Celje - skladišče D-Per III 19/1971 lili 1119710388,12 lllllllllllllllllllll COBISS J vy>Lkx LETO VII. ŠT. 12 — CELJE, DEC. 1971 GLASILO KOLEKTIVA Z zaupanjem v lastne moči smelo v novo 1972 leto S hitrimi koraki se približuje za-kjuček letošnjega napornega gospodarsko nestabilnega leta. Skozi celo leto so nas spremljale subjektivne in objektivne težave ter vnašale v naše vrste nemir in negotovost. Nenehni porast cen (industrijskim proizvodom za 16”/», cene na drobno 14%>, cene živilskim potrebščinam za več kot 14°/o), materialnih stroškov, visoka stopnja nelikvidnosti celotnega gospodarstva, izredno veliko pomanjkanje obratnih sredstev, visok primanjkljaj v zunanje trgovinski bilanci in ne nazadnje približno 16-17% razvrednotenje denarja kot posledica naštetih negativnih pojavov. Vsi ti ekonomski dejavniki so nas prisilili, da smo vložili vse sile in zadovoljivo iapo: nili postavljene naloge. Ob zaključku leta pričakujemo, da bomo presegli skupini promet preko 70 starti milijard dinarjev, približno 1,2 stare milijarde dobička, preko 800 starih milijonov amortizacije, dejansi’ povprečni osebni dohodek bo znašal približno 145 tisoč starih dinarjev na zaposlenega. Lahko bi še našteval bilančne pokazatelje in s tem potrjeval uspehe, ki jih je naš kolektiv (kateri bo kmalu štel preko 2000 članov in se razprostira od Črne na Koroškem do Brežic in od Ruš do Zagorja ob Savi) dosegel, vendar je bolje, da počakamo na zaključni račun za leto 1971 in se bomo takrat temeljito pogovorili, kak" smo delali din kakšen je bil dejanski uspeh. Ko skušam odgovoriti na vprašanje: »Kaj nas čaka v prihodnjem letu?« skoro ne najdem optimističnega odgovora, ki bi nas vse skupaj pomiril in nakazal jasno smer naše poti. Ustalitev našega gospodarstva, odprava plačilne nezmožnosti, popolna zamrznitev cen in težak položaj na poidračju kreditno-denarne politike in še nešteto drugih, so kopica zelo zapletenih ekonomsko-po-litičnih dejavnikov, katerih uspešna rešitev bo blagodejno vplivala na skrajno napeto vzdušje v našem gospodansko-političnem življenju. Za uspešno razrešitev teh zapletenih problemov se čutimo soodgovorni in bomo morali skupaj z samoupravnimi organi, družbeno-političnimi organizacijami storiti vse, da bomo doprinesli čimvečji delež k razrešitvi teh problemov. Naš delež je .lahko v povečani storilnosti dela, zmanjšanju upravnih in drugih stroškov, izboljšanju kakovosti naših izdelkov in trgovskih uslug, -zmernim porastom osebnih dohodkov, razumni naložbi investicijskih sredstev, v ohranitvi ravni življenjskega standarda članov našega kolektiva in ne nazadnje krepitev samoupravljanja. Uspešna izpolnitev teh nalog bo naš prispevek k naporom, za razvozlanje gvortiijskaga vozla našega ekonomsko političnega položaja. V prihodnjem letu lahko pričakujemo porast celotnega prometa približno za 10% osebni dohodki v masi za 18% in na zaposlenega približno 16%, število zaposlenih se bo zvišalo za približno 3%, stroški se bodo povečali za približno 12%, cene bodo porastle za približno 6-8%. Ta predvidevanja se pa lahko bistveno spreminjajo, če bo prišlo do ostrejših ali milejših ukrepov. Iz podanega pregleda izhaja, da nas čakajo v prihodnjem letu težke in zahtevne naloge. Z zaupanjem v lastne moči bomo tudi te težave uspešno prebrodili. Zato smelo v Novo 1972 leto. