postavil zagotovitev sodne imunitete, ki mu jo je kongres pretekli teden tudi odobril. Na decembrski seji senatne komisije za obveščevalno dejavnost, ki je opravila predhodno preiskavo tako imenovane iranske afere, je podpolkovnik North sicer prav tako zavrnil pričanje, vendar pa je izjavil, da »v ZDA verjetno ni osebe, ki bi tako rada povedala vso resnico o tej zadevi«.
Predsednik obeh komisij, senator Daniel Inouye in kongresnik Lee Hamilton sta Northov sklep oce-
nila kot »nevzdržnega« in napovedala, da bo kongres sprejel vse potrebne ukrepe, da bo Northa prisilil k sodelovanju. V primeru da bo North še naprej zavračal sodelovanje s kongresom, mu grozi zaporna kazen. Njegovo ravnanje je ogrozilo nadaljevanje uspešne preiskave, saj je North poleg admirala Johna Poindexterja ključna osebnost tako imenovane iranske afere. Zanimivo je, da admiral Poindexter ni zavrnil sodelovanja na zaprtih sejah komisije, ki potekajo že dva dni.
Po mnenju tukajšnjih komentatorjev so za nepričakovano ravnanje podpolkovnika Northa samo dve razlagi: ali se poskuša na ta način izogniti odkritju novih dejstev, oziroma razširitvi obtožnice proti njemu, ali pa poskuša braniti predsednika Reagana.
UROŠ LIPUŠČEK
PONUDBA OD 19. JUNIJA DO 6. JULIJA
!
I
Nekateri izmed 53 kakovostnih artiklov v ponudbi
Biskvit z marelicami x 8 »BARILLA« 3 konf. namesto 8550 lir 5700 Mr {4750 kg)	Sadni sokovi »ZUEGG« 200 x 3 različni okusi - 3 steki, namesto 4350 lir 2900 lir (ion i)	33 % popusta pri ceni kg mesa:
Gazirana min. voda »GUIZZA« PET 1,5 I 3 plastenke namesto 1050 lir 700 lir 055,)	Tuna »NAPOLEON« avtom. odpr. 166 g - 3 pločevinke namesto 5250 lir 3500 Mr (7028 kg)	
Pivo »UNION« 1/3 x 3 990 cl 3 steki, namesto 4140 lir 2760 lir (99oi)	Jogurt »TORVIS« 125 x 2 sadni 3 lončki namesto 2880 lir 1920 lir (2560 kg)	Izbrani junčevi zrezki (stegno)
Pivo »HENNINGER« 1/3 x 3 3 steki, namesto 5940 lir 3960 lir (13331)	Margarina »RAMA« 250 g 3 konf. namesto 3570 lir 2380 lir (3173 kg)	Svinjski kotleti
•	Onesposobili rimski vod
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čuje že dejstvo, da so operativni arhiv UCC preiskovalci spravili v 10 polnih potovalk.
Tudi včerajšnji poseg je sodil v široko zasnovano akcijo, ki je pred dnevi pripeljala do aretacije Maurizia Lo-custe — italijanski preiskovalci so jo izpeljali v sodelovanju s pariško policijo -— in drugih treh teroristov. Lo-custa je po mnenju preiskovalcev eden izmed dveh neposrednih soudeležencev pri umoru Giorgierija.
Vse se je pričelo 22. januarja, ko so v brlogu v Ulici Nomentana v Rimu aretirali tri teroriste, med temi je bil tudi Paolo Cassetta, ki so ga preiskovalci imeli za voditelja UCC. Preko njih so karabinjerji 29. maja odkrili še skrivališče v Drevoredu Giotto, kjer jim je padlo v past pet teroristov. Ob natančnem pregledu obilnega ideološkega, strateškega in operativnega materiala, ki so ga našli, so izsledili še včerajšnje skrivališče, ki pa je bilo ob prihodu karabinjerjev »mrzlo«, se pravi, da so ga prej zapustili.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so preiskovalci podčrtali, da so zadnji pomembni uspehi v boju proti rdečemu terorizmu izključno sad preiskav in ne »sodelovanja« skesanih teroristov. Iz zaplenjenega materiala v enem od odkritih skrivališč so preiskovalci ugotovili, da se je tudi UCC delila v celice, organizaciji pa je, kot pri rdečih brigadah, načelovalo strateško vodstvo. Karabinjerji ocenjujejo, da so v petmesečni preiskavi odkrili in onesposobili bodisi rimski vod, kot tudi strateško vodstvo UCC. V vseh dosedanjih akcijah so odkrili več dokazov, ki potrjujejo domnevo, da so bili italijanski, francoski in španski teroristi med seboj povezani.
•	O formularjih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jateljskimi stiki med državama. Stanič je tudi povedal, da si jugoslovanskas-tran prizadeva prepričati italijansko, naj se odreče uvedbi formularjev.Tako je jugoslovanski veleposlanik v Rimu posredoval pri ministru za turizem, pri podsekretarju v zunanjem ministrstvu in pri direktorju politične uprave zunanjega ministrstva. Veleposlaništvo je posredovalo tudi pri načelniku službe za meje v zunanjem ministrstvu, generalni konzulat SFRJ pa dvakrat pri predstavniku deželne vlade.
V vseh teh pogovorih so jugoslovanski diplomatski predstavniki italijanskim sogovornikom povedali, da so presenečeni nad napovedanimi ukrepi proti jugoslovanskim državljanom in da to nikakor ni v skladu s skupno izraženimi željami in pripravljenostjo, da sedanje dobrososedske odnose in sodelovanje še okrepijo v duhu osimskih sporazumov. Lahko še dodam, je rekel Stanič, da je zvezni sekretar Raif Dizdarevič poslal posebno pismo italijanskemu zunanjemu ministru Giuliu Andreottiju, v katerem je opozoril na nesmiselnost takšne odločitve in zahteval, da v skupnem interesu v Rimu znova preučijo napovedani ukrep.
Iz Sežane
Odločno nasprotovanje novim ukrepom na meji
SEŽANA — Komisija za mednarodne odnose pri Skupščini občine Sežana je na svoji seji med drugim razpravljala tudi o obmejnem in mednarodnem sodelovanju sežanske občine.
Sodelovanje z občinami, s političnimi strankami, z drugimi organizacijami ter s slovensko narodnostno skupnostjo so ocenili za uspešno, obsodili pa so nameravano uvedbo novih predpisov italijanske administracije o popisovanju jugoslovanskih državljanov pri prehodu meje, ki je v nasprotju s svobodo gibanja v Evropi, z razvitim prijateljskim sodelovanjem z Italijo, odprto mejo in Osimskimi sporazumi.
Ta ukrep je skrajno žaljiv do Jugoslovanov, obenem pa zaskrbljujoč zaradi posledic medsebojnega sodelovanja, gospodarskih izmenjav, zlasti pa za dobro razvito obmejno sodelovanje, za dosedaj neovirano gibanje ljudi v obeh smereh, kar je potencialni element družbenega in gospodarskega razvoja tega področja.
Komisija zahteva, da sekretariat za zunanje zadeve ostro protestira pri ustreznih italijanskih organih in pričakuje, da italijanska stran teh nesprejemljivih ukrepov ne bo uresničila.
Prihodnji teden začetek prireditev
Na jubilejni ohceti v Ljubljani se bo letos »vzelo« enaindvajset parov
Med tradicionalnimi darovi za nove pare so tudi zibelke
TRST — V pestri ponudbi, ki so jo turistični delavci s sončne strani Alp iz Slovenije pripravili za letošnje poletje, je Ljubljanska ohcet daleč naj-privlačnejša in najbogatejša prireditev. Letošnja pa toliko bolj, saj praznuje svojo dvajsetletnico in bo na njej sklenilo poroko kar dvajset parov (plus eden) od vsepovsod. Plus eden zato, ker se je zadnji trenutek prijavil še zamudnik, ki mu organizatorji niso znali odreči gostoljubja, čeprav je bilo uvodoma načrtovano, da bo parov samo 20, tako da bo številka res okrogla.
Prireditve,. ki se bodo v sklopu Ljubljanske ohceti odvijale v Ljubljani in drugje, sta na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila na Gradu sv. Justa v Trstu, obširno orisala predsednik ljubljanske mestne skupščine Šos-ter in predsednik turistične zveze in organizacijskega odbora Miroslav Pretnar. Kot rečeno se bo na letošnji jubilejni ohceti poročilo 21 parov; po eden iz vsake jugoslovanske republike, iz Avstrije, Češke, Francije, Madžarske, ZR Nemčije, DR Nemčije, Holandske, Švedske, Sovjetske zveze. Italijanski par prihaja iz Parme. Prireditve se bodo začele v torek, 23. junija, vrhunec pa v soboto, 27., ko bo na ljubljanskem magistratu tudi slavnostna poroka. Po mestnih trgih bo vse živo od nastopov 42 folklornih skupin, ki bodo spremljale posamezne pare, 10 pihalnih orkestrov, neštetih stojnic s hrano ,in pijačo ter obrtniških izdelkov, ki jih postavljajo na bregovih Ljubljanice. Na Novem trgu bo ljubljanska mladina izvajala svoj program,
ki bo verjetno privlačen tudi za ostale mlajše goste. Organizatorji menijo, da bo spremljalo ohcet v Ljubljani 2.500 do 3 tisoč tujih in domačih gostov, v soboto pa jih bo kar precej več. Pari si bodo letos ogledali Kamniško planino in planšarske običaje, Škocjanske jame, kjer bodo prav v tistih 'dneh odprli nov turistični center, Lipico in še marsikaj. Medeni teden pa bodo preživeli v hotelih Bernardin pri Portorožu.
Pred dvajsetimi leti, ko se je tedanjim turističnim delavcem porodila misel o obuditvi običaja kmečke ohceti, se je v narodni noši na ljubljanskem magistratu poročil en sam par. Odtlej se jih je vsako leto prijavilo vedno več, najprej domačih nato pa še tujih. Skupaj se jih je poročilo kar 240, za zanimivost pa naj povemo, da se jih
je ločilo samo 5. Organizatorji ohceti in poročenci sami so namreč vedno v stiku med seboj, se obiskujejo in prijateljujejo. V zadnjih letih pa je naraslo tudi zanimanje sredstev javnega obveščanja za Ljubljansko ohcet. Letos bodo prireditev snemale in občasno neposredno predvajale dve francoski, avstrijska, čehoslovaška in madžarska televizija, medtem ko bo RTV Ljubljana slavnostno poroko neposredno predvajala za celotno jugoslovansko televizijsko omrežje. Pripravila pa bo tudi daljši program za Evrovizijo.
Slovenija, biser na sončni strani Alp, kot jo imenujejo domači in tuji turistični delavci, bo konec prihodnjega tedna pravo srce Evrope, v katerem bo živo plal ljubezenski in prijateljski utrip najrazličnejših narodov in narodnosti.	(mi)
Z glasovi strank večine
Deželna komisija odobrila ukrep o luškem sistemu v F-JK
TRST — Deželna svetovalska komisija za promet in prevoze, kateri predseduje republikanec Fragiacomo je včeraj z večino glasov (proti so glasovali komunistični svetovalci, medtem ko se je Mešana skupina — II melone vzdržala) odobrila zakonski osnutek o pristaniškem sistemu in navigacijskih linijah v deželi.
Gre za organski ukrep —kot je pripomnil poročevalec Pagura (KD)—, ki urejuje to področje ter posodablja in dopolnjuje nekatere predpise, ki so trenutno v veljavi.
Svetovalec Pagura je nadalje podčrtal inovacijsko vsebino zakonskega osnutka; med nove predpise je treba prišteti norme v podporo pristaniškim operaterjem, ustanovitev jamstvenega sklada za razvoj deželnega prometa, ustanovitev informatskega in telematskega servisa in še ustanovitev deželnega odbora za pristanišča.
Predsednik svetovalske komisije Fragiacomo je nadalje podčrtal, kako so družbene in podjetniške sile sprejele s širokim soglasjem omenjeni zakonski osnutek in pa važnost njegove vsebine, na osnovi katere je moč premostiti dosedanja stališča, ki so ovirala razvoj tega področja. Vse to —je še dodal— bo pripomoglo k večji armonizaciji deželne enotnosti v produktivnem in družbenem sektorju.
Po sprejetju zakonskega osnutka je pristojni odbornik Giovanni Di Benedetto izrazil svoje zadovoljstvo in pristavil, da mora biti gospodarstvo te dežele tesno povezano z učinkovitim pristaniškim sistemom, ki ga je treba obravnavati globalno. Dodal je še, da bo z omenjenim zakonskim osnutkom dopolnjen deželni integrirani načrt za prevoze.
Po končani razpravi o tem vprašanju je svetovalska komisija izvolila Giannija Giuricina za podpredsednika; nasledil bo pred nedavnim umrlemu prof. Pellisu, ki je pripadal isti politični grupaciji. Odbornik Di Benedetto pa je nato odgovoril na vprašanje komunističnih svetovalcev^ Radovana in Bratine, ki je zadevalo namembnost finančnih sredstev za izgradnjo železniškega odseka Portorosega Štarancan.
V Salzburgu razstava »Tri mesta trije trgi«
Razstavili projekt arhitekta slovenskega rodu Borisa Podrecce
SALZBURG —- Minuli torek so v gotski dvorani cerkve sv. Blasiusa v središču Salzburga odprli razstavo o projektu dunajskega arhitekta slovenskega rodu Borisa Podrecce, nekakšno trilogijo načrtov z naslovom Tri mesta, trije trgi, ki so jo najprej predstavili v piranski mestni galeriji. Gre za idejne zasnove urejanja cest in trgov, kot si jih je zamislil ta veliki arhitekt svetovnega slovesa, in sicer za ureditev piranskega Tartinijevega trga, salzburškega univerzitetnega trga in osrednjega trga v kraju Bacile pri Pordenonu.
Dogodek pa je pomemben tudi za slovenski turizem, saj so istočasno odprli v salzburškem gradu Mirabel tudi razstavo s turistično predstavitvijo Pirana, Portoroža in okolice. Obe razstavi bosta odprti do 28. ju-
V prvih šestih mesecih
V koprski luki pretovorili več blaga kot so načrtovali
KOPER — V koprski luki so v prvih šestih mesecih pretovorili 1.598.757 ton raznega blaga, kar je za 104.757 ton več od načrtovanega. V tem obdobju so največ blaga pretovorili v temeljni organizaciji Šipki tovori in sicer 1.009.108 ton in presegli plan za 4,9 odstotka; sledi temeljna organizacija Generalni tovori s 351.117 tonami, s čimer so presegli plan za 39,3 odstotka. In končno v temeljni organizaciji Kontejnerski terminal so v prvih šestih mesecih letošnjega leta pretovorili 199.138 ton, kar je za 2,7 odstotka več od načrtovanega, v temeljni organizaciji Tovori lesa pa so izpolnili načrt le za 45,8 odstotka.
(Besedilo in slika: ZORAN VLAJIČ)
V Mariboru od 20. do 30. oktobra
Repertoar
letošnjega
Borštnikovega
srečanja
MARIBOR — Slovensko stalno gledališče Trst - Ivan Cankar: Za narodov blagor (režija Dušan Jovanovič); AGRFTV - Harald Miil-ler: Splav smrti (Tomaž Pandur); Eksperimentalno gledališče Glej
-	Samuel Beckett: Komedija, ne jaz, katastrofa (Vinko Moderndbr-fer); Mestno gledališče ljubljansko - Peter Božič: Španska kraljica (Zvone Šedlbauer); Slovensko narodno gledališče Celje - Willi-am Shakespeare: Kar hočete (Mile Korun); Slovensko narodno gledališče Drama, Ljubljana -Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (Meta Hočevar); Slovensko narodno gledališče Drama, Maribor - Nenad Prokič: Metastabilni gral (Joviča Pavič); Primorsko dramsko gledališče - Peter Bar-nes: Rdeči nosovi (Dušan Mlakar); Plesno gledališče Ljubljana
-	Ivan Tavčar, Peter Božič: Agata Schv/arzkobler (Damir Zlatar-Frey).
Tak je letošnji tekmovalni spored Borštnikovega srečanja, ki bo v Mariboru od 20. do 30. oktobra. Na včerajšnji tiskovni konferenci oziroma seji Začasnega odbora Borštnikovega srečanja v prostorih mariborske Drame ga je obrazložil letošnji glavni selektor Aleš Berger.
Gre za sodelovanje vseh slovenskih poklicnih gledališč (z izjemo Mladinskega gledališča), kar daje Borštnikovemu srečanju iz leta v leto nesporen kvaliteten pečat. Tako bo tudi tokrat, saj se je Berger odločal izrazito za kakovost, čeprav letošnjega sporeda, po njegovih besedah, ne »prepreda kakšna izrazita vsebinska niti ne izrazna rdeča nit; prej bi lahko rekel, da odseva raznorodnost in celo eklektičnost, ki sta značilni za vsako slovensko repertoarno gledališče posebej«.
France Vurnik pa je bil usklajevalec letošnjega spremljevalnega programa Borštnikovega srečanja. Vanj je vključil šest predstav, med te tudi Fiiskindov »Kontrabas« Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v režiji Žarka Petana in z igralcem Antonom Petjetom. »Kot je razvidno iz kratkih navedb tematsko-stilnih lastnosti predlaganih predstav, jih ob slikoviti izrazni različnosti veže določen skupni imenovalec: to je tema ljubezni, prikazana kot izziv ali kot ironični komentar, kot izraz družbenega ozračja in odtujitve, kot možnost za provokativno zabavo in kot izziv za časovno preverjanje,« je dejal France Vurnik.
V tem zapisu iz Maribora (nadaljevali ga bomo z natančnejšimi podatki še v prihodnjih dneh) ne more manjkati niti omemba, da bo v okviru Dneva gledaliških ljubiteljev na sporedu tudi uprizoritev Samo malo jih zaide v te kraje Mladinskega gledališča Kresna noč.
MARIJ ČUK
F treh obalnih občinah
Enotne cene za športni ribolov
KOPER — Tri obalne občine so se letos dogovorile, da poenotijo ceno dnevnih, mesečnih in letnih »kart« za opravljanje športnega ribolova. Tako bodo morali domačini za dnevno dovoljenje za ribolov s podvodno puško odšteti 2.000 din, tujci pa 7.500 din. Za lov s parangalom z največ 200 trnki in nočni lov s svetilko in ostjo bo jugoslovanski državljan moral odšteti 1.000 din, medtem ko bo tujca stala dovolilnica 5.000. Za dovolilnice za opravljanje športnega ribolova z ribiškimi palicami in' vrvicami (trnkarjenje) so določene pristojbine za dnevni, mesečni in letni ulov. Domačina bo dnevna dovolilnica stala 500 din, mesečna 2.000 in leta 5.000 dinarjev, medtem ko bodo tujci morali za dnevno odšteti 3.000 din za mesečno pa
20 0°Določene so tudi pristojbine za turistične in gostinske organizacije, ki pripravljajo skupinski ribolov. Za čoln, s katerega bo ribarilo deset ljudi, bodo morale organizacije letno plačati 100 tisočakov, za 10 do 30 ribičev 200 tisoč in za čoln, s katerega bo lahko trnkarilo več kot 30 ljudi, pa bo letna pristojbina 300.000 dinarjev.
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
POHIŠTVO ZA OPREMO
TRST - Ul. Carducci 10	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
Letovanje predšolskih otrok sežanske občine
SEŽANA — Danes bo v Mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debelem rtiču zaključila petdnevno letovanje prva skupina predšolskih otrok iz sežanske občine. Letovanje otrok, ki obiskujejo malo šolo, organizira Zveza prijateljev mladine občine Sežana, katere delo je z zaposlitvijo profesionalne sekretarke v začetku letošnjega leta ponovno zaživelo.
V nedeljo se je 42 malčkov iz sežanske občine poslovilo od svojih staršev izpred hotela Triglav v Sežani in z avtobusom v spremstvu petih vodičev prispelo v zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debeli rtič. Tu jih je vodstvo zdravilišča in okrevališča toplo sprejelo, otroci so se namestili v paviljonu A in komaj čakali radosti morja. Že prvi dan so se seznanili z bližnjo okolico, se sprehajali ob morski obali, ves teden pa so se mnogo igrali. Saj je prav igra najlepši del otroštva in srečno otroštvo prispeva h krepitvi zdravega in aktivnega človeka. V času bivanja na Debelem rtiču so se otroci veselili morja, spoznavali morske živali in rastline, iskali naravni material in iz njega sestavljali množice in vzorce, lepili razne figurice iz kamnov, se igrali v vodi, peskovniku. Nadvse radi so risali ob vodi z barvnimi kredami in
pinky barvami. Pred spanjem so jim vzgojiteljice brale pravljice in se z njimi pogovarjale o preživelem dnevu. Za prijetno bivanje so poskrbeli vodiči in sicer vzgojiteljici iz sežanskega vrtca Nataša Koritnik in Suzana Furlan, vzgojiteljica Nevja Božeglav iz lokavskega vrtca in učenki 4. letnika srednje družboslovne in ekonomske šole iz Sežane Tea Ceh in Doroteja Jazbec. Vzgojiteljice so bile na letovanju v stiku z otroki ves dan in tudi ponoči in ne le šest ur kot v vzgojnovarstveni ustanovi. Nadomeščale so matere in očete, pomagale otrokom v težkih in kriznih trenutkih, jih bodrile, pa tudi veselile in preživljale lepe trenutke z njimi. Vživele so se v svet predšolskega otroka.
V petek pa bo na pot krenila druga skupina otrok, ki obiskuje malo šolo
iz sežanske občine, tako da bo na Debelem rtiču letovalo skupaj 90 otrok.
