10-2006 86 Reinhold Messner o sebi Življenje na skrajnih mejah: avtobiografija, Reinhold Messner v pogovorih s Thomasom Hüetlinom; Učila International, Tržič, 2006 se javljal s satelitskim telefonom z vrha gore, saj ga sploh ni imel s seboj, še v puščavah in pri pre- čenju Antarktike je imel skromno elektronsko opremo. Je pa svo- je podvige vestno beležil in jih obelodanjal v številnih knjigah, preko štirideset se jih je nabralo samo neposredno izpod njego- vega peresa. Tu pa seveda trčimo ob tisto vprašanje: »Je bilo res?« Danes vidimo. A njega ni bilo mo- goče videti, pogosto je bil sam na višinah, kjer človek že tako doje- ma stvari napol v polsnu. Mu zau- pati? Pravzaprav za večino njego- vih vzponov in prečenj ostajajo neizpodbitni dokazi, zapletlo pa se je prav pri prvi odpravi, davne- ga leta 1970, ko je na Nanga Par- batu izgubil brata. Izgubil, pustil? Od takrat do danes ostaja vpraša- nje nerazrešeno – Messner ga je zase razrešil že zdavnaj, najprej v občuteni izpovedi v knjigi Der nackte Berg (Gola gora), zatem z večkratno najdbo ostankov tru- pla, ki tudi po analizi DNK pri- padajo bratu. A nasprotniki, ki jih ima zaradi svoje, lahko bi rekli kar trmaste narave, ne mirujejo. Prihajajo s protidokazi, znova in znova ... Morda je prav zato naj- bolje, da bralec v obsežnem delu nedavno izšle knjige kar sam naj- de odgovor. Knjiga Življenje na skrajnih mejah je v bistvu pogo- vor novinarja Thomasa Hüetlina z Messnerjem o nekaterih najbolj zanimivih, morda tudi odprtih vprašanjih avtorjeve življenjske poti: umrli brat, jeti (Messner ga je našel, to naj bi bil kar medved, ki živi v najbolj odročnih kra- jih Himalaje in Tibeta), gorniška dediščina (na Južnem Tirolskem Messner vzpostavlja mrežo pet- ih gorniških muzejev), politika in okoljevarstvo (bil je evropski po- slanec, njegova ideja je tudi orga- nizacja Mountain Wilderness) ipd. Izjemno zanimivo branje, Messner je redkih besedi, a trd- nih in odločnih. Morda je pomen in osebnost Reinholda Messner- ja še najbolje izrazil Tone Škarja, ki je v spremni besedi h knjigi zapisal: »Reinhold Messner ni iz- umil ničesar, je pa pognal in po- spešil razvoj alpinizma močneje kot kdorkoli drug. Svobodomi- selnost je pogum, pogum je reči bobu bob, pogum je na glas po- vedati, da je cesar nag, ko se več- ina oportunistično spreneveda, da je vse prav.« In Messner je že pred štiridesetimi leti rekel, da je »železja« v stenah preveč, da je treba iti na goro po naravni poti, to je znova in znova dokazoval, in danes mu verjamejo še tisti, ki so težko sprejeli njegove besede. In ko bralec konča s knjigo, vidi, da se z Reinholdom Messnerjem ni vedno lahko strinjati. A nesporno bo ostal največji – razen če ga ne- koč posnemovalci ne bodo pre- segli. Teh ima namreč ogromno. Marjan Bradeško Primorsko- notranjske novosti Bradat in razmršen, razorane- ga in resnega obraza nas gleda z naslovnice avtobiografije, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Dolga je že njegova pot in postal je »star alpinist«, torej v skladu s pregovorom bi že zato moral biti tudi »dober alpinist«. Reinholdu Messnerju se po takšni življenj- ski poti res ni treba več dokazo- vati, saj je dosegel takorekoč vse, česar pred njim niso dosegli dru- gi. Postavljal je meje in jih presto- pal, takšne, o katerih predhodne generacije niso niti razmišljale. Postal je naj-alpinist, posebej je s svojimi dejanji zaznamoval hima- lajizem. Prvi na vseh osemtisoča- kih sveta, prvi na Everestu brez dodatnega kisika ... Pa nehajmo z naštevanjem, saj je marsikate- ro od njegovih dejanj odmevalo tako, da je ostalo zapisano za zme- raj in ga niti ni potrebno posebej obnavljati. Seveda je Messner tudi medijski človek, čeprav drugačen od današnjih medijskih alpini- stov. Njegovih dejanj ni bilo mo- goče spremljati preko spleta, ni Kar nekaj novih knjižnih izdaj smo dočakali, ki predstavljajo prostor od Pivke na severu do Br- kinov in Čičarije na jugu. Najbolj pade v oči obsežna fotomonogra- fija Brkini in sosednji kraji na pre- lomu tisočletja. Slavko Gerželj, po domače Radko Mrnošnov, doma sredi Matarskega podo- lja, med Brkini in Čičarijo, je po dolgih letih raziskovanja in foto- grafiranja domačih in sosednjih krajev zbral za celo knjigo foto- grafij. Dodal jim je izčrpne pod- napise, kjer ne manjka ledinskih