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želim obilo sreče, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov v Novem letu 1972. PETAUER Franc ismmj ^DtužfaenG p&Liticne &£ycini~ zaci^e iti &cg^ani uptcuzL^a-nfa žeii£& cLanam k&Lektina &£e£}ri& &tec&, zdzcm^e in zado-n n&netn Letu 1972 Poročilo o obisku mednarodne raz stave prehrambenih proizvodov „A\UGA“ v Molan Poslovni odbor je na 22. redni seji odobril direktorju komercialnega sek|torja, tov. Rirher-ju, vodju nabave poslovalnice 3, tov. Pinterju, generalnemu direktorju Petauerju obisk mednarodnega sejma prehrambenih proizvodov ANUGA v Kolnu (Zvezna republika Nemčija) v času od 25. septembra do 1. oktobra t. 1. z možnostjo koriščenja službenega avtomobila. Na dolgo pot srno odpotovali v nedeljo dne 26. sepembra zgodaj zjutraj z željo, da nedeljo izkoristimo za vožnjo do Kolna. Naš pro-gram za prvi dan bivanja v tujini smo realizirali z 92«/o, to pomeni, da smo prenočili 80 km pred Kotnorn. V ponedeljek smo zgodaj zjutraj (za nemške pojme) nadaljevali proti Kolnu. V upanju, da pot do cilja m več dolga in da bomo potrebovali približno eno uro, smo se nekoliko všteti. Rahel dež, na posameznih odsekih gosta megla in sorazmerno gost promet na moderni tripasovni avto cesti je narekoval počasno vožnjo. Kljub temu, da se lahko pohvalimo, da smo potovali s sorazmerno hitrim avtomobilom, smo za 80 km poiti potrebovali dve uri vožnje. Predno smo vstopili v veličastne razstaviščne prostore ANUGA, smo uredili vse formalnosti, t. j. rezervirali prenočišče, kupili stalne vstopnice za poslovne obiskovalce, cena ene vstopnice DM 15, (67,68 din), pregledali katalog in vodišča, sestavili plan ogleda razstave in ob približno 09,30 ura smo se podali na ogled. Za uvod vas želim seznaniti kaj pomeni beseda »ANUGA« in kakšen obseg zajema tako glede površine, sodelujočih držaiv razstavljal cev in razstavljenega blaga. Beseda »ANUGA« pomeni v nemškem jeziku »AUgemeine Na-hrungs - und Genussmittel-Ausstel-lung« in v dobesednem slovenskem prevodu pomeni ■ »Splošna razstava hrane in nasladi!«. Na ANUGI je sodelovalo 61 držav iz vseh 5 celin. Evropa je bila zastopana s 24 državami. Udeležba razstav,ljalcev je presegla število 3200 od tega približno 1600 iz tujine. Razstavljale! so imeli na razpolago za razstavo hrane in nasladil 105.000 m2 in za tehnično razstavo raznih naprav in pripomočkov za prehrambeno gospodarstvo in gostinstvo, embalažne stroje in material, transportna sredstva 45.000 m2 torej skupaj 150.000 m2 (to je prostor na katerem lahko uredimo 26 pokritih nogometnih igrišč). Obiskovalci ANUGE so imeli na razpolago 700.000 m2 parkirnih prostorov v neposredni bliižni razstavišča. Parkiranje osebnih avtomobilov je bilo brezplačno. Promet izredno dobro urejen. Organizatorji razstave so pričakovali obiskovalce iz 82 držav. Cena vstopnic je bila sorazmerno visoka in se je delila na: a) .trajna vstopnica za vse dneve razstarve — v predprodaji DM 15,- (67,68 din) — blagajniška prodaja DM 22,- (99,26 din) b) vstopnica veljavna za enkratni obisk poljubnega dne razstave — v predprodaji DM 6,- (27,07 dim) — blagajniška prodaja DM 12,- (54,14 din) c) vsotonica veljavna za enkratni obisk samo v dnevih za širšo javnost za učence, dijake invalide in osebe starejše kot 65 let — blagajniška prodaja DM 3,- (13,54 din) Če primerjamo ceno vstopnic Zagrebškega in Kolnskega velesejma, potem