Kot nam je dejala MARJETKA GOMBAČ, sekretarka ZPM Sežana, je ta organizacija načrtovala tudi letovanje šolske mladine v Dolenjskih Toplicah. Zavedajo se, da je spričo padanja' življenjskega standarda vse težje letovanje celotne družine, zato se starši često odločajo, da pošljejo le otroke na letovanje. Toda letos je bila cena letovanja v Dolenjskih Toplicah za starše le prevelika in svojih otrok niso poslali na počitnice. Vendar pa se sežanska zveza prijateljev mladine trudi, da bi po sprejemljivih cenah v prihodnjem letu organizirala tudi letovanje za šoloobvezne otroke.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
Udeležil se ga je tudi veleposlanik SFRJ v Rimu Ante Skataretiko
Možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja v ospredju jugoslovanskega dneva na velesejmu
S pogovorov jugoslovanske gospodarske delegacije na Trgovinski zbornici
»Jugoslavija se udeležuje mnogih sejemskih manifestacij v Italiji, tistih v Milanu, Bariju, Palermu in v Veroni, toda, ko se govori o sodelovanju na tržaškem velesejmu, je treba reči, da ima le-to poseben in mnogokratni pomen. Z razvojem intenzivnega gospodarskega sodelovanja ob italijansko-jugoslovanski meji, meji med prijateljskima državama, želimo tudi nenehno širjenje tega sodelovanja na vse ozemlje obeh držav.« Tako je-udeležbo svoje države na tržaškem velesejmu ob včerajšnjem dnevu Jugoslavije označil njen ambasador v Rimu, Ante Skataretiko. Veleposlanik je opozoril na številke, ki dokazujejo, da je stopnja ekonomskega sodelovanja med državama dosegla pomembno raven: v letu 1986 je znašala 1.875,6 milijona dolarjev, od česar je odpadlo na jugoslovanski izvoz 908,9, na italijanskega pa 966,7 milijona dolarjev, to pa pomeni, da sta se izvoz in uvoz pokrivala v višini 94 odstotkov. Rezultati so še toliko bolj pomembni, ker so bili uresničeni v izredno težkih razmerah tako jugoslovanskega kot mednarodnega tržišča, je poudaril Skataretiko in prešel ha konkretne teme tega sodelovanja, med katerimi je poudaril realno možnost, da Italija postane prvi jugoslovanski trgovinski partner s kovertibilnega področja.. Naslednje pomembno področje je povečanje sodelovanja pri vseh oblikah prevozov, ki so’ neobho-den pogoj za razvoj splošnega ekonomskega sodelovanja. Pri tem je veleposlanik predlagal ustanovitev mešane plovne družbe za potniški pro-
met, nove pobude za porast pomorskih povezav med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči, razširitev letalskega prometa s povezavo med letalskimi družbami in turističnimi organizacijami, olajšanje železniškega prometa z uskladitvijo urnikov obmejnih služb in z ustanovitvijo skupnih postaj za ureditev formalnosti pri prehodu meje, posebej pa je podčrtal nujnost uresničitve skupnih pobud na področju cestnih prevozov. Posebno poglavje je v tem okviru izgradnja osimskih cest med Trstom in Reko ter med Trstom oziroma Gorico in Ljubljano, za izgradnjo katerih bo nujna podpora italijanskih bančnih zavodov oziroma njihov vpliv na Evropsko investicijsko banko za podelitev potrebnih kreditov. Navezal se je nato na sodelovanje na področju turizma in znanstvenega raziskovanja, v zaključku pa je podčrtal še potrebo po odpravljanju ovir, ki se od časa do časa pojavljajo na poti sodelovanja, in za primer navedel nesprejemljivo italijansko odločitev o uvedbi obrazcev pri prihodu jugoslovanskih državljanov v Italijo.
Tiskovno konferenco ob dnevu Jugoslavije je začel predsednik Velese-jemske ustanove Giani Marchio, ki je podčrtal nekatere glavne teme gospodarskega sodelovanja ob meji in poudaril pomen bližnjega začetka del za izgradnjo avtocestnih povezav, nato pa je ambasadorju Skataretiku in bivšemu ^generalnemu konzulu SFRJ v Trstu Stefanu Cigoju (ki je sedaj veleposlanik v Vatikanu) izročil spominski
plaketi in kjnižni darili v znak priznanja za njuno pozornost do tržaške sejemske prireditve. Za njim je posegel vodja jugoslovanske delegacije in podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvaške Petar Vidakovič, ki je analiziral predvsem možnosti turističnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, medtem ko je na splošno ugotovil, da ekonomsko sodelovanje še vedno zaostaja za ustvarjeno stopnjo političnih odnosov med državama. Na tiskovni konferenci in na pogovorih, ki so bili pred njo na tržaški trgovinski zbornici, so sodelovali še jugoslovanski generalni konzul Livij Jakomin, predstavnik Gospodarske zborni-
ce SFRJ v Trstu Rožman, gospodarski svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu Koprivica in član predsedstva GZ Slovenije Aljoša Mrak. Zaključili so jo s predstavitijo bližnje Univerziade v Zagrebu, nato pa je sledil ogled jugoslovanskega paviljona, kjer so se gostje, med katerimi so bili tudi predsednik in podpredsednik tržaške delegacije milanske zbornice Italjug Petrucco in Bole ter predsednik SDGZ Svetina s številnimi predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij v Italiji, podrobneje zanimali za jugoslovansko razstavno udeležbo in se zadržali v poslovnih in prijateljskih pogovorih, (vb)
Kaos
na pokrajinskem Uradu za delo
Kaos na pokrajinskem Uradu za delo. V zadnjem mesecu je bil premeščen vodja oddelka, premeščeni so bili tudi vodje nekaterih služb, vse to ne da bi bile sindikalne organizacije pravočasno obveščene, kot izrecno določa sporazum o javnih službah. Sindikat javnih uslužbencev CGIL je včeraj na tiskovni konferenci obsodil takšno zadržanje načelnika pokrajinskega Urada za delo in zahteval smotrnejšo organizacijo dela v tej javni ustanovi.
Predstavnik CGIL Paolo Macaluso je na tiskovni konferenci orisal sedanje stanje v Uradu za delo. Urad »upravlja« trenutno 7 tisoč brezpo-i selnih v pokrajini. Od teh je 500 invalidov, 4 tisoč žensk in 3.500 mladih. Pred nekaj leti je začel Urad s preosnovo in modernizacijo služb, da bi bolje odgovarjal zahtevam tržišča dela. Te pobude so stekle, pred mesecem pa je prišlo do zastoja. Kot so na tiskovni konferenci izjavili sindikalisti CGIL, je načelnik Urada, dr. Licari, le mesec po prevzemu te funkcije, premestil vodjo oddelka in vodje nekaterih služb, in to ne da bi obvestil sindikalnih predstavnikov in ne da bi svoje ukrepe motiviral. Na njihova mesta je imenoval nekatere uradnike, ki pa naj ne bi bili primerni za opravljanje novih funkcij.
Sindikat CGIL je protestiral proti takemu zadržanju načelnika Urada (ki ga že čez pet mesecev čaka upokojitev), in zahteval naj prekliče premestitve, obenem pa se je zavzel za izdelavo točnih in objektivnih kriterijev pri imenovanju odgovornih na Uradu za delo.
V sredo v stari štivanski cerkvi
Dekliški zbor Igo Gruden navdušil
Dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine je imel v sredo zvečer v stari štivanski cerkvi svoj letni koncert. Cerkev je gostila v zadnjih letih že vrsto glasbenih prireditev in to prav zaradi svoje izredne akustičnosti. Tudi tokrat te svoje prednosti ni zatajila, čeprav je sama stavba v zelo slabem stanju, saj je del tal pod oltarjem pod vodo, ki jo morajo stalno črpati (črpalke so zaprli le ob času koncerta).
18-članski dekliški zbor se je pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja (vodi ga komaj dobre tri mesece) predstavil z lepim, a tudi zahtevnim programom, ki je v prvem delu obsegal pesmi Gallusa, Simonitija, Srebotnjaka, Ščeka, Ježa, Tajčeviča in priredbo Maroltove Sloves; drugi del programa pa je obsegal kar 12 »Otroških pesmi« tržaškega skladatelja Marija Kogoja - glasnika slovenskega glasbenega ekspresionizma. Te skladbe štejejo glasbeni kritiki med njegova najlepša dela, drobne bisere, v katerih je dal duška svoji topli ljubezni do otrok in ki so prav zaradi tega nedopovedljivo lepe v svoji enostavnosti, da poslušalca globoko prevzamejo.
Dekliški zbor, ki je bil ustanovljen leta 1972 in je dosegel pod vodstvom na žalost prerano umrlega prof. Sergija Radoviča zavidljivo raven, je nato nekaj let z uspehom vodil mladi pevovodja Matjaž Šček. V tem času je zbor dosegel vrsto priznanj, leta 1982 srebrno odlikovanje na zborovskem tekmovanju v Mariboru in prvo mesto na
natečaju, ki ga je razpisala RTV Ljubljana itd.
Pevke torej niso novinke, temveč imajo za seboj že dobro šolo in solidno pevsko podlago. Zato so ves program izvedle brezhibno, z lepo zlitimi glasovi, z velikim čutom za podajanje posameznih skladb, z dobro tehniko, ne nazadnje z dobrim muzikalnim podajanjem.
V drugem delu koncerta je mlade pevke spremljal na klavirju prof. Aleksander Rojc, kar je prav gotovo prispevalo k še lepšemu uspehu Kogojevih skladb.
Ves program je vodila in napovedovala Tatjana Rojc, ki se je zahvalila tržaški letoviščarski in turistični ustanovi za pomoč, upravi štivanske cerkve za gostoljubje, posebej je pozdravila devinsko-nabrežinskega župana Brezigarja in odbornico za kulturo prof. Terčonovo, kot tudi številne glasbene pedagoge, predstavnike drugih zborov in kulturnih organizacij ter seveda številno občinstvo. V imenu zbora je nato izrekla zahvalo pevovodji Slosarju, ki ima za uspeh koncerta prav gotovo nemalo zaslug. (N. L.)
Od včeraj zaključni izpiti na osnovnih in nižjih srednjih šolah
S pismeno nalogo v slovenščini danes začetek zrelostnih izpitov
Opravljalo jih bo skupno 132 kandidatov (med temi trije privatisti)
Po'učencih petih razredov osnovnih šol in dijakih tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki so že včeraj začeli z zaključnimi preizkušnjami, so danes na vrsti še maturanti. S pismeno nalogo v slovenščini se bodo dopoldne na naših višjih srednjih šolah začeli zrelostni izpiti. Opravljalo jih bo skupno 132 kandidatov. Med temi so trije privatisti.
Na znanstvenem liceju Prešeren bo delalo maturo 33 petošolcev, na klasičnem liceju Prešeren 4, na trgovskem tehničnem zavodu Zois 48, na oddelku za geometre 9, na učiteljišču Slomšek 16 (na tej šoli opravljata zrelostne izpite tudi dva privatista), na poklicnem zavodu Stefan pa 22 (en privatist).
Ocenjevalni komisiji na znanstvenem liceju predseduje Bogomil Rener, na klasičnem liceju Maks Šah, na trgovskem tehničnem zavodu Albin Sirk, na učiteljišču Egidij Košuta, na poklicnem zavodu pa Laura Abrami.
Po nalogi v slovenščini čaka kandidate še druga pismena naloga. V ponedeljek bodo na znanstvenem liceju pisali nalogo iz matematike, na klasičnem liceju prevod iz grščine, na trgovskem tehničnem zavodu nalogo iz trgovinstva, na oddelku za geometre nalogo iz meritev, na učiteljišču pa iz
matematike. Na poklicnem zavodu bo oddelek kemikov pisal nalogo iz kemijskih naprav in risanja, na oddelku električnih in elektronskih tehnikov in oddelku strojnikov pa nalogo iz fizike.
Po dveh pismenih nalogah bodo na vrsti še ustni izpiti. Tudi tokrat bodo kandidati odgovarjali na vprašanja iz dveh od štirih predmetov, ki jih je za ustne izpite določilo ministrstvo za šolstvo: prvi predmet bo izbral kandidat sam, drugega pa ocenjevalna' komisija. Tudi tokrat so se iz Rima razširile vesti, po katerih naj bi zrelostni izpiti letos zadnjič potekali po dosedanjih tirnicah. Prihodnje leto naj bi ministrstvo izdelalo »reformo« matur, da bi bile mature zahtevnejše od sedanjih sklepnih preizkusov znanja. Take vesti je bilo slišati že zadnji dve leti; ministrstvo je bilo tudi že okvirno izdelalo osnutek »reforme« matur. Iz vsega tega pa se doslej ni še nič izcimilo: kandidati opravljajo maturo še vedno po »receptu«, ki si ga je bilo ministrstvo za šolstvo izmislilo pred osemnajstimi leti. Takrat je bilo poudarjeno, da je matura z dvema pismenima in dvema ustnima izpitoma začasnega značaja, ta »začasnost« pa je očitno postala že stalna...
Mešani zbor Primorec-Tabor drevi s celovečernim koncertom
Predstavitev pesniških zbirk Ljubke Šorli in Zlatke Obid Lokatos
Pod obokom čarobnim, Ob vodi in kruhu
Danes zvečer se bo mešani pevski zbor Primorec-Tabor predstavil ljubiteljem petja s svojim drugim celovečernim koncertom. Za to priložnost je zbor pripravil zelo zanimiv in svež program. Prvi del koncerta bo dosegel najprej šest Ljubezenskih valčkov - Liebeslieder Walzer op. 52 Johannesa Brahmsa. To so miniature za štiriglasen mešani zbor s spremljavo klavirja štiriročno. Zbor Primorec-Tabor bosta na koncertu spremljala pianista Claudia Sedmak in Aljoša Starc, gojenca tržaške Glasbene matice. Sledile bodo štiri kompozicije sodobnih slovenskih skladateljev Ukmarja, Vodopivca, Močnika in Kumarja. Prav zadnji, Aldo Kumar, je pred kratkim napisal zboru skladbo, ki je polna kontrastov in zahteva od izvajalca veliko mero ustvarjalnosti. Skladba, z naslovom Turist, je dobila svojo končno obliko po večkratnem sodelovanju in iskanju novih izraznih možnosti skladatelja Kumarja in zbora Primorec-Tabor, ki jo bo danes zvečer prvič izvedel.
Drugi del koncertnega programa bo razdeljen na dva bloka. Najprej boste lahko poslušali ciklus desetih slovaških narodnih v priredbi Sama Vremšaka, ob koncu pa še tri istrske Alda Kumarja.
Koncert mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Šček, bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Nagrada tudi za slovenskega šolarja
Na jubilejnem vlaku, ki bo jutri odpotoval iz Trsta proti Gradcu, v okviru proslav ob 130-letnici južne železnice, bo tudi pet tržaških dijakov, ki so se skupaj s številnimi drugimi udeležili likovnega natečaja. Natečaj je razpisala tržaška občinska uprava v sodelovanju s šolskim skrbništvom, občinskimi rekre-atoriji in krožkom Dopolavoro ferroviario. Med najboljšimi udeleženci so z žrebom izbrali Eliso Petrinko, Alessia Galoneja in Giuliana Zobenija, za občinske rekreatorije, Sereno Sestan za Dopolavoro ferroviario in Uroša Tula, ki obiskuje 3. A razred nižje srednje šole »S. Gregorčič« v Dolini. Ostalih 55 likovnih izdelkov, ki jih je komisija pozitivno ocenila, bo do 29; avgusta razstavljenih v občinski hiši v Gradcu.
Zbirko Leposlovje Založništva tržaškega tiska, v kateri je v 14 letih izšlo 32 knjig avtorjev iz Primorske in Koroške, sta v teh dneh obogatili še dve deli: pesniški knjigi domačih ustvarjalk Ljubke Šorli in Zlatke Obid Lokatos. Pod obokom čarobnim je naslov zbirki 60 pesmi pesnice iz Gorice, Ob vodi in kruhu pa je naslovilo svoj pesniški prvenec »dekle iz idrijskih hribov«, kot je Zlatko Obid Loka-
tos ob predstavitvi imenovala prof. Zora Tavčar.
Na sredini predstavitvi obeh knjig na atrijskem dvorišču Tržaške knjigarne je o poeziji Ljubke Šorli spregovoril prof. France Bernik. Poudaril je, da pesmi Šorlijeve ne sodijo ne med tradicionalno ne med inovativno poezijo, saj niso tradicionalno posnemo-valne, pač pa izvirne, skratka pesmi iz srca. Poezije najnovejše zbirke je
literarni zgodovinar razdelil v štiri cikle: impresionistično-refleksivne, pokrajinske, domoljubne in religiozne. Ob »začrtanju pesniškega obraza Ljubke Šorli« je Bernik podčrtal, da njena poezija ni fragmentarna, pač pa celovita; v vsaki pesmi je mogoče razbrati značilnosti iz dveh ali celo več ciklov. Pesmi niso temne, pesimistične, so uravnotežene, s središčem v pesnici sami. Gre skratka za zbirko, ki zasluži sprejemanje in naše spoštovanje, je svoj predstavitveni nagovor sklenil prof. France Bernik.
Prof. Zora Tavčar se je približala pesmim Zlatke Obid Lokatos z generacijskega in osebnoizkustvenega vidika. Kratko je obnovila pot, ki je po prvih objavah v zamejskem in matičnem tisku in po ustvarjalnem vzponu v zadnjih dveh letih privedla Lokato-sovo do prvenca. Poudarila je, da stoji za njeno poezijo pristno hotenje: pesmi Zlatke Obid Lokatos so »šifrirana sporočila, ki se ti dešifrirajo ne ha ravni razumskega, temveč na ravni slutenjskega« je medrdrugim omenila prof. Tavčarjeva.
Andrej Pisani je zatem prebral nekaj pesmi iz obeh novih pesniških zbirk. Predstavitev je obogatila izvedba nove skladbe Marka Ozbiča za trio flavt. Izvedle so jo Maria Laura De-ponte, Daniela Brussolo in Caterina Goriup.
Povolilne polemike o »preferenčni osi« LpT-PSI
Vse stranke občinske koalicije za razčiščenje vlog in stališč
Danes koncert Obalnega komornega orkestra iz Izole
Benečanske umetnice-tkalke razstavljajo v dolinski Torkli
Volitve so že nekaj dni mimo, posamezne stranke še niti niso izvedle podrobnejših in bolj poglobljenih analiz volilnih izidov, ozračje pa ostaja slej ko prej naelektreno, zlasti med silami, ki vodijo-tržaško občinsko in pokrajinsko upravo. Najbolj pogosta beseda, ki jo v teh dneh izrekajo voditelji strank večinske koalicije, je »razčiščevanje«, kar pomeni, da bo moralo priti v prihodnjih dneh do obnovitve preverjanja, ki so ga sicer vodstva Liste za Trst, krščanske demokracije, socialistov, republikancev in SSk (ki sestavljajo odbora na Občini in Pokrajini) ter socialdemokratov in liberalcev (ki odbora podpirajo od zunaj) začela že pred meseci, a so ga prekinila že pred začetkom volilne kampanje.
Mimo mnogih drugih nesoglasij, ki so se bila pojavila že prej, bo treba predvsem razčistiti osnovno vprašanje, ali je bilo volilno zavezništvo med LpT in PSI zares zgolj »tehnično« in namenjeno samo izvolitvi socialističnega senatorja Agnellija in listarskega poslanca Camberja, kot sta vneto zatrjevala tajnika obeh strank, ali pa je bilo osnovano na »preferenčni osi«, ki naj bi jo PSI in Lista za Trst ustvarili znotraj koalicije v škodo ostalih članov.
Za tako razjasnitev se najbolj ogreva krajevna KD, ki hoče uveljaviti tudi v občinskem in pokrajinskem okviru svoj volilni uspeh. Pokrajinski tajnik KD Tripani je pri tem razvil svojevrstno tezo: Če se bo Camber priključil v Rimu poslanski skupini PSI, bo to pomenilo, da LpT ni več in da je torej v Trstu KD najmočnejša
Sindikalna
pobuda
za Calzo Bloch
Pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL vabijo vse delavce in uslužbence že pet let ustavljene tovarne Calza Bloch, naj se zberejo danes ob 10.15 pred deželnim uradom za delo v Ul. Teatro romano, da bi opozorili na svoj nezvzdržni položaj in še zlasti protestirali proti odslovilnim pismom, ki jim jih je poslalo vodstvo podjetja. Ob tem sindikati poudarjajo, da postaja nevarnost dokončnega zaprtja obrata vse večja, in kritizirajo lastništvo, krajevne uprave in zvezo industrij-cev, češ da se premalo zavzemajo za pozitivno rešitev tega žgočega problema.
Danes stavkajo gradbeni delavci
Gradbeni delavci v tržaški pokrajini bodo danes ob 12. uri prekrižali roke v protest proti zadržanju delodajalcev ob problemu obnove delovne pogodbe, zapadle že pred poldrugim letom. Teritorialno razčlenjeno stavko so oklicala vsedržavna tajništva sindikatov gradbenih delavcev FENEAL, FIL-CA in FILLEA, ki želijo z njo podpreti svojo platformo, v kateri je poleg ekonomskega vprašanja še vrsta drugih predlogov za rešitev nujnih vprašanj dela v gradbenem sektorju.
stranka; če pa bo listarski poslanec pristopil k neodvisnim, bo dokazal, da je bilo zavezništvo LpT-PSI zgolj v protidemokrščanski vlogi. V obeh primerih torej KD zahteva preverjanje večinske koalicije in v tem okviru priznanje svoje večje vloge.
Za sedaj se pa vodstvi LpT in PSI skrbno ogibata polemikam. Tajnik Liste za Trst Staffieri je sicer dal pobudo za sklicanje novega preverjanja (ki pa ne bo moglo biti prihodnjo sredo, ker ne bo razpoložjiv sekretar PSI Seghene), v ostalem pa skuša pomirjati vzdušje, češ da je treba »ohladiti« volilne prenapetosti. Seghene pa je včeraj ponovil, da so socialisti za stabilnost uprav na tržaški Občini in Pokrajini do naravnega izteka mandata v prihodnjem letu in dodal, da se čudi živčnemu zadržanju krajevnih demokristjanov, češ da se obnašajo, kot če bi na volitvah izgubili, ne pa izboljšali svoje pozicije.
Vznemirjeni in nezadovoljni pa so tudi krajevni liberalci (ki so prejeli le manjši del listarskih glasov), socialdemokrati in republikanci (ki so na volitvah nazadovali). Vsi očitajo zlasti občinski upravi, da ne deluje v slogu soglasne koalicije, ampak da jih odri-njajo od glavnih odločitev: torej spet zamera nad preferenčno osjo LpT-PSI, ki ji oporekajo tudi demokristjani, in vsi prav tako zahtevajo »preverjanje«, oziroma razčiščenje med tajniki strank koalicije. Z načinom vodenja, upravnega in zlasti političnega, tržaške Občine je hudo nezadovoljna tudi Slovenska skupnost, ki ima še odkrite račune v koaliciji v zvezi s Staffierijevi-
V	torek je repentabrski občinski svet soglasno odobril proračun za finančno leto 1987 in triletni program naložb. V pričakovanju pravičnejšega dokončnega finančnega zakona so se skrčila redna državna nakazila, ki so nižja od rasti inflacije. Občina pa ima skoraj neznatne dohodke spričo omejenosti teritorija in davčne avtonomije. Zato je nujno skrajno varčevanje pri rednem poslovanju služb, še posebno zaradi višjih izdatkov v zvezi z novo delovno pogodbo uslužbencev. Skrb uprave bo, da obdrži dober nivo obstoječih javnih služb in vseh tradicionalnih storitev. Pred koncem leta bo odobrila tudi varianto občinskega regulacijskega načrta, negovala pa bo seveda dobrososedske odnose in stike s sosednjimi ter pobratenimi občinami. Kar zadeva realizacijo programa investicij, bo veliko odvisno ob občutljivosti pristojnih ustanov, ki dodeljujejo prispevke za javna dela. Govor je bil tudi o toponomastiki, podpori kulturnim dejavnostim in o postopku za povrnitev izvirnih slovenskih imen vasi (npr. Repen in ne Veliki Repen, kot so največjo vas repentabrske občine netočno poimenovali zavezniki).
V	preostalih točkah dnevnega reda je občinski svet odobril obračun za leto 1986, imenoval je preglednike računov za letošnje leto, odobril nakazila občinskim upraviteljem in v skladu z zakonskimi določili sklenil, da zasebniki za službe v njihovo korist kri-
| jejo stroške v višini 32 odstotkov.
mi novoletnimi izjavami in z lokacijo sinhrotrona, kar vse hudo maje njeno navdušenje za vztrajanje v taki večini. Do razčiščenje bo torej moralo priti, in to prav v kratkem, saj drugače ni mogoče računati na odobritev občinskega proračuna, ki ga bo Staffierijev odbor predložil že na drevišnji seji skupščine.
Komunisti pa še poglabljajo vzroke nezadovoljivih volilnih izidov. Prvo oceno je dal sinočnji sestanek pokrajinskega vodstva, drevi pa bo v Ulici Madonnina pokrajinska skupščina KPI, ki bo razpravljala o poročilu tajnika Polija in sprejela ustrezne zaključke. O volilnih rezultatih je v teku razprava tudi med krajevnimi slovenskimi socialisti, ki se bodo po predsi-nočnjem posvetu v Dolini spet sestali drevi v Trstu, kot priprava na deželni aktiv slovenskih članov PSI, ki bo prihodnji petek, 26. t. m., v Gorici.
Še danes vpis v otroški vrtec v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaključek šolskega leta v občinskih otroških vrtcih v Gabrovcu in Zgoniku v petek, 26. t. m. Vpisovanja otrok za prihodnje šolsko leto je v vrtcih še danes od 9. do 14. ure. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Prihodnje šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 7. septembra.
V začetnem poročilu je župan Pavel Colja ob slabih volilnih izidih za Slovence dejal, da bo treba v bodočih letih napeti vse sile za spremembo odnosov v Trstu, ki so pod močnim nacionalističnim pristikom. Ob zadovoljivi uveljavitvi slovenskih kandidatov je želel izvoljenim obilo uspeha pri upravljanju svojega poslanstva. Sklad za Trst je dodelil repentabrski občini 200 milijonov lir za urbanizacijo nove obrtniške cone in zato bo treba čimprej prilagoditi občinski regulacijski načrt deželnemu urbanističnemu instrumen-
Zdravniki so si za 75-letno Stello Facchin, ki jo je povozil avto, pridržali prognozo. Facchinovo je namreč ob prečkanju Ul. Costalunga zbil opel, ki ga je upravljal 22-letni Diego Giovan-nini iz Ul. Batagelv 15. Ženska se je okrog 13. ure vračala domov. Izstopila je iz avtobusa na postaji pri križišču z Ul. Pace in prečkala cesto, da bi se napotila proti bližnji Ul. Almerigotti, kjer stanuje na številki 1. Komaj je stopila na cesto, pa je privozil opel, ki je peljal v smeri proti Kolonkovcu in silovito trčil vanjo. Ženska je bila takoj v globoki nezavesti, ker je udarila z glavo ob tla. Rešilec Rdečega križa
V sredo zvečer je bilo v dolinski galeriji Torkla odprtje druge likovne razstave, ki jo je KD Valentin Vodnik priredilo y okviru letošnjih Junijskih večerov. Čeprav je bila udeležba ljudi nekoliko skromna, je to krajše otvoritveno srečanje učinkovalo nadvse prijetno in spontano. Gostje drugega Junijskega likovnega večera so bile mlade benečanske umetnice - tkalke, ki so v prostorih stare dolinske Torkle predstavile svoje tapete in stenske preproge.
Mariaroso Crucil, Loredano Drecog-na, Sandro Manzini, Antonello Pizzo-longo in Andreino Trusgnach ter predstavnico Beneške galerije iz Špetra Slovenov, ki si je prevzela pokroviteljstvo te razstave, je uvodoma pozdravil predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lavriha. Med posamez-
tu. Prisotne je seznanil tudi o posegu pri deželnem šolskem skrbniku, da ne bi spričo upada vpisov ukinili dva razreda osnovne šole Alojz Gradnik na Repentabru. Podžupan Aleksij Križman pa je poročal o urejevanju ceste in parka na Mozarju. Preurejeno poslopje bivše šole na Colu bodo po izvršitvi zadnjih del predali namenu na začetku prihodnjega leta. Poskrbeli so za sanacijo nekaterih cest in čiščenje vasi. V sodelovanju z novoustanovljeno kmetijsko komisijo so v teku priprave na občinsko razstavo vin, ki bo od 10. do 12. julija. (B. S.)
jo je prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili večkratni zlom nog in si pridržali prognozo okrevanja. Najprej so jo sprejeli na oddelek za oživljanje, nato pa se je njeno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo in so jo premestili v ortopedski oddelek.
• Sindikalna federacija delavcev z zdravstvenega področja CGIL-CISL-UIL sporoča, da bodo zaradi sindikalnega zborovanja okoliški uradi Tržaške krajevne zdravstvene enote danes verjetno zaprti do 10. ure.
nimi glasbenimi intermezzi najstarejšega in najbolj poznanega beneškega ljudskega godca, Use Jussa, pa se je razvil razgovor z razstavljavkami, ki so prisotnim pripovedovale o svojem delu, o tem, kako nastane tak umetniški izdelek, kot so njihove .tkanine, o težavah in zadoščenjih, ki jih prinaša stara in nekoč izredno razširjena obrt tkanja.
Junijski glasbeni in likovni večeri se nadaljujejo s koncertom Obalnega komornega orkestra iz Izole. Orkester, ki bo nastopil danes ob 21. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini, je nastal jeseni 1983. Sestavljajo ga nekdanji učenci Centra za glasbeno vzgojo Koper, ki so po končanem študiju ali že večletni zaposlitvi začutili potrebo, da se še naprej ukvarjajo z glasbeno dejavnostjo. Sprva so se zbrali le godalci, nekdanji orkestraši koprske Glasbene šole, nato pa so se jim pridružili še pihalci in nekateri drugi instrumentalisti, iz česar lahko razberemo tiho željo po razširitvi orkestra in njegovih izvajalskih zmožnosti. Orkester od vsega začetka vodi profesor in dirigent Borut Logar. Poleg klasičnih in tujih skladateljev pa Obalni komorni orkester vključuje v svoje sporede tudi dela iz domače glasbene zakladnice, (dam)
Faraoni danes v Križu
Tudi Krožek Mladih komunistov Zahodnega Krasa končuje svojo redno kulturno-zabavno sezono, ki je bila zelo pestra, saj so člani krožka organizirali več zabavnih prireditev in tudi političnih srečanj in mladinskih seminarjev v sodelovanju z mladimi ZSM Slovenije. Del zasluge za vse to gre tudi upravnemu odboru Ljudskega doma v Križu, ki je podprl in omogočil uresničitev teh pobud. Seveda je Ljudski dom, kot marsikatera druga dvorana na Tržaškem, v velikih težavah zaradi prostorov, ki jih bo treba čimprej prilagoditi različnim varstvenim normam. Za to delo pa bodo nujno potrebna finančna sredstva in prav v ta namen prireja KMK danes zaključni sezonski ples, katerega zaslužek bo v prvi vrsti šel za popravila Ljudskega doma. Za to priložnost so člani poskrbeli za izreden ansambel, ki je v teh zadnjih mesecih zelo uspešno igral po Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji in to so Faraoni iz Izole, ki so med našo mladino verjetno najbolj priljubljeni, (db)
Na torkovi seji ob soglasnosti vseh svetovalcev
Repentabrski občinski svet odobril proračun
Pridržana prognoza za priletno žensko
Nesreča ob izstopu iz avtobusa
Program SDZPI za prihodnje šolsko leto
Dežela odobrila 18 poklicnih tečajev
Deželno odborništvo za šolstvo in poklicno izobraževanje je v preteklih dneh odobrilo program tečajev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje za prihodnje šolsko leto. Skupno je odobrilo 18 od 33 tečajev, ki jih je vodstvo Zavoda vključilo v tečaj. Trinajst tečajev naj bi izpeljali v tržaški pokrajini, pet pa v goriški. Tudi tokrat, kot še vedno doslej, je Dežela odbila tečaje v Beneški Sloveniji.
Letošnje število tečajev je največje, kar jih je doslej Dežela odobrila SDZPI. Lani je na primer Zavod lahko izpeljal petnajst tečajev. Med odobrenimi tečaji velja omeniti štiri tečaje s kvalifikacijo: tri bodo izvedli na Tržaškem (1. in 2. letnik tečaja za tehnično administrativne uradnike in 2. letnik tečaja za kamnoseke), enega pa na Goriškem (tečaj s kvalifikacijo za dodeljene v prodaji). Tokrat je sploh prvič, da je Dežela odobrila tečaj s kvalifikacijo na Goriškem.
Vodstvo Zavoda je v program sicer vključilo tudi tečaj s kvalifikacijo za gostinstvo, a ga je Dežela odbila, češ da je v naši deželi že več takih in podobnih tečajev (na primer v hotelu pod Nabrežino, v Arti Terme). Namesto tečaja s kvalifikacijo pa bo lahko
SDZPI izvedel izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo.
Dežela je torej odobrila tečaje za skupnih 5.735 ur pouka, kar vsekakor ni malo. Obenem je tudi uradno priznala naš Zavod, s čimer je bil nedvomno storjen korak naprej na razvojni poti SDZPI. Zavod bo v kratkem dobil deset novih računalnikov za piouk informatike in uvajanje informatike tudi v druge predmete, med dejavnost Zavoda pa gre tudi prišteti julijsko izpopolnjevanje profesorjev za uvedbo novih programov in novih prijemov pri poučevanju.
Zavod bo začel 1. julija z vpisovanjem v nove tečaje. Vpisovanje se bo zaključilo 17. julija, interesenti pa bodo imeli še septembra možnost za vpis. Program SDZPI omogoča interesentom res široko paleto izbir, kar je tudi razvidno iz seznama tečajev.
Dežela je odobrila sledeče sezname
Tržaška pokrajina:
1.	dveletni tečaj s kvalifikacijo za tehnično-administrativne uradnike (1. letnik — 1.100 ur);
2.	dveletni tečaj s kvalifikacijo za tehnično-administrativne uradnike (2. letnik - 900 ur);
3.	dveletni tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke (2. letnik 1.200 ur);
4.	izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur);
5.	izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo — IVA in mehanizirano knjigovodstvo (130 ur);
6.	tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur);
7.	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
8.	izpopolnjevalni tečaj za personal computing (160 ur);
9.	izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
10.	izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo (v zgoniški občini 60 ur);
11.	tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur);
12.	tečaj za splošno živinorejo (30 ur);
13.	tečaj za gojenje aktinidije (30 ur).
Goriška pokrajina:
1.	dveletni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene v prodaji (1. letnik -1.000 ur);
2.	tečaj s kvalifikacijo za strojepis (350 ur);
3.	tečaj marketinga (60 ur);
4.	tečaj za fitopatologijo (v števerjan-ski občini - 30 ur);
5.	tečaj vrtnarstva (40 ur).
Gostinci SDGZ razpravljali o svojih problemih in načrtih
Odbor gostinske sekcije SDGZ je sklical vse člane sekcije na prijateljski pogovor, ki je bil v torek v Prosvetnem domu na Opčinah. Njegov namen je bil omogočiti izmenjavo mnenj in zamisli za nove pobude, tudi v optiki bližajočega se občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo predvidoma oktobra letos.
Gostinci so obravnavali problem oglaševanja predvsem v tednikih, saj se je mnogokrat izkazalo, da je bila reklama dejansko neproduktivna. Umestno bi bilo, da bi skupaj ovrednotili specifične pobude, kar bi gotovo imelo pozitiven učinek na obisk. S tem v zvezi je bil govor o izdaji specifične publikacije o gostinstvu, o kateri se občasno govori, vendar so vsi predlogi doslej padli v pozabo. Zaradi tega je bilo sklenjeno, naj tajništvo pripravi skupaj z nekaterimi gostinci konkreten predlog o brošuri in da ga v najkrajšem času predloži v oceno članov, ki naj bi o njem sklepali.
Nekateri gostinci so izrazili zaskrbljenost za turistični razvoj Sesljan-skega zaliva. Po vsej verjetnosti lahko pričakujemo, da bo prej ali slej prišlo do konkretnih razvojnih pobud tega področja; škoda bi bilo, če bi prav člani SDGZ ostali ob strani, in ne bi sodelovali pri njeni realizaciji. Potrebna je hitra preučitev variant urbanističnega načrta občine Devin-Nabrežina
in pregled konkretnih možnosti sodelovanja.
Govor je bil tudi o razmejitvi delovanja med gostinskimi obrati, kmečkim turizmom in osmicami. Premno-gokrat prihaja do neprijetnih nesporazumov med kmetovalci oziroma vinogradniki in gostinci. Nihče noče kratiti vinogradnikom pravice, da skušajo čim bolje vnovčiti svoje pridelke. To je sicer logično in pravilno, toda prav bi bilo, da bi po osmicah in v obratih kmečkega turizma prodajali le lastne pridelke. Če bi prišlo do take razmejitve in medsebojnega spoštovanja, bi odpadli vsi nesporazumi, (zk)
Tiho je za vedno odšel naš predragi
Rafael Perco
Globoko prizadeti naznanjamo žalostno vest vsem, ki so ga imeli radi.
Vnuk Franko, sin Lucio, žena Mila, nevesta in drugo sorodstvo
Dan in uro pogreba bomo naknadno javili.
Trst, Opčine, 19. junija 1987
gledališča_____________
MG KRESNA NOČ
Mladinsko gledališče KRESNA NOČ gostuje s predstavo SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE jutri ob 21. uri v Štanjelu. Predstava na prostem.
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 27. t. m., ob 20.30 otvoritev festivala s Straussovo opereto NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Moli-nari.
koncerti
Jutri ob 18. uri bo v kinodvorani Penice KONCERT italijanskih spirituals, ki ga organizira evangeličanska cerkev. Izvajal ga bo pevski in instrumentalni ansambel Evangeličanske cerkve iz Padove in Vicenze. Vstop prost.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Cercasi Susan disperatamente, kom.; i. Madonna, Rosanne Arguette.
LETNI KINO - ARISTON - 21.00, Round midnight, dram., ZDA 1986, 130'; r. Bertrand Travenier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Magel, □ □
PENICE - 18.30, 22.15 Declic dentro Florence, erot, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ouesta e TAmerica II.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Un week-end da leone, dram., ZDA, 1983, 95'; r. Curtis Hanson; i. Tom Cruise, Earle Haley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. William Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chiavami, šaro la tua bestia, □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II desiderio soddis-fatto, porn., □ □
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cacciatori della notte, □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; r. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Lola dar-ling, dram., ZDA 1986, 90'; r. Špike Lee; i. Tracy Camilla Jones.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Betty Blue, dram., Fr. 1986, 97'; r. John Hughes; i. Emilio Esterez; Paul Gleason.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexual heights, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
V	tržaški občinski galeriji bo do
25. t. m. retrospektivna razstava slikarja ADRIANA BURGHERJA.
V	galeriji SANTTLENA bo od jutri, 20., do 30. t. m. odprta razstava slikarja Gaetana MININNIJA.
Pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine bodo danes ob 18. uri v galeriji PLURIMA - Trg Vittorio Veneto 4 -odprli razstavo slikarja GIANNIJA TREVISANA.
V	galeriji Cartesius je odprta skupinska razstava, ki bo trajala do 30. junija.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EMIDIO EREDITA'.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: danes, 19. 6., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 in ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku; jutri, 20. 6., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
PD Kolonkovec - Ženjan prireja jutri,
20.,	in v nedeljo, 21. junija, 4. RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Na ogled tudi razstava kmetijskega orodja v miniaturi. Zabaval vas bo ansambel Zvezde. V torek, 23. junija, pa bo tradicionalno KRESOVANJE s kulturnim programom.
MePZ Primorec-Tabor vabi na LETNI KONCERT danes, 19. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD Rovte-Kolonkovec - Ul. Monte Sernio 27 vabi na VEČER O MADŽARSKI V SLIKI IN BESEDI. Podal ga bo Saša Ota jutri, 20. junija, ob 20.30.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na KONCERT PEVSKIH ZBOROV v nedeljo, 21. junija, z začetkom ob 20. uri. Nastopili bodo: ženski pevski zbor I. Gruden, moški pevski zbor Fantje izpod Grmade in mešani pevski zbor Milan Pertot. Koncert bo na prostem.
KD Slovan - Padriče priredi KRESOVANJE. Spored: jutri, 20. 6„ ob 20.30 v Kraljevem skednju otvoritev razstave starih tkanih izdelkov. Nastopa ŽPZ Rdeča zvezda iz Saleža. V torek, 23. 6., ob 21. uri lutkovna igra Zgodba o skrivnostnem gozdu. Nastopajo vaški otroci. Nato kres.
Harmonikarski ansambel Glasbene matice Synthesis 4 vabi v sredo, 24. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na zaključni koncert AKVARE-. LI IN ŠE KAJ. Dirigent Klavdij Furlan.
KD F. Prešeren, mladina in vaške organizacije iz Boljunca
priredijo
ŠAGRO NA GORICI
jutri, 20. 6.: ob 18.00 odprtje kioskov, od 20.00 do 0.30 PLES Z ANSAMBLOM TAIMS — v nedeljo, 21. 6.: ob 16.00 odprtje kioskov, ob 18.00 KULTURNI PROGRAM, od 20.00 do 0.30 PLES Z ANSAMBLOM LORDS v ponedeljek, 22. 6.: ob 18.00 odprtje kioskov, od 20.30 do 24.00 PLES Z VESELIMI GODCI - ZA JEDAČO IN PIJAČO POSKRBLJENO — VABLJENI!
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 19. junija
ALDO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob
1.29	in zatone ob 14.12.
Jutri, SOBOTA, 20. junija
JULKA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.15 najviš-je -1 cm, ob 10.05 najnižje -25 cm, ob 17.37 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 65 odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Pitta, Judith Scoltock, Alessia Sdrigotti.
UMRLI SO: 27-letni Roberto Wolf, 77-letna Anna Karrer, 76-letni Durando Petri, 88-letni Francesco Novak, 81-letni Bruno Makarovič, 84-letni Giovanni Renco, 72-letna Maria Muggia, 72-letna Lina Ciocca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
VLADU ŠVARI
ob 80-letnici iskreno čestita ZSKD
izleti
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira 21. junija izlet v Belo krajino. Program: malica v Metliki, ogled belokranjske obrti v Adlešičih, pokušnja medu in medice, nato kosilo, popoldne ogled nastopa folklorne skupine s prikazom belokranjskih rekov in pesmi, po nastopu bomo lahko zaplesali ob zvoku tamburic, nato povratek domov. Cena izleta
45.000	lir. Vpisovanje pri Zorki Auer -tel. 228463 in pri Mariji Zahar - tel. 228494.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja skupno s člani Prirodoslovnega društva Slovenije v nedeljo, 21. junija, STROKOVNO EKSKURZIJO V DOLINO DRAGONJE. Predviden je tudi ogled Sečoveljskih solin. Zbirališče na trgu pred sodnijo v Trstu ob 8.15 ali v Koštaboni (pred trgovino) ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanje tel. 200377. Vabljeni!
Prostih je še nekaj mest za IZLET NA KOROŠKO s pevskim zborom LIPA iz Bazovice v nedeljo, 21. 6. Cena 30.000 lir. Javite se pri Dori Žagar - tel. 226659.
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na srečanje s člani PD Ilirska Bistrica in PD Platak z Reke, ki bo v nedeljo, 21. t.m. Zbirališče ob 9. uri v Boljuncu na trgu. Planinci se bodo skupno podali v Glinščico in na Kokoš. Vabljeni!
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ«
Vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo danes, 19. junija, ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Ob članih bo dobrodošla prisotnost visokošolcev in vseh, ki jim je njihovo delo pri srcu.
Pevska zbora
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE
priredita
danes, 19. junija, ob 21. uri v novi osnovni šoli v- Devinu
ZAKLJUČNI KONCERT
Sodeloval bo TRIO ZORANA LUPINGA.
KD ROVTE -KOLONKOVEC
Ul. Monte Sernio 27
vabi na
VEČER O MADŽARSKI V SLIKI IN BESEDI
Podal ga bo SAŠA OTA.
Jutri, 20. 6., ob 20.30.
Mešani pevski zbor PRIMOREC-TABOR
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT
danes, 19. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Zborovodja MATJAŽ ŠČEK.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek
Prot. št. XIII-86/217/7 Predmet: varianta št. 47 splošnega občinskega regulacijskega načrta - Industrijsko-obrtniška cona Sveti Pantalejmun.