lahko ugotovimo, da je razmerje 1 : 10. Iz tega sledi, da si lahko resnično poceni ogledamo Zagrebški velesejem, katerega v svetu mnogo bolj cenijo kot doma. Ooisal sem nekoliko osnovnih značilnosti sejma, da si lahko ustvarite približno predstavo o razsežnosti in pomenu te razstave za svetovni. posebno pa evropski trg. Za ogled ANUGA razstavišča smo si določili dva dni t. j. skupaj 18 ur. Ogledali smo si vse razstavne prostore. posebno pozornost. smo posvetili tistim razstavi j aleern. ki na področju prehrambene proizvodnje in pridelovanje živil nekaj pomenijo kot na mrimer. .razstavljale! Iz USA. Francije, Belgije, Italije. Danske, Holandije, Anglije, Španije, Argentine, Z. R. Nemčije, SSSR in drugih. Osnovne značilnosti letošnje raz-, stave AN.UDA po posameznih razstavi j aleih: 1. FRANCIJA — Francija je tudi letos vodilna tuja razstavi j alka, ki se je obiskovalcu prikazala kot veličastna proizvajalka in pridelovalka prehrambenega blaga. Posebno mesto so posvetili mlečnim izdelkom zlasti najrazličnejšim vrstam delikatesnega sira. Za mnoge vrste smo se spraševali ali jih še sploh lahko prištevamo med sire zaradi okusa, oblik in cene. Častno mesto so zavzela tudi razna visokokvalitetna vina, poznani francoski šampanjci in konjaki. Sveže sadje in povrtnina sta s svojo kvaliteto dajala poseben poudarek francoskemu paviljonu. Ševeda So Francozi razstavljali še nešteto drugih vrst blaga. 2. USA USA je predstavila obiskovalcem izključno v naprej pripravljena globoko zmrznjena jedila. Priprava jedil za uživanje zahteva sorazmerno kratek čas. Prikupna dekleta so nazorno prikazala pripravo jedil. Težko je bilo izbrati jedilo, ki ga ame-ri,kanci niso imeli razstavljenega. 3. BELGIJA Belgija je ostala zvesta svoji tradiciji zato je dala v svojem paviljonu poseben poudarek: poljedelskim pridelkom, sveži zelenjavi, svežemu in konzerviranemu sadju in povrtninam, jajcem, mlečnim izdelkom in ostalim vrstam prehrambenega blaga, ki je značilno za Belgijsko prehrambeno industrijo. Sorazmerno dolgo smo si ogledovali njihovo res kvalitetno zelenjavo, povrtnino in sadje, težko je verjeti, da vse to kar smo videli zraste na belgijskih poljih. Ne da bi podcenjeval naše kmetij ce, vendar lahko trdim, da takšne povrtnine niso v stanju pripraviti v toplih gredah kaj šele na polju. Tov. Pintar je mnogokrat vzdihnil in pri tem dejal: »Kdaj bodo naši proizvajalci nam nudili vsaj približno takšno kakovost«. 4. ITALIJA Italija ni odveč, da mnogi imenujejo Italijo deželo makaronov in špagetov. Tudi na ANUGI so se Italijani predstavili s kompletno kolekcijo testenin in moram priznati, da takšne izbire še nisem videl. O kvaliteti lahko rečem samo pohvalno. Prikupne in temperamentne itali j anke so nas, vabile na poskušnjo njihovih testenin z raznimi mesnimi dodatki. Pravtako so se Italijani predstavili z bogatim izborom sadja, južnega sadja, zelenjave, sadnimi sokovi, olivnim oljem, sirom, mesnimi izdelki, bogato kolekcijo vin in žganih pijač, sladkornimi in kandiranim sadjem. 5. DANSKA — dežela mleka in sira se je tudi na ANUGI predstavila obiskovalcem v tej luči. Težko je opisati vse vrste sira, vključno delikatesnega, saj so razstavljali preko 200 vršit. Poleg mlečnih proizvodov so Danci nudili bogato izbiro svežega (zmrznjenega) mesa, mesnih izdelkov, rib in nibjih konzerv in znano dansko pecivo. 