ŽUPAN
upoštevajoč lastno prošnjo z dne 17. 4. 1987 predsedniku odbora Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine za odobritev variante št. 47 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 5 z dne 23,1. 1987;
v smislu in na osnovi določb 9. člena zakona št. 1150 z dne 17. 8. 1942, naslednjih sprememb in dopolnil ter 19. člena deželnega zakona št. 39 z dne 4. 5. 1973,
obveščam
da je omenjena varianta deponirana v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 19. 6. 1987 do 9. 7. 1987;
da si jo v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure.; da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 29. 7. 1987, predložijo pismene pripombe na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, dne 12. maja 1987
GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Petris ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri
18. 6. 1987
menjalnica
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling_____
Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1300,—
719,
213-
638,—
34,—
2125,—
1915.—
186,-
9,—
950,—
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.50
864.
101.50
190,
203,—
8.50
9.50 900,-
1.80
1.90
Drllf D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DGIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Krožek mladih komunistov
priredi danes, 19. t. m., ob 20.30 v Križu na prostem
ZAKLJUČNI SEZONSKI PLES
z ansamblom FARAONI.
Vstop prost
Zaslužek večera je namenjen popravilu Ljudskega doma.
V primeru slabega vremena bo ples v Ljudskem domu.
6. JUNIJSKI GLASBENI IN
LIKOVNI VEČERI
KD VALENTIN VODNIK
vabi na
koncert OBALNEGA KOMORNEGA ORKESTRA
Dirigent: Borut LOGAR
Danes ob 21. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini.
razna obvestila
SKD L Gruden - Nabrežina priredi POLETNO SREDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 30. junija, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročilo, razprava, razrešitev starega .odbora, volitve novega odbora in razno.
__________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Marije Bre-celj-Scheimer darujejo sestrične Brecelj
25.000	lir za TPK Sirena in 25.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V spomin na Jožefo Škapin darujejo sestre in nečaki 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 3. obletnici smrti Albina Križmana daruje žena Marija 30.000 lir za ŠK Kras,
15.000	lir za KD Kraški dom in 15.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
mali oglasi
VESPO 125 ET 3, letnik '82, svetlomodre barve, prevoženih le 9.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. 910835.
GOSTILNA NA GORIŠKEM išče natakarico z znanjem slovenščine, po možnosti srbohrvaščine in nemščine. Tel. 0481/20595.
OTOK PAG - nove eno- ali dvosobne apartmaje daje v najem Ivan Fumič, Mandre, pošta Kolan, tel. 003851/898118.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso nudi privatno vodenje obveznih knjig malih obratov po ugodni ceni. Tel. 226228 ob uri obedov.
PRODAM 4-sobno stanovanje v Nabrežini. Tel. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah št. 22/D. Toči belo in črno vino. NA OPČINAH pri Miškotu so tudi letos odprli osmico.
JOSIP ŽERJAL je odprl osmico v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
GOLF GT 1600, letnik '81, bele barve, prevoženih 80.000 km, odpirajoča streha, prodam za 7.500.000 lir. Tel. 422190 po 17. uri.
PRODAM motorno kolo cagiva 125 SST, prevoženih 19.000 km, v odličnem stanju. Cena izredno zanimiva. Tel. 55861 ob uri obedov.
PRODAM motor cagiva elefant 125 v zelo dobrem stanju. Tel. 228-333 INŠTALATER opravlja vsakovrstna dela (montaža in popravila) po ugodni ceni. Tel. 567248.
16-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot frizerka ali prodajalka. Tel. 228519.
39. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM ■ TRST
od 17- do 29- junija 1987	^
svet na sejmu
Urnik: ob delavnikih 16.00 - 23.00 ob sobotah 16.00 - 24.00 ob nedeljah 10.00 - 24.00
OTVORILI SMO NOVO PRODAJNO MESTO ZA OPREMO GOSTINSKIH OBRATOV

VENTILA TOR JI
Vetta
TRST
Miramarski drevored 31/c Tel.: 422668
AGENCIJA ZA TRST IN POKRAJINO
MARENO KUHINJSKA OPREMA
BDEPnRin
NISMO PRISOTNI NA VELESEJMU OBIŠČITE STALNO RAZSTAVO V NAŠI TRGOVINI
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
ŽIVI TAK FANT — Žit takoj parenj, SZ 1964.
Režija in scenarij: Vasilij Sukšin. Igrajo: Leonid Kurav-lov, L. Aleksandrova, R. Grigorjeva, L. Burkova, U. Sara-nova, A. Zujeva, B. Ahmadulina.
V soboto, 20. junija, ob 16.25, na RTV Ljubljana.
Vasilij Šukšin (1929-1974) je svojstvena, izredna osebnost na obzorju povojne sovjetske kulture in umetnosti. Prišlek z dežele (rodil se je v Sibiriji), se je približal kot samouk svetu literature in filma ter postal igralec, pisatelj in režiser. Čeprav ni bil zvezdnik uradne etablirane kulture in niti disidentske, je bil izredno priljubljen. Prikupil se je zlasti velikemu občinstvu, ker je znal z neverjetno avtentičnostjo izraziti pristnost kmečke kulture in bolest ruske zemlje, njuno izpraznjenje in razkrajanje ob postopnem po-plitvenju in standardizaciji sodobnega sistema življenja v mestih.
Njegovi filmi in novele so pravi biseri avtentičnega in polno doživetega življenja. Njegovi junaki so srčni, polni entuziazma in življenjskosti, ko so v malem kmečkem svetu, razžaljeni in otožni, ko se srečajo s togostjo in nasilnostjo urbanega okolja. Tako tudi Paška, mladi in prešerni protagonist pričujočega filma, vozi svoj tovornjak po ruskih prerijah; na poti spoznava nove ljudi, se z njimi zabava in jim skuša pomagati... Prisrčnost tega lika je prinesla Šukši-nu pomembno priznanje: zlatega leva za najboljši mladinski film na Beneškem festivalu leta 1965.
LA FEBBRE DELL ORO — The Gold Rush — Zlata vročica, ZDA 1925.
Režija in scenarij: Charlie Chaplin. Igrajo: Chariie Chaplin, Georgia Hale, Mačk Swain, Tom Murray.
V	soboto, 20. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Veliki Jim reši v Klondykeyu nebogljenega iskalca zlata (Charlota) pred surovim ravnanjem in izsiljevanjem ho-dobnega Larsena. Charlot je nesrečno zaljubljen v lepo Georgio. Zato se prijatelja skupaj tolažita in tvegata življenje v osamljeni koči, dokler ne najdeta zlate žile. Končno Čhar-lot obogati in lahko zaprosi za roko ljubljeno Georgio.
Ta je gotovo ena najlepših in najbolj dovršenih Chaplinovih umetnin. V vrtoglavi montaži sentimentalnih in komičnih epizod je nemogoče navesti vse znamenite sekvence: kako Charlot animira romantičen ples z vilicami in kruhki, kako z užitkom je kuhane čevlje in usnjene vezalke, kot da bi to bila najbolj okusna pečenka, obložena s špageti...
MATRIMONIO ALLTTALIANA — Poroka po italijansko. It. 1965.
Režija: Vittorio De Sica. Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Puglisi, Mariin Tolo.
V	nedeljo, 21. junija, ob 20.30, na Canale 5.
De Sica je sicer mojster italijanskega neorealizma, avtor angažiranih del kot Ladri di bicičlette, Sciuscia, Umberto D., a hkrati je tudi igralec in režiser briljantnih filmov (II signor Max, .Grandi Magazzini). Zato ni nič čudnega, da je po velikem uspehu Germijevega Divorzio alFitaliana realiziral nekakšno nadaljevanko te znane italijanske komedije. Pri tem se je v glavnem navdahnil po slavnem gledališkem tekstu Eduarda De Filippa: Filumena Marturano (Sophia Loren), dolgo let v službi samskega gospoda Domenica So-riana, je zaljubljena v svojega gospodarja in bi se rada z njim poročila. Mastroianni, ki se je le s težavo rešil nadležne žene v Germijevem filmu, pade v past in mu ne preostane drugega, kot da se oženi s strastno in ljubeznivo služkinjo!
LES AMANTS — Ljubimca, Fr. 1958.
Režija in scenarij: Louis Malle. Igrajo: Jeanne Moreau, Alain Cuny, Jean-Marc Bory, Jose-Luis De Villalonga.
V	torek, 23. junija, ob 23.45, na RAI 2.
Bogata gospa s francoskega podeželja ni zadovoljna s svojim zakonom z lastnikom oz. direktorjem nekega krajevnega časopisa, zato se od časa do časa pelje v Pariz k prijatelju po malo tolažbe. Tu se slučajno seznani z mladim šarmantnim študentom arheologije, ki postane njen ljubimec. S tem filmom se je pravzaprav uveljavil L. Malle, eden izmed začetnikov filmskega gibanja »francoskega novega vaia«; njegovo delo je zaradi sproščenih in nenavadno doživetih erotičnih scen tedaj razburilo občinstvo.
Mallejev kolega, takrat še zgolj kritik, Francois Truffaut je film opredelil kot nekakšno »prvo ljubezensko noč v kinu« in zapisal, da je Malle »realiziral film, ki ga vsi nosijo v srcu in ga žele konkretizirati: natančno opisano zgodbo o takojšnji zaljubljenosti, o vročem stiku dveh telesnosti, ki bo le mnogo kasneje postal tudi stik dveh fantazij«.
GIORNO Dl FESTA — Jour de lete — Praznični dan, Fr. 1948.
Režija: Jacgues Tati. Igrajo: Jacgues Tati, Guy Decom-ble, Paul Frankeur, Santa Relli.
V	sredo, 24. junija, ob 16.50, na Rai 2.
Poštar male podeželske vasi, ki je videl v nekem filmu, kako raznašajo pošto v Ameriki, hoče vpeljati »novo metodo« tudi v svoji vasi in to prav na predvečer in med samim potekom velike veselice.
Tati je francoski komik »par excellance«. S svojimi neverjetnimi situacijskimi in surrealističnimi gagi je poustvaril nekaj čudovitih, hkrati grotesknih in liričnih fresk, prizorov in portretov iz francoskega vsakdanjega življenja.
Znamenit je njegov Monsieur Hulot, ki se v raznih filmih spoprijema s protislovji in absurdnimi aspekti sodobnega načina življenja. To je vse več kot značilen model ali arhetip tipičnega Francoza; Hulot-Tati je nekakšen proti-heroj in Don Kihot »modernih časov«, v Chaplinovem smislu, ki se bojuje proti današnjim mlinom na veter: proti divjemu prometu avtomobilov, blaznemu vrvežu dvigal, tekočih stopnic in satanski mešanici drugih sodobnih vragolij...
L ASSO NELLA MANICA — The Big Carnival — Veliki karneval, ZDA 1951.
Režija: Billy VVilder. Igrajo: Kirk Douglas, Jan Sterling, Bob Arthur, Peter Hall.
V	sredo, 24. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Rudar ostane po nesreči zaprt v zapuščenem rudniku, lahko komunicira z zunanjim svetom, a ne more se izvleči iz luknje. To situacijo zna pravilno izkoristiti ambiciozni časnikar, ki si zagotovi ekskluzivno zgodbo. Na svoj račun pride tudi rudarjeva žena, ki upravlja bližnjo gostilno in mastno zasluži ob navalu radovednežev in turistov. Množica se utabori pred rudnikom in sadično pričakuje, ali se bo nesrečnež izvlekel iz rova, ali jo bo skupil...
To je še ena sarkastična, neusmiljena in zlobna slika ameriške družbe, ki nam jo ponuja »kavstični« talent av-strijsko-ameriškega režiserja Billyja Wilderja. Slednjemu je uspelo realizirati ta »portret v črnem« določenega izseka ameriške miselnosti tudi po zaslugi temperamentnega in šokantnega igralskega talenta Kirka Douglasa. Njegov izrazito negativen lik pokvarjenega in ciničnega časnikarja, ki je pripravljen na vse za »scoop«, je sila prepričljiv in učinkovit.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
VELVET UNDERGROUND -ANOTHER VIEW
Vsi so bili prepričani, da so Vel-vet Underground po razpustitvi leta 1970 padli dokončno v pozabo. Nenavaden in nepričakovan preobrat je zato marsikoga presenetil. Leader skupine je bil namreč slavni Lou Reed, ki je v vsesplošni krizi, tako osebni kot glasbeni. Vendar je tudi res, da se plošča Anot-her View, kljub svoji 20-letni starosti zelo dobro prodaja. Diskografska hiša Verve je z domiselnim načrtom, ki zadeva predvsem revi-val, vzbudila zanimanje in hkrati začudenje na vseh večjih svetovnih tržiščih.
Odločilni argument je seveda, da so Velvet Underground bili odlična skupina, poleg tega so v novo ploščo vključili še nekaj ekskluzivnih songov, ki so z zgodovinskega vidika stebri urban-rocka. To je v bistvu evolucija starega rock'n'rolla, ki so ga Lou Reed, And Warhol in prijatelji neumorno igrali po Ameriki in po svetu.
Za ljubitelje tradicionalnega rocka pa tudi za tiste mlade, ki niso imeli možnosti spoznati in poslušati
LP
skupine Velvet Underground, bo to edinstvena priložnost, da se ob krasnih zvokih plošče Another View razživijo in obogatijo svojo rock kulturo.
Pesmi so naslednje: We're Gonna Have A Good Time Together, Fm Gonna Move Right In, Hey Mr. Rain I, Ride Into The Sun, Coney. Island, Guess Fm Falling In Love, Hey Mr. Rain II, Ferryboat Bill, Rock And Roli.
x-------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi


■■■■lil .....in

II
		
RAI 1
RAI 2
DN
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: I guattro bersaglieri (kom., It. 1953, r. Ferruccio Cerio, i. Alberto Sordi, Lyla Rocco, Billi e Riva, Maurizio Arena)
15.45	Glasbena oddaja: Discoring
16.30	Informativna oddaja: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (vodita Sandro Paternostre in Gabriella Minuti, 1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekološka rubrika: Linea Verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canzonissime, la grande festa della mušica
22.20	Dnevnik
22.30	Dnevnik
23.20	Boks (težka kategorija)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Šport: odbojka (iz Perugie)
11.55	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (5. del)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35 Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.25 Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - La miniera
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Colpo dopo colpo (dram., ZDA 1973, r. Sidney J. Furie, i. Billy De VVilliams, Richard Pryor, Paul Hampton)
16.20	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.20	Film: Marinai senza stelle (pust., It. 1946, r. Francesco De Rober-tis, i. Antonio Gandusio in igralci amaterji)
18.40	Kolesarstvo: Giro internazionale d'Abruzzo, amaterji
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Dokumentarna oddaja: Abruzzo in canoa (pripravil Marco Bosso-ne)
20.00	Izobraževalna oddaja: Shede. Urbanistika - Egipčanski obeliski Rima
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Kdo je zagospodaril na suhi zemlji (pripravila Bianca-maria Pontillo, 7. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
23.15	Dnevnik
23.30	Informativna oddaja: Abitare una časa - Un desiderio (r. Antonia Mulas)
RTV Ljubljana_____________
18.10	Poročila
18.15	Nadaljevanka: Dolga bela sled (7. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Zahodni sen (D. Nevin, 6. del)
21.00	Dokumentarni niz: Drugi spol (3. del)
21.55	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25 Zabavna oddaja: Poletna noč
22.30	Film: Kdo ubija najboljše evropske kuharje (ZDA 1978, r. Ted Kocheff, i. Jacgueline Bisset, George Segal - Gre za zanimivo kriminalko, ki se odvija sredi slaščic in okusnih poobedkov, pa ob pripravi slavnostnega kosila za kraljico, ki doživi velik uspeh ob spretnih pripravah štirih vrhunskih kuharjev. Slavnim kuharjem neznanec grozi, da jih bo spekel na žaru ali flambirane poslal v onostranstvo...)
[~ P*) TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Maturitetni izpiti na slovenskih šolah
TRST — Dan Jugoslavije na Tržaškem velesejmu
TRST — Koroški likovniki na Gradu sv. Justa
DOLINA — Razstava beneških tapiserij
TRST — Predstavitev Ohceti v Ljubljani
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway 20.25 TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Voci liriche di Pesaro - Maryline Horn
22.50	TVD Vsedanes
23.05	Dokumentarec: NOB v Sloveniji
Si
CANALE5
8.30	Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče
9.40	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.10	Nanizanki: General Hospital, 10.40 Arci-baldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj: Sentieri
14.30	Film: La tua bocca brucia (dram., ZDA 1952, r. Roy Baker, i. Marilyn Monroe, Richard Widmark)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tv film: Ritorno a Eden (Avstral., 1983, r. Karen Arthur, i. Re-becca Gilling)
23.15	Nanizanke: Lottery, 0.15 Sguadra Speciale,
1.15	Missione impossi-bile
^ RETEOUATTRO [
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00 Mary Tyler Moore, La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L' uomo di Rio (kom., Fr. 1963, r. Phi-lippe De Broca, i. Jean Paul Belmondo)
22.45 Filmski tednik
23.20	Film:	Norma Rae
(dram., ZDA 1979, r. Martin Ritt, i. Sally Fi-eld, Ron Leibman)
1.35 Nanizanka: Ironside
fj> ITALIA 1___________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Storia di Owen (dram., ZDA 1981, r. Dick Lowry, i. Jean Stapleton, Arthur Hill) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30	Film: Doppio misto (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sam-marchi, Tini Cansino)
22.15	Glasbena oddaja: Du-ran Duran
23.15	Film: 1990 - I guerrieri del Bronx (dram., It. 1982, r. Enzo G. Castel-lari, i. Vic Morrow, Stefania Girolami)
0.10 Nanizanka: Riptide
j Klij TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Kalifornia Kid (akcij., ZDA 1974, r. Richard Heffron, i. Martin Sheen)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: Colpo maestro al servizio di Sua Maesta Britannica (kom., It. 1967, r. Michele Lupo, i. Richard Harrison)
1.00 Nanizanka: AUa con-guista delForegon
''l_% TELEFRIULI
12.30	Nan.: Una famiglia piuttosto intraprendente,
13.30 L'uomo e la citta
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: The Corruptors
18.35 Šport: Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Film: Seguendo la flot-ta (glasb. ZDA 1936, i. F. Astaire, G. Rogers)
23.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.00 Pregled zamejskega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Glasbeni mozaik;
13.20	Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik; 14.20 Ne pre-zrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Znane melodije; 14.05 Iz baleta Coppelia; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasbeni mozaik;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Glasba starih mojstrov; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi;
21.05	Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbeni spored; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7,30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00'Pogovor O; 17.40 Aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka;
10.05	Hit parade; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Kultura; 15.45 Sintonizi-rani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 Pulj kliče Koper; 19.00 Po uličicah;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Intervju s skupino Novi fosili; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.30 Nočni val; oddaje povezuje glasba.
Skupščina odobrila proračun CAFO Z novim letom višje tarife za vodo
Občine bodo letos krile 120 milijonov primanjkljaja
Priprave na jesenski občni zbor gospodarskega združenja
Glavna skupščina konzorcija CAFO je na zadnji seji razpravljala o proračunu za leto 1987. Finančni načrt predvideva 9.003.000.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov, odobren pa je bil soglasno, po daljši in mestoma zelo kritični razpravi glede politike prilagajanja tarif za vodo, umestnosti povišanja vplačila za priključke na plinsko in vodno omrežje, glede še zmeraj prisotnega primanjkljaja v poslovanju, ki ga bodo morale, tudi letos, pokriti občine, članice konzorcija. Predvideni primanjkljaj v tekočem poslovnem letu znaša 120 milijonov lir. Je sicer precej nižji od lanskega, vendar pa iz-gledi za poslovanje v letu 1988 niso najboljši in bo treba s tem bremenom bržkone računati tudi v prihodnje.
Poglejmo si pobliže finančni načrt: od prodaje vode in drugih storitev bodo do konca leta predvidoma iztržili 1,27 milijarde lir, od prodaje plina pa 3,82 milijarde lir. Razliko v dohodkih predstavljajo razna posojila in prispevki, ki jih bodo vnovčili med letom, bodisi za izgradnjo in posodobitev vodovodnega, kakor plinskega omrežja.
Od tekočih stroškov so na prvem mestu stroški za osebje (okrog 858 milijonov lir), sledi strošek za električno energijo (316 milijonov lir). Za odplačevanje posojil bodo morali letos odšteti 628 milijonov lir, 1,7 milijona lir pa za plačilo plina družbi SNAM. Breme za odplačevanje posojil se bo v prihodnjem letu predvidoma povečalo za nadaljnjih 160 milijonov lir. Predvidene višje stroške naj bi krili s prilagoditvijo tarif vode.
Skupščina je tako na zadnji seji, po daljši razpravi, sprejela sklep, da se tarife povišajo za osem odstotkov, vendar od 1. januarja 1988 dalje. Tak povišek bi nekako ustrezal programirani stopnji inflacije. Za manjši, štiriodstot-ni povišek tarif, bi se lahko odločili že letos, vendar ne bi imel tak ukrep odgovarjajočega finančnega učinka na letošnje poslovanje, ker bi višje tarife začele veljati šele proti koncu leta. Odtod tudi sklep, da ostanejo za letos tarife nespremenjene, da pa se od 1. januarja prihodnjega leta povišajo za okrog 8 odstotkov.
Z novim letom bo torej voda dražja in bo treba za kubični meter odšteti okrog 230 lir (socialna tarifa), okrog 395 lir (običajna tarifa) in okrog 800 lir (za_ velike uporabnike).
Že nekaj mesecev pa je v veljavi člani skupščine so zadevni sklep samo ratificirali — tudi višji prispevek za nove priključke na vodno in plinsko omrežje. Ta znaša 550 tisoč lir.
Za goriškim vogalom
Najbrž si je treba misliti, da Lega nazionale ne prinaša sreče kandidatom, ki se ji vdinjajo. Pisali smo že, da je goriško vodstvo te ustanove od kandidatov v parlament hotelo obvezujočo izjavo, da se bodo borili, če bodo izvoljeni, proti vsakemu priznanju slovenskih pravic. Rade volje so se odzvali, tudi to smo pisali, nekateri kandidati liberalne, republikanske, socialdemokratske ter fašistične stranke. Upali so, da jim bo to pokroviteljstvo Lege prineslo glasove in s tem seveda izvolitev. Pa so se ti »bivši« kandidati pošteno ušteli. Lega jim je prinesla samo »pegolo«. Ne le da novinci niso uspeli. Dosedanji republikanski poslanec Di Re je ostal kar doma. Na parlament bo najbrž pozabil za vse večne čase. Rešil se je, a le za las, edinole videmski socialdemokrat Scovacricchi, ki je očitno upal na preferenčne glasove v Gorici. Pametnejši so bili tisti demokristjanski kandidati, ki so Leginemu vabilu enostavno odgovorili, da se bodo držali navodil svoje stranke, ne pa kake nadstrukture kakršna je Lega. Niso se dali ujeti v past, bili so pametnejši, in tudi izvoljeni. Tudi, kot kažejo rezultati, s slovenskimi glasovi.
Veliki oglasi v Katoliškem glasu so vabili »vse preživele nekdanje domobrance, četnike in ostale rojake« na mašo za umrle domobrance v soboto, 13. junija, v slovensko župno cerkev sv. Ivana. Ne vemo koliko teh preživelih nekdanjih (sedaj najbrž to niso več) domobrancev in četnikov in koliko njihovih sodobnih častilcev je prišlo na ta verski obred. Niti ne vemo če je blizu prišel še kak drug, ki se je med zadnjo vojno na jugoslovanskem ozemlju boril skupno z nacisti in fašisti proti partizanski vojski, npr. kak ustaš ali kaj podobnega.
Taki obredi se v Gorici ponavljajo že kako leto. Prej jih ni bilo. Prej smo vsako leto v aprilu na goriških zidovih videli nalepljene plakate s katerimi so črnuhi vabili v cerkev sv. Ima-kulate na mašo zadušnico za pokoj-
nim Benitom Mussolinijem in padlimi salojske fašistične republike.
Pa so se pobudniki takih »črnih« maš naveličali takih obredov. So zdaj to prevzeli drugi?
Neznanci so pred nekaj dnevi pomazali spomenik deportirancem v spominskem parku v Gorici z nekim žaljivim napisom. Goriška italijanska javnost se upravičeno zgraža, saj one-čaščenje kateregakoli spomenika, pa čeprav se kdo z njim ne strinja, ni lepa stvar. Do tega dogodka je prišlo v volilnem času, zaradi tega ni bilo temu dane preveč pozornosti.
Pri tem pa bi pripomnili, da nismo zabeležili te zgražanosti vsakokrat ko so bili pomazani slovenski partizanski spomeniki, ko so bila pomazana pročelja stavb slovenskih društev, ko so bile pomazane table na teh poslopjih, ko so bili pomazani slovenski smerokazi. Le kdaj pa kdaj so se nekateri odgovorni zgražali, kot je bilo takrat ko je bil pomazan zid slovenske cerkve. Največkrat pa so previdno molčali, tudi takrat ko so bili napisi ne le žaljivi marveč naravnost gnusni.
Nad sto konjenikov, žensk in moških, bo od danes do nedelje tekmovalo na 1. vsedržavnem konjskem tekmovanju Citta di Gorizia, ki bo na občinskem nogometnem stadionu na Rojcah. Prireja ga poveljstvo mehanizirane brigade Gorizia v sodelovanju z goriško občinsko upravo ob priložnosti 40. obletnice povratka italijanske suverenosti. Turnir se vrši v času med podobnima turnirjema v Trstu (bil je prejšnji teden) ter v Vittoriu Venetu (bo prihodnji teden). Na tak način je kar precej znanih tekmovalcev iz raznih krajev države že v naši deželi. Tekmovalci so s seboj pripeljali nad 200 konjev, saj je znano, da isti tekmovalec na raznih tekmah jaha drugačne konje.
Po dvajsetih letih bomo torej imeli v Gorici spet konjske tekme. Udeležba tekmovalcev bo ne le številna marveč zelo kvalitetna. Sodelovalo bo približno trideset žensk. Med tekmoval-ci-civilisti so tudi nekatera zelo .znana imena, kot Alberto Carli, Stefano Carli, Emilio Puricelli. Zelo znani tekmovalci v konjskih športih so tudi med vojaki. Tekmovali bodo polkovnik Stefano Angioni, poročnik Michele Della Časa, poročnik Salvatore Oppes
Proces proti krivcem atentata v Pe-tovljah in tistim obtožencem, ki so namerno speljali preiskavo na slabo sled, se v teh dneh v Benetkah nadaljuje. Proces gre proti koncu. Doslej, po sko-ro treh mesecih razprav, na katerih so sodniki beneškega porotnega sodišča zaslišali kar 108 prič (od teh so jih kar sedem dali aretirati, jih inkriminirali in nekatere med njimi tudi obsodili zaradi krivega pričevanja), so prišle na dan zelo zanimive stvari. V letu 1972, ko je prišlo do atentata, in v kasnejših, ko se je vodila preiskava, so varnostne sile marsikdaj hote zaprle oči, samo da ne bi že takrat pred sodnike prišli resnični atentatorji, skrajni desničarji. Takrat so se preiskovalci spravili na skupino mladih Goričanov, in čeprav niso proti njim imeli nobenega dokaza, so jih spravili pred sodišče in obtožili namernega umora treh karabinjerjev. Sedmerica je bila oproščena. Na sedanjem procesu v Benetkah pa so karabinjerski oficirji in podoficirji ter sodniki s svojimi odgovori sodnikom dejansko pokazali, da so preiskavo vodili na zelo neresen in neroden način.
Proces gre h koncu, smo napisali. Svoje govore so pričele civilne stranke, odvetniki tistih Goričanov, ki so jih sodniki ter karabinjerji v začetku sedemdesetih let obdolžili po krivem. Odvetnik Livio Lippi, ki zastopa Furia Larocco in Enza Badina, je zahteval obtožbo generala Mingarellija, pol-
Taka dejanja nikomur ne služijo, sožitju še najmanj. Zadnji tak primer je bil skoro istočasno ali kar istočasno s tistim, ki smo ga zabeležili pred dnevi, ko so bili pomazani slovenski napisi na smerokazih iz Gabrij na Vrh. Najbrž bi bilo zanimivo vedeti če ni šlo v obeh primerih za čisto navadno in hoteno provokacijo. Podobne provokacije nekaterim fašističnim krogom na Južnem Tirolskem nesejo, kot kažejo volilni rezultati v Bocnu.
V Doberdobu odprtje
fotografske razstave
V	Doberdobu imajo v teh dneh vrsto prireditev pod pokroviteljstvom občinske uprave. Počastili bodo 40-let-nico delovanja domače godbe, uradno bodo odprli šolsko poslopje, počastili bodo 10-letnico pobratenja s Prvačino.
V	ta okvir sodi tudi nocojšnje odprtje razstave del dveh domačih fotografov, Karla Ferletiča in Marina Černiča. Predstavil ju bo prof. Milko Rener. Odprtje razstave v avli šolske stavbe bo danes ob 19. uri.
ter poročnik Stefano Scarabarozzi, ki je bil edini Italijan, ki je v prišel prvi med raznimi zmagovalci na letošnjem mednarodnem tekmovanju za nagrado Piazza di Siena v Rimu.
Tekmovanja bodo trajala, kot smo že povedali, tri dni. Pričela se bodo danes dopolne ob 9.30 ter seveda nadaljevala tudi v popoldanskem času. Jutri in v nedeljo bo začetek ob 10.30. Jutri popoldne bodo nagradili udeležence na fotografskem natečaju, ob 22. uri pa bo modni defile. V nedeljo ob 21. uri pa bo nastop vojakov. Igrale bodo vojaške godbe. Vstop na nogometno igrišče bo prost.
API zadovoljna s tečajem za mlade podjetnike
Mladi podjetniki oziroma tisti, ki se želijo posvetiti samostojnim ter vodilnim gospodarskim dejavnostim, kažejo sorazmerno največ zanimanja za servisne dejavnosti, torej za tiste, ki v tem trenutku najbolj vlečejo. To velja tudi za udeležence formativnega teča-
kovnika Chirica, predsednika sodišča Pascolija, in marešala Napolija. Zahteval je zelo visoko odškodnino, eno milijardo lir, ter takojšnje začetno plačilo 150 milijonov lir. Odvetnik Livio Ber-not, ki zastopa Giannija in Mario Mezzorano, je prav tako zahteval, za vsakega 150 milijonov lir takojšnjega plačila, za drugo pa posebni obračun.
Priprava na deželni občni zbor združenja, ki bo predvidoma jeseni in prilagoditev statuta. Ti dve vprašanji sta bili osrednji točki razprave na zadnji seji pokrajinskega odbora SDGZ za Goriško.
Pokrajinsko vodstvo predlaga, da bi bil občni zbor v prvi polovici novembra. Do takrat pa se bodo zvrstili tudi občni zbori v vseh štirih .sekcijah združenja.
Osrednja točka deželne skupščine bo sprememba, oziroma prilagoditev statuta, o čemer je sicer govor že lep čas, zdaj pa se skuša vprašanje konkretno rešiti. Po daljši razpravi so na seji pokrajinskega vodstva SDGZ osvojili stališče, da bi bilo v tem primeru statut v celoti prenoviti, ali pa zamenjati, ob upoštevanju ustanovnih listin sorodnih italijanskih združenj.
V nadaljevanju seje je predsednik Anton Nanut poročal o nedavnem obisku pri predsedniku Goriške trgovinske zbornice ter o imenovanju Igorja Černiča v goriško delegacijo italijansko jugoslovanske mešane zbornice. Govor je bil nadalje o pravilniku poslovanja Goriškega sklada, ki je bil pred kratkim odobren in ki je na razpolago članom. Pravilnik predvideva znatne olajšave, -zlasti v obliki prispevkov in posojil za nove gospodarske pobude. Podrobnejša pojasnila nudijo članom v prostorih združenja.
Omeniti velja še, da so ob koncu seje razpravljali o potrebi dogovarja-
ja, ki ga je priredila Zveza malih in-dustrijcev API v Gorici. Na tečaju, ki so ga pričeli pred kakim tednom, zaključil pa se bo 20. julija, sodeluje namreč 28 mladih. Od teh jih je 15, ki imajo že kako samostojno dejavnost ter 13 takih, ki se žele vanjo šele vključiti. Med slednjimi bodo štirje izbrali vodenje industrijskih obratov, dva trgovskih, po eden kmetijskega in obrtnega, kar pet pa si želi začeti servisno dejavnost v terciarnem sektorju. Med tistimi, ki so že vključeni v gospodarske dejavnosti pa jih je šet in-dustrijcev, trije so v servisnih dejavnostih, dva v trgovskih, eden v kmečki, trije pa so obrtniki.
API je s to pobudo želela ovrednotiti mlade podjetnike oziroma take, ki se temu žele posvetiti. Na tečaju, na katerem predavajo funkcionarji bank, deželne uprave ter raznih strokovnih zvez, je veliko govora o vodenju podjetja, še posebej s finančne plati.
■ V Števerjanu, pri domači šoli, bodo cepili pse danes od 8.30 do 10.30, na Jazbinah pa od 11. do 13. ure. Na Poljanah prav tako danes od 16. do 16.30, na Palkišču od 16.30 do 17., v Jamljah, pred šolo, od 17. do 18. ure.
Danes bo na procesu govoril odvetnik Roberto Maniacco, ki zastopa Rešena, Budicina in Scopazzijevo. Najbrž bo svoje zahteve utemeljil v ponedeljek. Za njim bo govoril še odvetnik, ki zastopa državno upravo. V torek naj bi svoj govor pričel javni tožilec Ferrari. Pravijo, da bo obtožnico utemeljil v treh ali štirih dneh. (mw)
nja in skupnega nastopanja vseh treh strokovnih organizacij, ko gre za reševanje pomemnbnih vprašanj. Eno le teh je ureditev obrtniške cone pri Ka-zermetah. Ob sprejemamnju odločitve je treba imeti v vidiku celotno problematiko.
Srečanje pripadnikov obmejne policije
Na svojevrstni družabnosti so se te dni zbrali pripadniki obmejne policije, ki so službovanje nastopili prav na območju Gorice, Trsta in Trbiža. Udeležence družabnosti sta pozdravila kves-tor dr. Giuseppe Vollono in načelnik prometne policije v Gorici dr. Oreste Davini.
rr-i v •
I rcenje pri podvozu
Križišče pri podvozu na Ulici Aqui-leia je eno od najbolj nevarnih točk na območju mesta. Včeraj, nekaj po 8. uri, se je v prometni nesreči v omenjenem križišču, ranila 47-letna Giovanna Milanovich iz Gorice, Korzo Italia 256. Peljala se je z mopedom, namenjena iz Ulice Aguileia proti Štandrežu, ko je prišlo do trčenja s fiatom 500, ki ga je upravljala 48-letna Liliana Bresciani iz Ulice Sartorio 72. Brescianijeva je pripeljala iz Ločnika in je bila namenjena proti centru.
Milanovichevo s sprejeli v goriško splošno bolnišnico s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
Kamion zdrknil v globok jarek
Skoraj pet ur so se goriški gasilci trudili, preden so iz globokega jarka izvlekli triosni tovornjak podjetja Igor Cotti. Nezgoda se je pripetila včeraj dopoldne, v Kraški ulici, kjer vkopavajo cevi grezničnega omrežja. Najbrž je šofer pripeljal preveč blizu roba izkopa. Pod težo vozila so se tako tla udrla in kamion je zdrsnil v jarek. Ranjen ni bil nihče, pač pa je bilo treba kar nekaj ur, in poseg posebnega žerjava, preden so vozilo spet spravili na cesto. Ob tem pa bi skoraj prišlo še do druge nezgode. Med dviganjem iz jarka, se je v tovornjak ujela cev plinskega omrežja . Na srečo so to še pravočasno opazili in je bilo dodatno škodo (in verjetno eksplozijo) mogoče preprečiti.
Nova telefonska številka
22-333
Slovensko planinsko društvo priredi 28. junija avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je obiskovala smučarski tečaj. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici.
razna obvestila
Šola Glasbene matice obvešča, da bo zaključni nastop gojencev v Kulturnem domu v Sovodnjah danes, v petek, 19. junija, ob 20.30.
Rekreacijska košarka za vse vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 na igrišču Dijaškega doma v Gorici.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo danes popoldne zaprta.
Jadralni klub Cupa obvešča udeležence tečaja za kajutne jadrnice, da bo naslednje srečanje jutri, 20. t. m., ob 13. uri. Vaje na morju bodo od 13. do 17. ure, teorija od 17. do 19. ure na sedežu.
______________kino_________________
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »II testimone«. CORSO 18.00—22.00 »Peter Pan«. Walt Disney.
VITTORIA 17.30—22.00 »La porno Rosa dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV LJ pod vodstvom Muhaija Tanga. EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Za srečo so potrebni trije«.
DESKLE 19.30 »Avtostopar«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Milan Pavšič iz mrliške veže glavnega pokopališča.
Lep koncert zbora Sedej
Ob veliki udeležbi predvsem domačega občinstva so svojo sezono v nedeljo sklenili pevci in pevke števerjanskega pevskega zbora Frančišek Borgia Sedej. Koncert so imeli v domači cerkvi. Na spored so tokrat dali samo cerkvene pesmi. S tem so sklenili precej bogato sezono, ki je bila zanje vsekakor uspešna.
V priredbi mehanizirane brigade Gorizia
Nad sto konjenikov bo tekmovalo od danes do nedelje na Rojcah
Zahteve civilnih strank na procesu v Benetkah
Obsodbo in visoko denarno odškodnino naj plačajo častniki in sodniki
Alter scena v Sloveniji
IVAN VOGRIČ
»Monstmozni pojavi v deželi Kranjski«, »Ogorčena nad izzivanjem«, »Neokusno, nekulturno...«, so le nekateri naslovi, ki jih občasno (največkrat v rubrikah za bralce) zasledimo v ljubljanskih časopisih. Pred leti so se pojavljali še kar pogostoma, sedaj pa -morda zaradi drugačnega odnosa ljudi do fenomena - pa jih srečamo le priložnostno. Kakorkoli že, na zatožni klopi ostaja ista »pošast« kot nekdaj. Tej pošasti, ki straši deželo Kranjsko je ime alternativna kultura ali na kratko kar alter scena, kot ji pravijo njeni akterji in pristaši. Za druge, to je za tiste, ki radi vihajo nos pred to pošastjo, pa ostaja to le »fenomen mladih, ki jim gre za žur« ali pa krat-komalo »kulturna provokacija«. Na to, kako, zakaj in kje se kaže ta pojav, smo skušali odgovoriti z nekaterimi intervjuji in prispevkom, ki je nekakšen prerez ljubljanske alternativne scene.
Govoriti danes o alternativni sceni v Ljubljani ni nič manj zanimivo kot v 70. letih ali pa v začetku tega desetletja. O tem nam zgovorno pričajo nekateri dogodki, kot so nedavna turneja skupine Laibach v Angliji, glasbeni festival »Druga godba« konec maja, okrogla miza Marksističnega centra o alternativni kulturi v Cankarjevem domu in še marsikaj. Vse to kaže na določeno življenjskost alter scene kot pojava, ki išče nove smeri v primerjavi z uradno, prevladujočo, etablirano kulturo. V Ljubljani, mestu z dokajšnjim številom mlade, predvsem študentske populacije in nenazadnje središču, kjer prihaja do pretoka raznoraznih oblik kulturnega udejstvovanja, so pogoji za tovrstno delovanje ugodni, tako da tisto, kar lahko resno ogroža delovanje alter skupin so problemi, kot npr. pomanjkanje prostorov, finančne težave itd. Z njimi imajo skupine, ki se istovetijo v alter sceni res največ težav, toda kljub temu je alternativno kulturno gibanje na nekaterih področjih (npr. video produkciji, alternativnemu gledališču itd.) dokaj dejavno, saj posega v prazne prostore, ki jih uradna kultura ne pokriva. Sploh pa je t.i. uradna kultura med mladimi razmeroma malo prisotna, da ne govorimo o družbenopolitičnih organizacijah.
Toda oglejmo si centre, od koder alternativna kultura pronica iz svoje marginalnosti.
Najbolj raprezentativna alternativna kulturna ustanova je nedvomno Študentski kulturni center (ŠKUC). Formalno je bil priznan 1. 1971 in izhaja podobno kot druge alternativne ustanove in skupine iz študentskega gibanja. Sprva se je ukvarjal le z literarno in založniško dejavnostjo, vendar je kasneje postopoma razširil delovanje. in prerasel univerzitetni okvir. Od zgodnejše glasbenene dejavnosti, ki se je tudi kmalu razvila, zasluži poseben poudarek sodelovanje z mednarodno organizacijo Rock in opposition (RIO). Rezultat tega sodelovanja so bili RIO festivali, od katerih je prvi bil v središču mesta na vrtu istoimenske restavracije, ki je kasneje zaslovela tudi po tem, da je postala eno izmed zbirališč pankerjev. Pred nekaj leti se je ŠKUC združil s sorodnim študentskim kulturnim društvom Forum, ki je delovalo v Študentskem naselju, in se iz starega jedra mesta, kjer je imel sedež, 1. 1984 preselil na. Kersnikovo ulico 4. Danes sta ŠKUC in Forum, kljub alternativni dejavnosti, insitucionalizirana, v nji-hovam okviru pa delujejo likovna galerija, glasbena redakcija (ki se ukvarja s prirejanjem koncertov), založniška redakcija (v sodelovanju s filozofsko fakulteto izdaja zbirko Studia humanitatis), tri gledališke skupine, video redakcija, založba kaset in plošč ter filmska redakcija. Slednja se ukvarja predvsem s kratkometražnimi filmi, med novostmi pa bi omenili prvi neodvisni celovečerni film, ki nosi naslov Usodni telefon in je ravnokar v sklepni fazi produkcije; film je delo režiserja in scenarista Damjana Kozoleta. Omeniti gre tudi video dejavnost, saj.je ŠKUC-Forum edini v Jugoslaviji, ki izdaja video kasete. Doslej jih je izdal štiri. V okviru ŠKUC-Forum delujejo še gay-krožek Magnus, sekcija za ženska vprašanja Lilit in Sekcija za kulturo miru.
Naslednja alter ustanova, katero bi radi omenili, je Radio Študent, tj. lokalna radijska postaja, ki ima sedež v Študentskem naselju v Rožni dolini, in sicer v 8. bloku. Ravno sredi maja je Radio Študent slavil polnoletno delovanje, to se pravi 18. obletnico ustanovitve. V začetku je imel jakost le 507 W, vendar se je kasneje še dodatno »ojačil«; RŠ oddaja vsak dan po približno 12. ur, med nekdanjimi in sedanjimi sodelavci pa bi omenili politika Cirila Ribičiča, novinarja Luko Škoberneta, producenta Igorja Vidmarja, s katerim smo imeli intervju in druge.
Med alter bendi (ansambli) zavzema prvenstveno mesto glasbena skupina Laibach. O njej je PD objavil daljši prispevek (glej PD IG. maja), dodali .pa bi še, da je od leta 1983 naprej s težavo nastopala v domovini, to pa zaradi spornega naziva, ki ga ima, in spričo nenavadnega načina koncertiranja. Mestna konferenca-SZDL je pred štirimi leti označila Laibach za »afirmacijo ahtikulture in ideološke manipulacije v kulturi«, prvi »legalni« nastop po daljšem premoru v domači Ljubljani pa je imela sredi februarja letos v Festivalni dvorani. Glasbeni kritik in eden izmed protagonistov ljubljanske alter scene Marjan Ogrinc je v oceni, objavljeni v Delu (sreda 25. 2.), omenjeni koncert označil celo kar »enega najpomembnejših kulturnih dogodkov osemdesetih let« (?!). Skupina Laibach sodeluje v projektu Neue slov/enische Kunst, ki ga poleg nje sestavljata še likovna skupina Irwin in Gledališči Sester Scipion Nasice ter Rdeči pilot.