6. NIZOZEMSKA — kot glavni dobavitelj perutnine EWG (evropska gospodarska skupnost (je dala temu blagu poseben poudarek. Pri raznih vrstah perutnine smo se ustavljali, saj smo se hoteli z otipavanjem prepričati o izvirnosti blaga. Težko je verjeti, da kar smo videli je pravo blago in ne le razstavni nadomestek iz plastike, ker .nismo navajeni gledati tako kvalitetno za tržišče pripravljeno perutnino, smo mnogokrat podvomili, prepričali smo se, da je vsak dvom v pristnost blaga odveč. Nizozemska je z razstavo sira in masla dokazala, da ne zaostaja za Dansko, Francijo, Belgijo in ostalimi, ki nekaj pomenijo na področju proizvodnje kvalitetnih mlečnih izdelkov. Bogata ponudba jajc, stročnic, riža, krompirja in sočivja napravi na obiskovalca poseben vtis, ob misli, da so zemljo na kateri so pridelali te dobrine iztrgali morju. 7. ANGLIJA — je prikazala obiskovalcem izredno širok asortiment prehrambenega blaga s katerim je hotela dokazati visoko stopnjo razvitosti njihove prehrambene industrije. V zelo velikem in okusno opremljenem paviljonu so razstavljali predvsem: slaščice, čokolado, aromatična eterična olja, začimbe, omake, kis, brezalkoholne pijače, poltrajne kolače, kekse, polnjeno pecivo, paštete, mesne konzerve, klobasne konzerve, ribe lin ribje konzerve, divjačino in konzerve iz divjačine, sadje in konzervirano sočivje in povrtnino, zrnat fižol, testenine, kruh, dietna živila, želeje, marmelade, med, jutranja jedila, čaje itd. W:isky Gin in škotska voda so dajali angleškemu paviljonu svoj-sten pečat. S. ŠPANIJA — je bila letos izredno močno zastopana morda ne toliko po asorti-manu, kot po prostornini paviljona in kvaliteti razstavljenega blaga. Sveže sadje in povrtnina, vseh vrst konzerve, vina in žgane pijače, to blago je v glavnem predstavljalo špansko prehrambeno industrijo. 9. ARGENTINA — izredno aranžiran j e prehrambenih artiklov kot na primer: sve- že in zmrznjeno raznovrstno meso, žita, oljarice, sadje, vino, čokolado, bonbone in drugo, so napravili na obiskovalca močan vtis, pri tem se je nehote vsilila misel, da hoče , Argentina močneje prisotna na evropskem tržišču. 10. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA — že na prvi pogled mora obiskovalec ANUGA ugotoviti, da je Nemčija domačin in gostitelj tej razstavi. Približno 15 %> vseh prostorov so zavzeli Nemci. V njihovih paviljonih smo videli vso bogatstvo prehrambene industrije. Človek ne more verjeti, da je napredek tovrstne industrije tako silovit in da so tako uspešno združili želje potrošnikov in sposobnosti proizvajalcev, ter obogatili svoj in tuje trge z izdelki prehrambene industrije. Krompirju in zopet krompirju so Nemci dajali na letošnji razstavi poseben poudarek. Na koliko načinov se da krompir pripravljati so nam nazorno prikazale prikupna dekleta, ki niso obiskovalce privabljale samo zaradi krompirja, temveč tudi zaradi njihove prikupne zunanjosti. Dobili smo občutek, da želijo Nemci v velikem odstotku zamenjati pšenično moko in kruh s krompirjem. 11. S S SR — kot vedno je tudi tokrat Rusija ostala zvesta svoji ponudba na ANUGA, kaviar, vodka, šampanjec iz Krima, raki, ribe, divjačina, med, suha zelenjava in čaj, poleg neštetih grafikonov, ki so prikazovali porast proizvodnje je bilo vse, kar so nudili v svojem paviljonu. 