Pomembna je nato skupina Borghe-sia, Skupina se je pojavila leta 1979 v . okviru ŠKUC, poleg glasbene dejavnosti pa se ukvarja še z video produkcijo, performanceom ipd. Njena umetniška vzora sta v prvi vrsti Genet in
Fassbinder, med motivi, ki prevladujejo pa sta seks in smrt. Člani skupine so med drugim sodelovali na svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi avgusta 1985. leta, srečanju mladinskih kulturnih skupin v Barceloni oktobra istega leta, film festu v Berlinu (1986) itd.
Od alter glasil, ki se približujejo alter kulturi bi spomnili predvsem na študentski list Tribuna, ki izhaja že 36. leto; nato gre omeniti tudi tednik Mladina, ki pa ni več samo ljubljanski fenomen, saj je že republiški medij.
Seveda pa je tudi še več drugih alter skupin in posameznikov. Njihova skupna lastnost je, da so izšli v glavnem iz mladinske subkulture 70. let; medtem ko sta takrat v množični kulturi prevladovala klasični rock in blu-es, sta zdaj na površju Heavy Metal regae, postpunk. Na umetniški ravni pa je modernizem 70. let prepustil mesto postmodernizmu. Do sprememb prihaja tudi v oblikah delovanja: amaterizem postopoma nadomeščata profesionalnost oz. polprofesional-nost, politizacijo počasi izpodbiva es-tetizacija, medtem ko spontanost izpodrinja organiziranost.
dr. Lev Svetek - Zorin
/W SVOJIH NA SVOJEM
Spomini s poti po Reziji in Beneški Sloveniji v vojnem letu 1944
str. 186, lir 12.000
Spomini dr. Leva Svetka so podoživljanje partizanskih poti po najzahodnejši etnično slovenski pokrajini. Avtor ne pripoveduje o velikih bitkah niti o bojnih pohodih ali zmagah, ampak oživlja drobne intimne dogodke, kot so srečanja z ljudmi, ki žive zunaj matične domovine. Glavnino vsebine pa je avtor odmeril opisom gora, ki jih je kot navdušen planinec znal doživljati tudi v vojnem času.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI
in KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
Pogovor z Igorjem Vidmarjem in Marjanom Gabrijelčičem
Ena izmed najznačilnejših figur ljubljanske alter scene je nedvomno Igor Vidmar, doma iz Nove Gorice, sicer pa že vrsto let živeč v Ljubljani. Vidmar je že skoraj od^samega začetka aktiven na Radiu ŠJudent, poleg tega pa je še redaktor ŠKUC-Foruma in glasbeni producent.
Pojem alternativna kultura je nekakšna splošna oznaka, ki uokvirja razne pojave začenši z nekdanjo subkulturno sceno, punkom, dogajanjem v študentskem gibanju itd. Kakšni so skupni imenovalci teh pojavov znotraj alternativne kulture, predvsem pa kakšno je torišče, kjer se ta tip kulture najbolj uveljavlja?
Dejal bi, da gre za skupni imenovalec teh pojavov iskati v načinih uveljavljenja bodisi kulturno-umetniških kot političnih (v družbenem smislu besede ne pa v smislu boja za oblast) potreb, interesov in če hočemo tudi vizij, ki so prisotne na robu družbenega dogajanja. Pri čemer to nujno ne pomeni, da imamo opravka z under-groundom, ampak z nečem, kar je potencialno lahko zametek sprememb v družbi. In prav zaradi tega so ti pojavi marginalni, nikakor pa to ne pomeni, da so tudi manj vredni.
Ti pojavi so naleteli na ugodna tla v študenstkem gibanju, obenem pa tudi v drugih okoljih. Za gibanje punk bi npr. lahko težko rekli, da izvira iz študentskih vrst, saj ima preveč anarho-eksistencialistični pečat. Značilnost tej pojavov pa je tudi ta, da so odraz različnih situacij v družbi. V drugi polovici 70. let je bilo kot odgovor na tedanjo praznino v ospredju punk gibanje, sedaj pa glasbene skupine kot so Laibach, ki imajo precej drugačen značaj.
Vsekakor pa velja poudariti, da je področje alternativne kulture dokaj razvejeno, saj je čutiti alternativne tokove bodisi v gledališču, likovni umetnosti in seveda glasbi, kjer so verjetno najbolj izraziti...
Dejansko je glasba še zmeraj neko jedro, ki pa nima več nekdanje vloge. V ospredju stopajo namreč razni družbeni pojavi kot npr. ekologistično gibanje ipd. in priča smo čedalje večji politizaciji na tem področju. Posledica tega je postopno ločevanje med politiko in glasbo in to kljub temu, da je slednja bila še v bližnji preteklosti povezovalec preko katerega s'o na koncertih, v klubih oz. na alter sceni v zgodnjem smislu prihajala na dan stališča do družbenih vprašanj. Do tega prihaja še zmeraj, vendar v krogih kot. so Lilit, Magnus, ekološkem gibanju itd.
Z druge strani sta se pojavila Laibach oz. Neue slowenische Kunst, ki se lotevajo povezanosti med tema dvema področjima na povsem nov način. Ta način ustreza današnji družbeni situaciji (oz. procesu demokratizacije, liberalizacije kateremu smo priča) in to s tem, da ponovno odpirata ne-
katere teme, ki jih je artikuliralo že punk gibanje. Razlika je le v tem, da je gibanje punk sprožilo te teme iz odpora proti tedanjemu stanju, skupina Laibach pa jih sproža sočasno s procesom demokratizacije. To pa verjetno zaradi tega, ker ni trojnih jamstev, da se bo ta proces nadaljeval.
Bi na kratko ponazoril razvoj alternativnih pojavov v kulturi v zadnjih letih?
Ce bi nekako preletel obdobje zadnjih 10 let bi seveda poudaril obdobje vzpona punka od 1. 1977 do 1. 1981 (pojavitev pankrtov itd). Važno prelomnico je nato predstavljal znani naci-punk škandal, s katerim se je z več strani skušalo omejiti vlogo gibanja punk in mu dati nacistično etiketo. Potem smo bili priča fazi, ko je začelo usihati bogatega gibanja. To je bila faza, ki je potekala v znamenju preživetja alternativnih oblik v kulturi, faza torej, ko se je šlo za zagotovitev osnovnih možnosti delovanja (problem prostorov itd.). Nato pa je nastopilo obdobje institucionalizacije oz. sprejemanja alternativnih vzorcev s strani družbe in uradne kulture.
Nedvomno bo veljalo, da je alternativno prizorišče precej široko, tako da je včasih težko določiti mejo med etablirano in alternativno kulturo. Temu je pripomoglo namenjenih za mlade, kar sili organizacije v katerih delujejo, da sodelujejo z elitnimi ustanovami kot je npr. Cankarjev dom. V ta okvir sodi koncert Nicka Cavea na Kodeljevem, projekt Bodočniki, ki ga je skupina Borghe-sia predstavila v CD ipd.
Meja med alternativno in uradno kulturo še vedno obstaja, in sicer v vsebini. Ne sme nas namreč varati oblika ali bolje rečeno sodelovanje z elitnimi ustanovami, saj je koncert Nicka Cavea treba vseeno šteti za alternativen koncert. Kar se pa tiče projekta Bodočniki, bi dejal, da je to že znak neke evolucije alternativne scene. Skupina Borghesia se v glavnem ukvarja z multimedialno dejavnostjo, z videosnemanjem in drugimi sodobnimi dejavnostmi, kar pomeni, da se njeno delovanje, kot tudi delovanje dela alter scene ne omejuje zgolj na koncerte, kot so npr. rock-punk prireditve, katerim smo bili priča pred leti v Študentskem naselju, disko klubu FV itd. Ta način delovanja je seveda reakcija na novosti na področju zabavne produkcije in medijske tehnologije. Ta prilagoditev je seveda pozitivna, vendar v primeru Borghesie je po drugi strani zaznati premalo vsebinske izrazitosti. Skratka, alternativna kultura je prešla v neko višjo, sodobnejšo fazo, za tem pa ostaja neka praznina. To praznino deloma zapolnjujejo družbena gibanja, vendar tiste eksplozivnosti, ki je bila nekoč prisotna npr. v času gibanja punk ali pa hard-core sceni, ki je’ sledila, ni več.
Omenil si inovativni element in sodelovanje z uveljavljenimi kulturnimi ustanovami. Kakšne pa so ostale novosti na področju alter scene?
Sodelovanje z ustanovami kot je Cankarjev dom je na prvi videz res nekoliko nenavadno, vendar zaradi odmerjenih finančnih možnosti alter skupin druge izbire pač ni.
Ena od nadaljnjih novosti pa je tudi v tem, da bo odslej težje delovati na alternativnem področju. Pričakovati je namreč poslabšanje splošne situacije na celotnem kulturnem področju; to bo veljalo še zlasti za subvencionirano kulturo, saj bo z novim obračunskim zakonom (stopil bo v veljavo že v kratkem) stekalo v kulturne namene manj denarja kot doslej. V nerodnem položaju se bo istočasno znašla tudi alternativna kultura.
Kaj pa o možnosti ustanovitve alternativne televizijske postaje, za kar se že dlje časa prizadeva ŠKUC—Forum ob podpori mestne ZSMS?
Predlog je nedvomno pozitiven. V okvir tega projekta se vključuje tisto o čemer sem prej govoril, in sicer avdiovizualna produkcija s katero se nekateri, ki delujejo na alter sceni, že ukvarjajo. Poleg tega bi prišlo z uresničitvijo tega načrta tudi do večjega pluralizma v informiranju, kar tudi ni obstransko.
Marjana Gabrijelčiča, novega predsednika Zveze kulturnih organizaciji Slovenije (ZKOS) in obenem sekretarja skupščine Kulturne skupnosti Slovenije smo povprašali o pojavu alternativne kulture. V intervjuju, ki ga objavljamo sta v ospredju predvsem odnos med omenjeno organizacijo in alternativnimi skupinami ter seveda osebno gledanje na ta pojav.
Kljub temu da alternativna kulturna scena bržkone nima več tiste vloge, ki jo je nekdaj imela, je vseeno opaziti, da se o njej vseeno še zmeraj razpravlja. Kakšno je vaše mnenje o tem pojavu?
Najprej bi bilo treba verjetno razčistiti, kaj sploh je alternativna kultura. To, kar razumemo pod tem pojmom namreč večinoma ni alternativna kultura, ampak neke druge vrste kulture; največkrat je to subkultura nekega socialnega sloja, ki je odrinjen v socialnem oz. političnem smislu. To velja zlasti za zapadne politične sisteme, kjer se tovrstna kultura razvija kot upor zoper kulturni, politični ali socialni .sistem. Jasno je, da se takšne vrste kultura v socialističnih državah pojavlja v povsem drugačni funkciji. V glavnem je to kultura mladih, kar pa seveda še ne pomeni, da je alternativna, razen v nekem delu, ki razbija obstoječe vzorce v obnašanju, mišljenju ipd. Zame je alternativna kultura tisto, ki išče pot onstran (če uporabim precej okoren, a razširjen izraz) etabli-rane kulture. Torej tiste vrste kulture, ki je ustvarjalna in ruši omenjene vzorce, to pa zato,, ker išče nekaj novega. Pojavlja se kot neke vrste negacija že obstoječega v prid razvoja in napredka. Če se omejim na Slovenijo bi dejal, da se pod pojmom alternativna kultura skriva del kulture iz vrst mladih, študentskih generacij, zatem se skrivajo dejavnosti, ki bi jim lahko rekli nekonvencionalne, nadalje resnična alternativna kultura in nazadnje vse tiste dejavnosti s katerimi se profesionalna kultura sploh ne ukvarja. Mislim, da sta za Slovenijo v tem pogledu najbolj značilni video-produkci-ja in plesna dejavnost, poleg tega pa še nekatere oblike glasbene dejavnosti.
Se je pojav alternativne kulture zadnje čase približal uradni kulturi?
Če uporabimo marksistično metodo analiziranja teh pojavov lahko ugotovimo, da je vsaka stvar alterntivna do neke stopnje. Ko pa potem sama ne najde več poti naprej, v bistvu prevza-
me vzorce, ki so v veljavi, to se pravi, da se iz negacije spremeni v nekaj kar je prej negirala.
Težko bi rekel, da se ti dve vrsti kulturi približujeta. Verjetno gre za nihanja, ki se v alternativni kulturi pojavijo v trenutku, ko ta želi postati bolj razgibana in podrobnejša.
Verjetno gre tudi za kompromise preko katerih si skuša ta kultura zagotoviti preživetje. Tu mislim predvsem na finančne in prostorske težave, ki narekujejo sodelovanje z »uradnimi« ustanovami.
Da, vendar ne gre pozabiti, da je pomanjkanje sredstev, prostorov itd. sestavni del prave alternativne kulture. Kakor hitro si neka alternativa izbori materialno ugodje, potem na tem ugodju obstane. To je sicer vprašljivo, vendar največkrat se ravnojo dogaja.
Kaj o primeru Laibach? Že večkrat je ime te glasbene skupine razburilo javnost, tako da so o njem razpravljali najvišji upravno-politični mestni organi.
OBTOŽENEC; alternativna kultura KRAJ PROCESA: Ljubljana, mesto 20.000 študentov
ČLANI OBTOŽENE DRUŠČINE: kulturno središče ŠKUC Forum, Radio Študent, glasbeni bendi in posamezni ustvarjalci OSTALI OSUMLJENCI: Študentski list Tribuna, tednik Mladina OBTOŽBA: spodkopavanje temeljev etablirane kulture
Mislim, da je po eni strani preveč vika in krika okrog te zadeve. Lahko razumem, da to nekoga žali in vznemirja, saj je konec koncev naziv te skupine neka oblika provokacije s katero želi opozoriti nase, vendar pa po drugi strani osebno mislim, da če se že borimo za naš jezik celo izven meja naše države (tu mislim na Slovence v Italiji in na Koroškem), potem bi bilo seveda lepo in prav, da bi ga uporabljali tudi v Sloveniji. Mislim, da je zelo nepotrebno in nesmiselno dajati nekaterim dejavnostim, na področju kulture pa še posebej, potujčena imena. To velja navsezadnje tudi za vso družbo, kot dokazujejo primeri raznih Adria Airways ipd. Če je neka glasbena skupina dobra in če ima istočano glasbene ambicije, potem ni potrebno, da si izbere tako ime.
Je sodelovanje med »uradnimi« kulturnimi ustanovami in alternativnimi skupinami težavno?
Ugotavljam, da z ljudmi, ki se ukvarjajo z alternativno kulturo, je težko sodelovati, ker ne pristajajo na pravila obnašanja, ki pač veljajo. Če govorim z vidika ZKOS bi lahko omenil vprašanje financiranja programov, ki zahteva določene pogoje, kot so npr. prikaz programa, finančni načrt itd. Jasno je, da če na to ne pristaneš, in se torej alternativno ravnaš tudi pri teh stvareh, imaš težave. To pa zato, ker nihče ne bo dajal denarjaNjavendan; treba je namreč vedeti kaj kdo dela, kje dela itd. to pa je treba dokumentirati. Mogoče včasih zahtevamo preveč papirjev, ampak taka so pravila igre.
Glede odnosov med ZKOS in alternativnimi skupinami bi dejal, da v preteklosti ni bilo vedno prave volje za sodelovanje. Dogajalo se je, da so alternativci zviška gledali na ZKOS, znotraj ZKOS pa so veljala stališč^, ki niso bila v prid razvijanju neprofesionalnih oblik kulture, s katerimi se med drugim, vsaj povečini, ukvarjajo alternativne skupine. V zadnjih letih opažam, da so se stvari le spremenile na boljše, saj ZKOS skuša ovrednotiti neprofesionalno kulturo (predvsem tisto kakovostno), obenem pa razvijati ustvarjalnost bodisi pri mladem kot pri starem človeku.
IVAN VOGRIČ
Ob odprtju meje za tretjega tujca
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
A liga z 18 moštvi
Očitna premoč NDR
Pomembni novosti sta na obzorju sicer statičnega sveta italijanskega poklicnega nogometa. Že s sezono 1988/1989 bo v A ligi smelo nastopiti •18 ekip, kar pomeni, da bosta v prihodnjem prvenstvu izpadli samo dve ekipi, iz B lige, v kateri bo še vedno igralo 20 moštev, pa jih bo napredovalo štiri. Reforma v ustroju prvenstev se torej uresničuje, že sredi prihodnjega tedna, najkasneje pa vsekakor do 30. junija, ko po statutu FIGC zapade rok za spreminjanje tekmovalnega pravilnika, pa bo razširitev A lige dobila tudi uradni pečat. Za zdaj jo je poluradno sporočil predsednik sindikata nogometašev Sergio Campana po pogovoru z izrednim komisarjem nogometne zveze Francom Carrarom.
Druga novost zadeva tretjega tujca. Vse kaže, da tudi v Italiji, kljub nasprotovanju zveze, ne bo mogoče se mu izogniti. V Bruslju bi morali 30. junija uradno objaviti vsebino dogovora med Evropsko gospodarsko skupnostjo in mednarodno nogometno zvezo UEFA o svobodnem kroženju nogometašev v Zahodni Evropi. Že od sezone 1988/1989 naj bi se vse državne nogometne zveze obvezale odpreti mejo najmanj trem (po želji tudi več) tujcem, ki izhajajo iz zahodnoevropske »dvanajsterice«.
V zvezi s tem vprašanjem je Carraro, vedno po sestanku s Campano, dal razumeti, da bodo lahko italijanski klubi sklepali pogodbe s tretjim tujcem, a ta bo smel nastopati le v pokalnih tekmovanjih in na prijateljskih tekmah. Skratka, tujca bodo lahko društva najemala, ne pa ga registrirala za prvenstvo.
Carraro je tudi sporočil, da bodo že letos podaljšali rok za najemanje tujcev in ga enačili s prestopnim rokom italijanskih igralcev, ki, kot znano, zapade 10. julija.
Roma polfinalist
LOS ANGELES — V zadnji kvalifikacijski tekmi nogometnega turnirja »Gold cup« sta Roma in brazilski Vas-co De Gama igrali neodločeno 0:0. Obe moštvi sta se tako uvrstili v polfinale. Rimljani se bodo jutri pomerili z Rosariom, Vasco De Gama pa z Guadalajaro.
Allen k Torinu?
LONDON Britanski tisk trdi, da bo Torino v prihodnjih 48 urah sklenil pogodbo z napadalcem Tottenhama Clivom Allenom, ki je v minuli sezoni dosegel kar 48 zadetkov. Zanj naj bi društvo odštelo 4 milijarde lir.
NOVA GORICA - Včeraj sta bili na mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji na sporedu dve etapi, ki sta se odvijali na Primorskem. V peti, od Crikvenice do Ajdovščine (142 km), je s časom 3.35'26" zmagal Nizozemec Jagt, ki je bil v sprintu glavnine hitrejši od Vzhodnega Nemca Ludwiga in Poljaka Jaskule. Od Jugoslovanov je bil Cubrič deveti.
Na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Še vedno vodi Vzhodni Nemec Ratke (19.27'33")l ki ima 4" prednosti pred Kubancem Rod-riguezem in 19" pred rojakom Jent-schom. Jugoslovan Šebenik je šesti po 50".
Popoldne je bila na sporedu še ekipna vožnja na kronometer od Ajdovščine do Nove Gorice (16 km). Najboljši čas (17’53" s poprečno hitrostjo 53 km na uro) je dosegla reprezentanca NDR. Drugouvrščena Nizozemska je bil 29" bolj počasna, a SZ 43". Jugoslavija je bila peta z zaostankom T07". Na skupni ekipni lestvici je NDR povečala vodstvo. Sledijo ji Nizozemska po 1'33", SZ po 2,47", Kuba po 4'56" in Jugoslavija A po 6'22".
Čolovičeva spet odlična
BEOGRAD — Na atletskem mitingu za YU Grand prix je Jugoslovanka
Slobodanka Čolovič v teku na 800 m s časom 1'56"51 spet dosegla letošnji najboljši svetovni rezultat. Premagala je nevarno Kubanko Ouiro (1'57"26). Zelo kakovostno prireditev je oplemenitila tudi Romunka Nuneva, ki je na 100 m s časom 10"86 prav tako dosegla letos daleč najboljši rezultat.
Čosič se ogreva za obrambo
BOLOGNA — Novi trener košarkarskega društva Dietor Krešimir Čosič je na včerajšnji uradni predstavitvi v Bologni med drugim izjavil, da bo njegova glavna skrb izboljšati obrambo ekipe, dati posameznim igralcem več odgovornosti v kritičnih trenutkih in izboljšati met za tri točke. »Upam,« je izjavil, »da sem kot igralec v Bologni zapustil dober vtis, a kot trener si moram navijače šele prikupiti.« Vodstvo društva pravi, da je bil Čosič seznanjen z nakupoma Silvestra in ameriškega centra Allena.
Brovvnova v Anconi
ANCONA Cindy Brown, ena najboljših ameriških vseučiliščnih košarkaric, za katero se je potegovalo tudi tržaško društvo Crup, bo v prihodnji sezoni igrala za peterko Sidis iz Ancone. Brownova je stara 19 let, visoka pa 1,89 m.
Danes na Rojcah
Konjske tekme za nagrado Zmage
Na nogometnem stadionu na Rojcah se bo danes začelo konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki ga prireja brigada Gorizia ob sodelovanju Goriške Občine. Tekmovanje, na katerem bodo sodelovali najboljši italijanski konjeniki, bo veljalo za nagrado Zmage. Prireditev pa bo štela tudi za posebno nagrado, ki bo upoštevala tekmovanja na Opčinah, v Gorici in V. Venetu.
Prireditelji napovedujejo nastop najboljših italijanskih konjenikov. Ob Carliju, Angioniju in Puricelliju, ki so se izkazali na nedavnem tekmovanju na Opčinah, bodo v Gorici nastopili tudi najvidnejši tekmovalci vojaške šole, kot so Opes, Della Chiesa in Sca-cabarozzi, ki je pred kratkim zmagal na mednarodnem tekmovanju v Sieni.
Prireditev na Rojcah se bo pričela ob 9.30.
Miting v Firencah poprečen
Kljub ueležbi številnih zvezdnikov so na atletskem mitingu v Firencah dosegli poprečne znamke. Rekorder v Sprint, kanadčan ben Johnson je zmagal z dobrim časom 10"31, izkazal pa se je tudi metalec krogle Andrei z 21,97 m. Na 2.000 m je zmagal Irec O'-Mara, a Panetta je bil hitrejši od Meia.
Rupa/Peč osvojila 3. memorial »Čevdek«
Na regati »Rosa dei Venti« za kajutne jadrnice
Poplačana vztrajnost čupovcev
Ekipa Rupa/Peč je osvojila končno prvo mesto na 3. nogometnem memorialu Simona Čevdeka, ki ga je na Peči pripravilo KŠD Vipava. Domačini so namreč v odločilnem srečanju premagali nogometaše iz Bilj, v srečanju za 3. mesto pa so Štandrežci premagali Števerjance s 5:1.
Po turnirju so prireditelji s pokali nagradili najboljše postave. Posebne nagrade so dobili tudi nekateri igralci. Dušan Jerončič (Bilje) in Marko Ma-rassi (Števerjan) sta bila izbrana kot najboljša igralca turnirja. Za najboljšega vratarja je posebna ocenjevalna komisija izbrala Marina Dottorija (Gabrje), z desetimi zadetki pa je Fabjan Čevdek (Rupa/Peč) bil najboljši strelec.
S tem uspehom si je. ekipa iz Rupe/Peči zagotovila nastop na velikem finalu, ki bo konec avgusta v Gorici in na katerem bodo nastopili zmagovalci turnirjev v Opatjem selu, Dolu, na Peči in Vojščici.
FINALE ZA 1. MESTO RUPA/PEČ - BILJE	4:3 (3:2)
STRELCA: Čevdek (4) in Jerončič (3).
RUPAEČ: Kuštrin, Batistič, Černigoj, Čevdek, Bicciato, Pinna, Zotti, Pahor, Kovic.
BILJE: Blaško, Šatoj, Pregelj, Komel, Jerončič, Mavec, Vivod, Tratnik, Reščič.
FINALE ZA 3. MESTO ŠTANDREŽ- ŠTEVERJAN 5:1 (2:1)
ŠTANDREŽ: Plesničar, Corva, Makuc, Tabaj, Bastiani, Cingerli, Monti-co.
ŠTEVERJAN: Bensa, Bevčar, Radi-kon, Falcicchia, Fattore, Kodermac, Klanjšček, Maraž, Marassi, Komjanc, Buzzinelli.
Turnirja v Gabrjah in Podgori
Danes se bo v Gabrjah, v okviru občinskega praznika, začel nogometni turnir za mladince in člane, ki ga prireja KD Skala. Danes ob 18.30 se bosta srečali mladinski vrsti iz Gabrij in Rupe/Peči; ob 19.30 bo srečanje med Torriano iz Gradišča in Sovodnjami.
Jutri bodo na vrsti člani. Ob 18.15 se bodo pomerili Gabrci in Vrhovci, ob 19.30 pa bo srečanje med Sovodenjci in Rupenci. Nogometna srečanja v Gabrjah se- bodo nadaljevala do prihodnjega petka, ko bodo znani zmagovalci obeh turnirjev.
V Podgori pa se bo jutri nadaljeval nogometni turnir ŠD Juventina. V prvem polfinalnem srečanju (ob 15.30) se bosta srečali enajsterici iz Bilj in Lečnika, ob 17.45 pa bo srečanje med Pie-
dimontejem in Pro Farro. Finale bo v nedeljo popoldne.
7:7 v Trebčah
Nogometni turnir 7:7 med ekipami kraških vasi v Trebčah se naglo bliža finalnemu delu, ki se odvija vzporedno s praznikom športa, ki ga ŠD Primorec prireja danes, jutri in v nedeljo na športnem objektu Visa v Trebčah, kjer bo ansambel Pomlad poskrbel tudi za zabavo in ples. Do danes doseženi rezultati so sledeči: skupina A: Bazovica - Ferlugi 6:2, Bani - Repen 5:4, Bani - Bazovica 4:9, Repen - Ferlugi 13:1, Bani - Ferlugi 5:4, Repen - Bazovica 1:4. skupina B: Opčine - Padri-če/Gropada 2:7, Trebče - Breg 8:1, Breg - Opčine 8:0, Trebče - Padri-če/Gropada 2:1. Do zaključka kvalifikacijskega dela turnirja manjkata le rezultata tekem: Opčine - Trebče in Breg - Padriče/Gropada. Rezultati potrjujejo resnost in kakovost ekip, ki so se pomerile na tem turnirju, ki ga vsak večer obišče lepo število gledalcev.
Danes ob 20.30 bo v okviru Praznika športa tekma med starimi in mladimi, ženskami in dekleti iz Trebč. Naj omenimo še, da bo ženski nogomet na sporedu tudi v nedeljo, ko se bosta ob 16. uri pomerila tržaška ženska nogometna reprezentanca in ekipa Fonde-ria Grappon iz Gorice, ki igra v D ligi.
Minulo nedeljo se je na morskem trikotu med Tržičem in Sesljanom odvijala 4. regata »Rosa dei Venti«, ki jo je, kot vsako leto, tudi tokrat priredilo jadralno društvo »SN Laguna« iz Ribiškega naselja. Regata, ki je v celoti obsegala 15 morskih milj dolgo progo, je bila namenjena kajutnim jadrnicam kategorij IOR ter AOR, to je večjim tekmovalnim posadkam, in se je začela v zgodnjih jutranjih urah. Start regate je bil pred izlivom Soče (Punta Sdobba). V začetku je bil veter kar ugoden in enakomeren jugozahodnik je omogočil, da so udeleženci brez večjih težav prepluli prvi trikot, v prvih popoldanskih urah, ko je bila večina jadrnic šele na polovici drugega trikotnika, je nastopilo brezvetrje z nestalnimi sunki, ki so jih tekmovalci z velikimi težavami lovili v spinakerje in bili prisiljeni spremljati muhavost vremena s stalnim dviganjem in puščanjem jader. Prav zaradi tega je precejšnje število tekmovalcev na polovici regate odpovedalo, med njimi pa je bil tudi Cupin jadralec Rolič z jadrnico Majo. Ostali štiri Cupini tekmovalci, ki so se regate udeležili, pa so pokazali vztrajnost in spretnost, predvsem glede na
precej težke okoliščine z vetrom in bili zato tudi nagrajeni. Lahko bi rekli, da so se čupovci na tem tekmovanju odlično odrezali in to predvsem v vseh 4 razredih kategorije AOR. Jadralec Milič z jadrnico Mis-ter Blu je dosegel prvo mesto v drugem, tretjem in četrtem razredu ter drugi najboljši čas v kategoriji AOR, saj je na cilj prispel v štirih urah, 26' 56", medtem ko se je v tej kategoriji uvrstil pred njim samo jadralec Marši kluba CDVM na jadrnici Le bolero. Tudi Bensijev Teloh se je v nedeljo odlično odrezal, saj je Čupin jadralec dosegel prvo mesto v sedmem razredu ter tretji absolutni najboljši čas v kategoriji AOR. V petem tekmovalnem razredu se je na drugo mesto uvrstil Martelanc z jadrnico Cheeky Cherry, v šestem pa je zasedel peto mesto Antoni z jadrnico Paradise, ki je bil na žalost penaliziran. Absolutno prvo mesto, se pravi trofejo »Rosa dei Venti«, je tokrat odnesel jadralec kluba SVOC Ballico z jahto Ali Baba, ki je pristal na cilj v 2 urah in 16 minutah. Nagrajevanje regate bo danes na sedežu jadralnega kluba Laguna v Trstu.
Suzi Pertot
Nogomet: statistični pregled naših ekip v 2. AL
Primorje iz 3. v 1. AL
n.
Trener Primorja Milan Mikuš
PRIMORJE
Prosečani so osvojili prvenstvo, s tem da so zbrali 40 točk in si s tem zagotovili prestop v 1. AL (lani je Primorje igralo še v 3. AL). V prvem delu je Primorje zbralo 19 točk (6 zmag, 7 remijev, 2 poraza).
»Rdeče-beli« so v nadaljevanju v sedmih natopih na Proseku premagali S. Luigi, Zaule, Olimpio, Muggesano in Staranzano, igrali so neodločeno z ekipama Giarizzole in Čampi Elisi. Osvojili so torej 12 točk, dali 12 in prejeli le 3 gole.
V gosteh (8 tekem) pa so premagali Op. Supercaffe, Vesno in Kras, remizirali z Zarjo, s S. Sergiom in z Opicino ter izgubili proti Stocku in L'Architra-veju. Zbrali so 9 točk, dali 5 in prejeli 4 gole.
Doma (15 tekem) je Primorje osvojilo 24 točk (9 zmag, 6 remijev), dalo jel9 in prejelo 5 golov. V 15 tekmah v gosteh pa je proseška enajsterica osvojila 16 točk (5 zmag, 6 remijev, 4 poraze), dala 14 in prejela 12 golov.
Skupni obračun Primorja v letošnjem prvenstvu je 40 točk (14 zmag, 12
remijev, 4 porazi), 33 danih in 17 prejetih golov.
V povratnem delu prvenstva smo v vrstah Primorja zabeležili štiri izključitve: Rojaz (Stock), Starc, Milani in Antoni (Muggesana). V korist pa je Primorje imelo dva avtogola (Giarizzole, Zaule).
Proseška enajsterica morda ni najbolje začela (v treh tekmah dve točki) postopoma pa je dokazala, da čeprav je letos prestopila iz 3. v 2. ligo, se lahko enakovredo bori z vsako ekipo. Že ob koncu prvega dela je bila na zgornjem delu lestvice. V nadaljevanju, ko sta konkurenta za napredovanje Vesna in Zaule zašla v krizo, je Primorje s serijo petih zaporednih zmag dohitelo na samem vrhu lestvice S. Sergio, prav pred neposrednim spopadom s Tržačani, ki se je končal z neodločenim izidom. Medtem ko so Tržačani (S. Sergio) v preostalih treh tekmah zbrali le tri točke, je Primorje osvojilo pet in tako osvojilo prvenstvo z dvema točkama prednosti pred S. Sergiom.
Trener Milan Mikuš je skupno poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih pa ni nihče igral vseh tekem.
29 odigranih tekem: Negrini in Sa-mese; 28: Starc (2); 27: Milani in Rojaz (1); 26: Olivo (7) in Maranzina (9); 25: Di Benedetto (2); 24: W. Husu; 23: Sci-arrone in Coslovich (3); 21: Livan in Manzin; 16: Antoni (3) in Zaccaria (2); 3: Pascon (1), Sigoni (1) in Mesar; 2: E. žagar, 1: Babuder in Rustja.
BRUNO RUPEL (Nadaljevanje sledi)
Občni zbor ŠD Zarja
20. redni občni zbor ŠD Zarja iz Bazovice je sinoči trezno ocenil človeške in materialne investicije društva, istočasno pa kritično iskal razloge za relativno majhno zanimanje vaščanstva do društvenega dela. V razpravo so posegli številni člani društva.
O občnem zboru bomo še poročali.
®SH00R
INTELIGENTNA IZBIRA
Jaz sem izbral novo ŠKODO! In ti?
Nova ŠKODA?
Lepa je, z njo prevoziš 16 km z enim litrom, ima 4 vrat, 5 sedežev, 5 prestav in vse to dobiš že za 6.700.000 lir. Tudi jaz jo bom kupil!
MODELI 1987 IMAJO ZAMRZNJENE CENE
Cene avtomobilov na cesti:
ŠKODA 130 coupe 5 speed 1300	7.800.000	lir
ŠKODA 130 L berlina	7.600.000	lir
ŠKODA 120 L berlina	6.700.000	lir
ŠKODA 105 L	6.200.000	lir
PO ŽELJI LAHKO NUDIMO ROČNO ODPIRAJOČO STREHO
ZASTOPNIŠTVO ŠKODA
»AUTOAGENZIA CLAUDIO«
Ul. della Geppa 8 — Tel.: 62640 — TRST
Lastna mehanična delavnica: Ul. della Geppa 12 — Tel.: 62546
Na zadnji preizkušnji za italijanski pokal
Rolkarji ŠD Grmada odlični
Pred dnevi so se rolkarji ŠD Grmada udeležili zadnje preizkušnje za italijanski pokal v kraju Lanzo Intelvi pri Comu. Naši predstavniki so se na tem tekmovanju odlično odrezali.
Vreme sicer tekmovalcem ni bilo ravno naklonjeno, saj je vso noč deževalo, s tem da je bilo naslednjega dne precej hladno in megleno. Na dokaj zahtevni progi (višinska razlika 550 m) so se udeleženci pomerili na treh razdaljah, in sicer na 2.500, 5.500 in 8.500 m. Na najkrajši razdalji sta se naša predstavnika Valentina Legiša in Andrej Legiša odlično izkazala, saj sta dosegla prvo, oziroma drugo mesto. Valentina se je s tem športom začela ukvarjati šele pred kratkim, kljub temu je bila sijajna, saj je drugouvrščeno pustila za seboj za kar ri2".
Odličen pa je bil tudi Andrej Legiša, ki se mu je prvo mesto izmuznilo iz rok za bornih 18".
Dobre rezultate so dosegli še Andrej Mervič, Elizabeta Antonič, Andrej Antonič in Roberta Sardoč, saj so vsi posegli po četrtem mestu. ŠD Grmada je
Roberta Sardoč (ŠD Grmada)
tako dosegla tudi lep skupinski uspeh, saj je na moštveni lestvici med 19 društvi osvojilo odlično peto mesto. Grmada pa je prejela tudi trofejo za društvo, ki je dopotovalo iz najbolj oddaljenega kraja. Razpoloženje med na-
šimi rolkarji pa je bilo na višku, ko so pri žrebanju praktičnih daril zares imeli srečno roko.
REZULTATI
Cicibani: 1. Fabrizio Ponzer (GS Unicars L2) 11'52"02; 2. Andrej Legiša 12'09"00; 4. Andrej Mervič 12'57"00 ; 5. Erik lori .13'22"04; 10. Dean Peric 14'52"0; 13. David Širca David (vsi ŠD Grmada) 17T4"02.
Cicibanke: 1. Valentina Legiša 12'45"03i 4. Elizabeta Antonič (obe ŠD Grmada) 14'47"02.
Začetniki: 1. Francesco Berlendis (GS Speedy Šport) 23'33"08; 4. Andrej Antonič 25'28"08; 10. Rajko Zečevič (oba ŠD Grmada) 30'46"09
Članice: 1. Monica Comi (GS Alpini Como) 27'52"08; 4. Roberta Sardoč (ŠD Grmada) 31'10"01
Junior: 1. Paolo Barzaghi (GS Da-meno Šport) 31'25"01; 8. Ervin lori (ŠD Grmada) 46'59"08
Društvena lestvica: L GS Unicars L2 1243 točk; 5. ŠD Grmada 336 točk.
(Ervin lori)
Nogomet: po dveh zmagah na turnirju Nazario Corrente
Krašovci drevi proti San Sergiu
Kras - S. Giovanni 4:0 (1:0)
STRELCI: v 43. min. Leghissa, v 52. min. Škabar, v 68. min. Kostnapfel, v 76. min. Gnezda.
KRAS: _ Mezzavilla, Gnezda, Purič, Martini, Škabar, Famigliuolo, Granata, Lepore, Kostnapfel, Gandolfo, Legissa.
V svojem drugem nastopu na 13. izvedbi turnirja »Corrente« se je Kraševa enajsterica z neoporečnim 4:0 otresla še S. Giovannija, ki pa se je proti »rdeče-belim« predstavil pretežno z igralci, ki nastopajo v prvenstvu under 18. Zato je bila Krasova naloga znatno olajšana. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, čeprav je bilo srečanje vse do konca prvega polčasa precej izenačeno, saj so mladi Svetoivančani bili Kraševcem povsem enakovreden tekmec. Ko pa je v 43. minuti Leghissa po lepi napadalni akciji prvič premagal nasprotnikovega vratarja, je za Kraše-
vo ekipo postalo vse lažje. Priložnosti so se vrstile kot na tekočem traku, tako da je najprej Škabar po podaji Granate postavil rezultat na varno, Vesnin napadalec Kostnapfel in nato še Gnezda z glavo pa sta ga nato še bolj zaokrožila.
Drevi ob 21. uri se bo Kras v zadnjem izločilnem srečanju srečal s San Sergiom. Drevišnja tekma pa za kra-sovce ni odločilna, saj je naša ekipa po dveh gladkih zmagah že v polfinalu. (Z. S.)
MEMORIAL LUIGI GUM
Kras - San Vito	„ 2:0 (1:0)
STRELEC: v 8. in 65. min. Žagar.
KRAS: Pribaz, Grgič, Umek, Černe, Švab, Leone, Kavajic (v d. p. S. Suc), Antonič, Legissa, Žagar, A. Škabar (v d. p. Sedmak).
Vzporedno s člani tudi Krasovi mladinci nadaljujejo s pozitivno serijo na-
stopov na drugem memorialu Luigi Cum. V drugem srečanju so si s klasičnim 2:0 privoščili zelo solidni San Vito. Kljub dvema gladkima zmagama pa si še niso matematično zagotovili vstopa v polfinale, za katerega se potegujejo še tri ekipe. Le Montebello nima več možnosti. Kljub izredni so-parici so Adamčevi varovanci, katere so za žaveljski turnir ojačili trije igralci drugih društev, dokazali, da sodijo med boljše ekipe na Tržaškem. Pravi junak srečanja je bil Žagar, ki je dosegel oba zadetka. Predvsem drugi je bil zelo efekten, saj je Kraševec poleg branilcev preigral še vratarja, nasprotnikovemu branilcu pa ni nato na gol črti uspelo preprečiti zadetka.
Drevi ob 19. uri se bodo »rdeče-beli« pomerili s San Sergiom, kinujno potrebuje obe točki, medtem ko Kraševcem zadošča že ena. (Z. S.)
Odbojka: drevi v Štandrežu mednarodni turnir Juventine
Nastop Vala Kmečka banka
Konec tedna na Goriškem bo potekal v znamenju odbojke. Danes in jutri bodo namreč tri pomembne prireditve, ki potrjujejo, da je ta športna panoga zelo priljubljena med našo mladino in vodilna v delovanju društev.
V okviru praznovanj ob 40-leJtnici Športnega društva Juventina iz Štan-dreža bo danes zvečer v štandreški telovadnici odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile šesterke Karlovca (1. hrvaška liga), mladinske reprezentance Hrvatske ter članska ekipa OK Val Kmečka banka. Za naše igralce bo drevišnji turnir prvi nastop pod vodstvom novega trenerja. Na klopi štan-dreške ekipe bo namreč sedel Zvonko Brožič, ki bo imel priložnost, da prvič preveri sposobnosti igralskega kadra, čeprav bo ekipa nastopila okrnjena. Turnirja se namreč ne bosta udeležila Palin in kapetan Lavrenčič. Priložnost bodo imeli mlajši igralci, ki so nastopali v D ligi.
Prvo srečanje v Štandrežu se bo pričelo ob 19. uri. Moštva se bodo pomerila med sabo na dva zmagana seta.
Memorial B. Frandolič
S finalnimi tekmami v ženski in moški konkurenci pa se bo danes v Doberdobu končal 8. odbojkarski memorial Bernarda Frandoliča, ki ga v spomin na preminulega prijatelja prireja Kulturno društvo Kras iz Dola in s Poljan.
Drevišnja prireditev v Doberdobu se bo pričela ob 19. uri s srečanjem, ki bo veljalo za 3. mesto v moški konkurenci. Sledil bo ženski finale, ob 21. uri še finale v moški konkurenci. Po tekmovanju bo nagrajevanje.
Miniodbojka v Doberdobu
Tretja odbojkarska prireditev pa bo jutri v Doberdobu. V okviru tamkajšnjega občinskega praznika se bodo na Prazniku odbojke srečali naši najmlajši, odbojkarice in odbojkarji, ki sodelujejo v okviru združenih ekip Agoresta in Vala Našega prapora. Začetek srečanj bo v prvih popoldanskih urah.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Šesterka Arredo 1 si je zagotovila napredovanje v višjo ligo. Drugouvr-
ščena postava gasilcev pa bo morala odigrati dodatno srečanje za prestop v višjo kategorijo. V slovenskem derbiju sta se srečala Naš prapor Val in 01ym-pia. Po štirih nizih je zmagala 01ym-pia in si tako zagotovila končno 5. mesto.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Torriana
- Intrepida 3:0, Fincantieri - Caldini 0:3, Corridoni - Capriva 3:1, Naš prapor Val - 01ympia 1:3, Arredo 1 - Li-bertas Cormons 3:0, počivala je ekipa iz Fossalona.
KONČNA LESTVICA: Arredo 1 38, Caldini 36, Fincantieri 28, Torriana in Intrepida 24, 01ympia in Capriva 18, Corridoni 16, Naš prapor Val 10, Lib. Cormons 6, Fossalon 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Štiri kola pred koncem še ni jasno, kdo bo prevladal in si zagotovil napredovanje. Kar 6 ekip ima namreč še možnost, da poseže po prvem mestu. Naši moštvi sta takoj za vodilno skupino.
IZIDI 22. KOLA: 01ympia - Intrepida 3:2, Farra - Capriva 3:0, Lucinico -Torriana 3:0, Ronchi - Fincantieri .1:3, Cormons - Mossa 3:1, Azzurra - Fossalon 3:0, počivala je ekipa Sovodenj Agoresta.
LESTVICA: Lucinico in Mossa 32, Cormons 30, Farra in Azzurra 28, Intrepida 26, Sovodnje Agorest 24, 01ympia 22, Torriana 14, Capriva 12, Ronchi 10, Fincantieri 4, Fossalon 0.
UNDER 14 ŽENSKE
Goriška odbojkarska federacija je objavila končno lestvico finalnega dela, ki se je-končal dokaj nenavadno. Ekipa Pierisa je namreč zapustila igrišče med srečanjem s Sovodnjami ob stanju 1:1 v setih, na drugem srečanju proti slovenskim odbojkaricam pa se sploh ni predstavila na igrišče. Vse to iz protesta, češ da je sodnica slabo sodila v prvi tekmi.
Kakorkoli že, Sovodnje Agorest so zasedle 2. mesto zaradi boljšega količnika v točkah.
KONČNA LESTVICA: 1. Fincantieri 8, 2. Sovodnje 2 (kol. 0,65), 3. Pieris 2 (kol. 0,54), 4. Soča 2 (-1 set).
MJ
Lorenzo Bogateč
ir
Bari - Samb. (1. p.)
Bari - Samb. (k. i.) Cagliari - Lecce Cesena - Catania Cremonese - Piša (1. p.) Cremonese - Piša (k. i.) Lazio - Vicenza Messina - Campobasso Modeiia - Bologna Pescara - Parma (1. p.) Pescara - Parma (k. i.) Taranto - Genoa Triestina - Arezzo
X
X
2
1
X
X
1
X
X
X
1
1
1
Lorenzo Bogateč (letnik 1966) se je predal jadranju leta 1978, ko je imel dvanajst let. Tri leta je nastopal v razredu optimistov, eno leto pa je jadral v razredu evropa. Prešel je nato v razred finn, kjer vztraja še sedaj in kjer je dosegel svoje najboljše rezultate. Udeležil se je vrste mednarodnih regat, kjer je v kakovostni konkurenci osvojil mnogo uspehov (zadnji je nedeljsko peto mesto v Tržiču). Sodi med najboljše mladince v Italiji. Prejšnji teden je Radimir Fajt zadel dvanajst izidov.
V	Montecatiniju lahko poskusimo bazo s sk. 1, ki ima v Nicolasu najboljšega konja. V sk. 2 je v formi Ettere Mas, v sk. X pa bi lahko bilo presenečenje Ettang.
V	drugi dirki v Montecatiniju je končni izid zelo nejasen. Menda najbolj v formi je Bergese (sk. X), dobro dirko pa bi moral opraviti Baires Reo (sk. 1). V sk. 2 dajmo slediti Discorelu.
V	Bologni je Delivery (sk. 1) v formi in bo gotovo med protagonisti. V sk. X bi se moral Berrusco dobro uvrstiti. V sk. 2 se bo prav gotovo izkazal Cabof-rio, saj je trenutno v izredni formi.
V	Tarantu je v sk. 1 Belricetto dobro postavljen na startu in je tudi favorit celotne dirke. V sk. X se Exceptional vede zelo dobro. V sk. 2 je Ezalu Mo odličen, le da se ne med dirko »razbije«.
Na domači tekmi v Trstu lahko poskusimo bazo z Egisetom (sk. 1), ki bo menjal kategorijo in bi se moral izkazati. V sk. X je prejšnjo nedeljo Eroti-de osvojil podobno shemo. V sk. 2 je Aedo zelo napredoval.
V	Turinu (galop) je dirka dokaj komplicirana, saj nastopa mnogo dobrih konjev. Poskusimo s sk. X, saj ima Sca-
no Boa dobro težo. V sk. 1 moramo paziti na Gessica, ki je na svojih tekmah vedno regularen. V sk. 2 bi lahko Mis-ter Doolite konkuriral za končni uspeh.
Dirka tris
Na turinski dirki tris so naši favoriti sledeči: Efper (6), Binneli (8) in Draik (11). Dodatek za sistemiste: Dark Hano-ver (17), Exodus RL (20) in Miss Curie (18).
totip
1. — prvi	i
drugi	2 X
2. — prvi	X
drugi	1 2
3. — prvi	X
drugi	1 2
4. — prvi	1
drugi	X 2
5. — prvi	1
drugi	X 2
6. — prvi	X 2
drugi	1 2 iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
ŠZ SLOGA
sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na Opčinah v veliki dvorani Prosvetnega doma v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsedstva, tajniško in blagajniško poročilo, diskusija, pozdravi, volitve novega odbora. Sledi nagrajevanje najuspešnejših športnikov.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na srečanje s člani PD Ilirska Bistrica in PD Platak z Reke, ki bo v nedeljo, 21. t. m. Zbirališče ob 9. uri v Boljuncu na trgu. Planinci se bodo skupno podali v Glinščico in na Kokoš.
ŠK KRAS
priredi v nedeljo, 21. 6., avtobusni izlet skupno s pobratenim društvom TVD Partizan Moste v Cerknico. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Zgonika. Prijave v športno-kulturnem centru v Zgoniku danes od 18. do 19. ure - tel. 229477.
ŠD POLET
obvešča, da se interesenti za letošnji »Kamp '87« lahko telefonsko obrnejo na Andreja Vremca (tel. 211878) od 12. do 14. ure. Kamp se bo začel 22. in zaključil 27. t. m. Vabljeni!
ŠD SOVODNJE
SPDT teden dni na Pohorje
SPDT prireja v tednu od 28. t.m. do 4. julija enotedensko turo po Pohorju. Izlet spada v okvir programa SPDT, da v štirih letih opravi vso slovensko transverzalo. Letošnji prvi del se bo začel v Mariboru in zaključil v Logarski dolini, tik pod Kamniškimi Alpami. Izlet vodi Mario Milič, pri katerem dobite tudi vse informacije (tel. 229258) in se lahko seveda tudi prijavite. Informacije tudi med ponedeljkovo sejo SPDT (UL sv. Frančiška 20/3. nad., tel. 744249) od 20.30 do 21.30 ter pri Vojku Slavcu (tel. delo 764832). Tura je primerna za vse, posebno za mlade, ki se prvič podajajo v hribe in tudi za družine.
Uspelo srečanje slovenskih planincev v Vratih
To nedeljo je bilo v dolini Vrat tradicionalno, že XVI. srečanje slovenskih planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije, ki sta ga tokrat priredila PD iz Mojstrane in Koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh zamejskih planinskih društev in odsekov tako s Tržaškega, kot tudi z Goriškega. Skupno je bilo prisotnih kakih 500 planincev in ljubiteljev narave, na sporedu je bilo nekaj krajših tur in seveda skupna slavnost. Pri-
hodnje leto bo organizacijo prevzelo SPDT.
To nedeljo srečanje planincev SPDT, PD Platak z Reke in PD Ilirska Bistrica
Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja to nedeljo, 21. t.m., tradicionalno srečanje članov prijateljskih društev SPDT, PD Platak z Reke in PD Ilirska Bistrica. Planinci se bodo zbrali ob 9. uri na trgu v Boljuncu, od tod pa se bodo podali peš preko Glinščice in Botača na Kokoš, ter se nato še spustili v Bazovico in nato svojo pot zaključili v Trebčah. Vabljeni vsi!
Vabilo SPDT v pogorje Dachsteina
Še je na razpolago nekaj prostih mest za enotedenski tradicionalni »dolgi pohod SPDT«, ki bo tokrat od 22. do 29. avgusta v pogorje Dachsteina (3004 m) v gornji Avstriji. Izlet bo avtobusni samo za člane, zato se vpisovanje zaključuje že te dni. Informacije pri Vojku Slavcu (tel. 764832) ali pri podpredsedniku Ugu Margonu (tel. delo. 728013, tel. dom 751617).
Avtobusni izlet SPDT na Ponče
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet na Ponče. Izlet je pri-
Soplezalec Iva kafola Steiano Zaleri v smeri Iperscotoni v Cimi Scotoni v Dolomitih
meten za vse, saj sta predvideni dve varianti, lažja in težja. Avtobus se bo ustavil pri Belopeških jezerih, od tod pa se bodo vsi skupaj podali do koče Zacchi (ena ura hoje). Od tu se bodo eni podali na vrh Visoke Ponče (približno 2.30 hoje), drugi pa po panora-mični poti proti Mali Ponči ter se nato spet spustili h gornjemu jezercu. Izlet vodita Angelo Kermec (tel. 44016) in Devan Cesar (tel. 911433), pri katerima dobite tudi vse informacije. Vpisovanje v uradih ZSŠDI (tel. 767304).
Letna članarina SPDT
Vsi tisti, ki bi radi obnovili letno članarino SPDT: ali pa se vpisali v društvo, lahko to storijo v Tržaški knjigarni JU1. sv. Frančiška) ali pa na vsakotedenski ponedeljkovi seji SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad.) od 20.30 do 21.30.
Vrhunski vzponi Iva Kafola
Mladi zamejski vrhunski alpinist je v zadnjem obdobju preplezal nekaj res težkih smeri. 30. maja je skupno s soplezalcem Claudiom Sardello preplezal smer Carlesio v Torre Trieste v Dolomitih. Smer je dolga 900 metrov, težave pa pridejo do VIII- (!)■
V petek, 12. t.m., pa je skupaj s svojim običajnim soplezalcem Stefanom Zalerijem - Calicettom opravil prvo ponovitev smeri Iperscotoni v Cimi Scotoni v Dolomitih. Smer je dolga 600 m, težave pa gredo do stopnje sedme plus. Smer je obvezna, v bistvu pa je brez klinov, tako da ob morebitnem padcu »preletiš« cel raztežaj...Smer je prvi preplezal Leviti leta 1984, od takrat pa jo še niso ponovili.
Le dan kasneje sta se ista alpinista podala v Marmolado, kjer sta preplezala 1000 m dolgo znano smer Gogne. Težave gredo do VI1-. Kot vidimo, so vse te smeri najvišje težavnostne stopnje v gorah, Kafol pa ima seveda še celo vrsto načtov, saj se poletna sezona šele začenja, (dj)
sklicuje izredni občni zbor, ki bo v so-vodenjskem Kulturnem domu v ponedeljek, 22. junija, ob 19.30. Glavna točka dnevnega reda zadeva ratifikacijo imena društva.
TPK SIRENA
sporoča, da prireja začetniške jadralne tečaje za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
JK ČUPA
obvešča obiskovalce jadralnega tečaja za kajutne jadrnice, da bo naslednje srečanje jutri, 20. t. m., ob 13. uri. Od 13. do 17. ure praksa na morju, od 17. do 19. ure teorija na sedežu.
ŠZ BOR
bo tudi letos priredilo v mesecu juliju poletni center za osnovnošolce in učence nižje srednje šole. Udeleženci se bodo pod strokovnim vodstvom ukvarjali prvenstveno z raznimi športnimi panogami, pa tudi z drugimi dejavnostmi. Informacije in prijave v uradu ŠZ Bor, tudi na tel. številko 51-377 do 25. t. m.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
19. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ostra stališča strank, Cerkve in raznih družbenih organizacij
V Čilu val protestnih demonstracij zaradi umora dvanajstih levičarjev
SANTIAGO DE CHILE Katoliška Cerkev, stranke, opozicijske politične organizacije in razne socialne inštitucije so zahtevale od čilske vlade, naj nemudoma izvede preiskavo o umoru dvanajstih domnevnih levičarskih skrajnežev, ki so jih agenti politične policije pobili v noči med ponedeljkom in torkom, kot je bilo napisano v uradnem poročilu. Levičarske in napredne organizacije so organizirale vrsto protestnih manifestacij in v mestu Concepcion, 500 kilometrov južno od Santiaga, so študenti zasedli osem fakultet na krajevni univerzi. V Santiagu je nekaj sto ljudi uprizorilo protestni sprevod; posegla je policija, ki je z brizgalkami razpršila demonstrante in aretirala kakih deset oseb, ki so se po mnenju policistov preveč približale Palači Moneda, v kateri je sedež vlade.
Protestne manifestacije pa so se, kot kaže, šele začele. Vsedržavna zveza univerzitetnih študentov je za današnji dan napovedala vrsto manifestacij s skupnim naslovom »Dan življenja«; na univerzah bodo skupščine, študentje pa se bodo nato podali v sprevodu proti sodnim palačam ter zahtevali preiskavo o teh dogodkih.
Odločno je posegla tudi katoliška Cerkev. Sam nadškof v Santiagu, kardinal Juan Francisco Presno, je zahteval »nujno in temeljito preiskavo« in je dejal, da bo moč zagotoviti mir v Čilu samo če bo javno mnenje seznanjeno z resnico o odgovornostih za ta zločinska dejanja. Isto zahtevo je ponovil tudi generalni sekretar čilske škofovske konference msgr. Sergio Contreras.
Krščanska demokracija, ki je največja izmed zmernih opozicijskih strank, je prav tako obsodila dejstvo, da je »vlada še enkrat z orožjem nastopila proti svojim nasprotnikom«. Demokristjani ugotavljajo, da se uradna verzija ne ujema z izjavami očividcev in poudarjajo, da imajo državljani pravico, da dvomijo o uradnih sporočilih, vse dokler jim ne bo jasno povedano, kaj se je zares zgodilo.
Svojci ubitih levičarjev pa so na tiskovni konferenci poudarili, da ne gre za edini tovrstni primer, ampak je bilo v namišljenih spopadih s policijo ubitih že 92 mladih levičarjev.
Verižno trčenje v ZDA
Trčenje med 12 vozili na Floridi je povzročilo smrt ene osebe in večstomili-jonsko škodo	(Telefoto AP)
Ameriška vojaška prisotnost v Zalivu veča napetost in krepi možnost incidentov
WASHINGTON —- Pred kratkim je ameriško obrambno ministrstvo poslalo Kongresu tajno poročilo o položaju v Zalivu, kjer piše, da so možnosti iranskih represalij minimalne. Kot znano, je v ameriški javnosti vladni sklep, da bo enajst kuvajtskih ladij plulo pod ameriško zastavo, in bodo tako deležne »kritja« ameriške vojaške mornarice, sprožil deljene reakcije, enotni pa so si bili skoraj vsi v tem, da je ta operacija sila riskantna.
Funkcionarji ameriške obveščevalne službe, nasprotno s stališčem Pentagona, ocenjujejo, da so možnosti iranskega »maščevanja« izredno visoke. Po njihovem mnenju ni sicer nujno, da bi Iranci neposredno napadli eno izmed kuvajtsko-ameriških ladij, bolj pa obstaja možnost, da bi ^e znesli nad ameriškim osebjem v Zalivu in da bi minirali vode, kjer plujejo »sporne« ladje. CIA je posebno prepričana o tem, da morajo Iranci to storiti vsaj zaradi hudih protiameriških gibanj v Iranu, ki zahtevajo kaznovanje »ameriških imperialističnih načrtov«.
V ameriškem Kongresu so medtem vse bolj pogosti posegi tistih, ki nasprotujejo zamisli Reaganove
administracije. V tem so še posebno aktivni trije odposlanci Kongresa, ki so bili konec marca v Zalivu, da bi ocenili nastali položaj. Veliko zaskrbljenost je v ameriški javnosti povzročila vest o najdbi številnih morskih min ob vhodu v pristanišče Al Ahmadi in v kanalu, ki pelje v Kuvajt. V torek je sicer glasnik Pentagona Robert Sims trdil v Kongresu, da ni Iran tehnično sposoben minirati Zaliva, drugi izvedenci pa so prepričani, da Iran že to dela tako, da jih polaga na morsko dno z majhnimi izvidniškimi čolni.
Mnoge zalivske države se medtem sprašujejo, ali prihajajo ameriške vojne ladje v Zaliv zato, da bi »jamčile svobodno plovbo« v teh mednarodnih vodah, ali pa zato, da bi preprečile, da bi druga velesila ojačila svojo prisotnost v tem strateško izredno pomembnem področju. To vprašanje se sliši zadnje čase vse bolj pogosto, saj je vsem jasno, da pomeni masiven prihod ameriške vojaške mornarice v Zaliv le še večanje napetosti in možnost novih incidentov. Jasen primer je napad, po pomoti sicer, na ameriško fregato Stark. Vsemu temu je treba dodati dejstvo,
da so zalivske države po izbruhu afere Irangate delno izgubile zaupanje v politiko Washingtona.
Iranci medtem trdijo, da bodo ameriške ladje po prehodu Hormuških vrat neobhodno vmešane v nove incidente. Vojaška poročila iz Zaliva medtem opozarjajo, da so iranske rampe za lansiranje raket »zemlja-voda« že razmeščene. Iz istih virov se je tudi zvedelo, da so samomorilske enote islamske vojske že pripravljene. Z lahkimi hitrimi čolni naj bi izvedle nenadne akcije proti vojnim silam »velikega Satana«.
Ponovno se je oglasila tudi Arabska liga, ki je sestavila sedemčlanski komite. Ta naj bi v soglasju z drugimi državami zaprosil za posebno zasedanje Varnostnega sveta OZN, na katerem bi poiskali formulo, ki bi omogočala sklenitev iransko-iraškega mirovnega sporazuma. Člani komiteja, ki jih vodi tajnik Arabske lige Šadli Klibi, se te dni pogovarjajo z generalnim sekretarjem OZN De Cuellarjem in predsednikom VS Martinom Adoukijem. Cilj zasedanja naj ne bi bil le sprejem »običajne« resolucije, ampak ta, da se sprejmejo »efikasni ukrepi« za dosego tega cilja.
»Nora« vožnja avtobusa v Rimu
RIM — Včeraj zjutraj se je pripetila na Trgu Vescovio v Rimu tragična nesreča, ko je avtobus mestnega prevoza nenadoma »znorel«. V svoji divji vožnji je avtobus najprej zavozil na pločnik, kjer je povozil tri osebe, nato pa se je zaletel v fiat uno in v BMW, ki sta bila parkirana tam blizu.
Vse se je zgodilo, ko je sprevodnik, 55-letni Felice Tassi, ukazal šoferju Francu Bernardiju, naj premakne avtobus proge 319 do bližnje končne postaje proge, kjer je čakalo nekaj potnikov. Bernardi je sedel za volan, prižgal motor in nepričakovano je avtobus, ki je imel blokiran volan, zdrvel na pločnik in tam povozil 18-letno Cristino Giustini, 62-letnega Giuseppa Costanza in sprevodnika samega.
Avtobus je nadaljeval noro vožnjo in se je zaletel še v dva avtomobila, šele nato pa ga je šofer lahko ustavil. Cristina Giustini je pri priči umrla, sprevodnik Felice Tassi in Armando Facchini pa bosta ponovno zdrava v 60 oz. 40 dneh.
Ob supernovi v Veliki Magellanovi meglici odkrili neznano in zagonetno nebesno telo
VANCOUVER — Astronomi vsega sveta zaprepadeno zrejo v nebo ob pojavu neidentificiranega in še neznanega nebesnega telesa, ki so ga nenadoma in povsem nepričakovano opazili v bližini supernove v Veliki Magellanovi meglici. V bistvu gre za svetlobni madež, ki ima le eno desetinko svetlobne jakosti supernove in ki se ji približuje.
Prvi je neznano nebesno telo opazil s štirimetrskim zrcalnim teleskopom na Cerru Tolu v Čilu britanski astronom Nisenson. Ta sploh ni verjel svojemu odkritju, mislil je, da ima privide, a kmalu zatem je dobil potrdilo, da so neznano nebesno telo opazili tudi v Avstraliji.
Z odkritjem so britanski in avstralski astronomi javnost seznanili na konferenci kandadsko-angloameriških astronomov v Vancouverju. Značilnosti tega telesa so tako neverjetne, da so nekateri znanstveniki prepričani, da sploh ne obstaja, da gre v bistvu le za plinski aglomerat, na katerem se zrcali svetloba supernove.
Astronomi bodo bržkone našli odgovor čez kak mesec, saj bi moralo to
neznano telo prej ali slej trčiti v supernovo. Vse pa preseneča dejstvo, da se je novo nebesno telo pojavilo v tistem delu nebesnega svoda, ki ga imajo astronomi stalno pod svojim nadzorstvom.
Odkritelja ne moti skepsa nekaterih znanstvenikov. Tudi v primeru, da bi bilo novo telo le plinska masa, ki dobiva energijo in svetlobo od supernove, je to enkratno odkritje, saj niso do sedaj opazili ničesar v bižini supernov.
Eksplozijo supernove, v bistvu smrt zvezde, so prvič opazili 23. februarja letos z že omenjenim teleskopom v Čilu. Skoraj istočasno so v laboratoriju pod Mont Blancom zaznali nekaj nev-trinov (delcev atoma, ki so nastali pri eksploziji zvezde in ki so s svetlobno hitrostjo prispeli do našega planeta). V odkritje nevtrinov je marsikdo podvomil, sedaj so dvomi še večji. Kenneth Brecher z bostonske univerze je celo razvil tezo, da se supernova spreminja v pulzar, ki je s svojo ogromno energijo povzročil vidnost prej obstoječe plinske mase. V to teorijo pa le redki verjamejo.
Morda odkrili krivce za pomor rib pri Otrantu
OTRANTO — Otrantski pretor Ennio Cillo je v Manfre-donii ob operativni obali kemičnega obrata Enichem Agri-coltura zaplenil ladjo Isola Celeste, ki ima na krovu 3 tisoč ton tekočih strupenih kemikalij. Ista usoda je doletela številne rezervoarje obrata. Klobčič ugibanj o zagonetnih poginih delfinov in želv, ki jih je morje naplavljalo na obalah Apulije, se počasi odvija. Pretor je seveda zanikal, da bi bila jasna vzročna veza med zaplembo in pogini. Poudaril pa je, da so na ladji in v rezervoarjih ugotovili take strupene snovi, za katere obrat ni imel pooblastil, da jih lahko odvrže v morje.
Vsakih pet dni je Isola Celeste spuščala v morje kemikalije na območju, ki je 200 milj južno od Rta Santa Maria di Leuca v Jonskem morju. Če bodo torej z analizami na mrhovinah delfinov potrdili, da so pogibel povzročile v morje odvržene nedovoljene kemikalije, bo mafredonski obrat preživel marsikatero hudo uro. Že sedaj pa obstaja sum, da se je ladja Isola Celeste marsikdaj znebila kemikalij izven določenega območja, da so tako prihranili na času in denarju. Kot vedno v podobnih primerih uprava navaja nevarnost, da bi bili delavci odpuščeni, če se ne bo proizvodnja nadaljevala. V primeru da ne bi ladji dovolili odvreči strupenih snovi, bi morali proizvodnjo ustaviti že čez nekaj dni.
Razbitin jugoslovanskega Cavtata s strupenim svinčevim tetraetilom ne omenja več nihče, kot so to delali ob prvih odkritjih pomora delfinov in želv. Analize so namreč nesporno dokazale, da niso redki preostali sodi svinčevega tetraetila popustili.
Otrantski pretor je včeraj obenem izdal nekaj sodnih pozivov za odgovorne mafredonskega obrata.