12. JAPONSKA — kot posebnost letošnje razstave je bil prav gotovo japonski paviljon. Obiskovalce so skušali prepričat, da se približuje čas, ko bomo živeli od samih tablet. Da ne bi zaostajali na tem področju so koit prvi ponudili tržišču najrazličnejše brezalkoholne pijače in sokove v tabletah. V navzočnosti obiskovalcev so te tablete spreminjali v razne pijače, ki niso v ničemer zaostajale za originalnimi nemškimi pijačami. Kot posebnost naj še omenim suhe gobe (Stotake) sušene po novem postopku, če se te suhe gobe namočijo 5 minut v mlačno vodo, dobijo skoraj popolno obliko in kvaliteto sveže gobe. Riževo vino (Sake), konzervirane mandarine in pomaranče, konzervirane skuše, dimljene ostrige, dimljene in kuhane školjke v konzervah, razni prehrambeni izdelki iz morskih alg (predvsem juhe, o-make), sladkarije in žvečilni gumi so dopolnjevali posebnosti japonskega paviljona. 13. ŠVICA — njihova tradicionalna ponudba sir in Nesttle čokolada sta tudi letos dajala ton švicarskemu paviljonu. 14. JUGOSLAVIJA — organizator prireditve je jugoslovanski paviljon razporedil v skupino tretjerazrednih proizvajalcev prehrambenega blaga. Kljub temu, da je letošnja razstava jugoslovanskega prehrambenega blaga nekoliko boljša kot v prejšnjih letih je še vedno zelo skromna. Organizator jugoslovanske razstave je obiskovalcem prikazal naše izdelke v obliki klasičnega izložbenega aranži-ranja n. pr.: Stara slivovka 1/1, 1/2 an 2 del, zimska salama 1 komad, šunka konzervirana v lastnem soku po ena konzerva itd. Svetovno znana štajerska vina sploh niso prišla do izraza. Na vidnem mestu je bila razstavljena »Muska voda«, kot da bo ta rešila naš ogled. Bistven napredek je bil storjen na področju reklamiranja našega turističnega gospodarstva. Bogata izbira reklamnega materiala in usluž-nost nameščencev je po vsej verjetnosti obiskovalce prepričala, da nismo prišli prodajati prehrambeno blago, ampak reklamirati turistično gospodarstvo. Ko sem opazoval naš paviljon in ga primerjal z drugimi n. pr.: madžarskim, bolgarskim, grškim, turškim, me je bilo sram, da sem Jugoslovan. Podal sem grobi pregled razstavljenega blaga 14 držav, ki na področju proizvodnje prehrambenega blaga nekaj pomenijo (razen ene) in ki dajejo ton nadalnjemu napredku tovrstne industrije. Mnoge dežele si močno prizadevajo kot na pr.: Avstrija, Izrael, Madžarska. Poljska, Bolgarija, Portugalska, ČSSR, Brazilija, Alžir in druge, da hi dohitele morda tudi prehitele prej omenjene gigante v proizvodnji prehrambenega blaga. ANUGA-71 je ponovno potrdila brezpogojno vodstvo v izbiri, kakovosti in količini prehrambenega blaga vtisokorazvitih industrijskih držav na čelu z ZDA, Anglijo, Nemčijo, Francijo itd. Lahko bi pričakoval, da ta primat pripada agrarnim deželam, če se pa poglobimo v razmišljanje, zakaj je temu tako? moramo ugotoviti, da sodobno vrtnarstvo, sadjarstvo in živinoreja posebno pa predelovalna prehrambena industrija potrebujeta močno tehnično in potrošniško zaledje, to pa lahko nudi industrijsko in agrarno dobro razvita država. V razgovoru s tov. Piinterjem in Pirherjem o vtisih iz ANUGA-e, smo prišli do ugotovitve, da bi si morali to razstavo ogledati vsi pomembnejši kmetijski proizvajalci, da bi se seznanili, kaj vse bi lahko pridelali na naši slovenski zemlji, ki po kvaliteti ne izostaja za Francijo, Belgijo, severno Italijo, Avstrijo in drugimi. Lahiko bi znatno o-bogatili naš trg s sadjem, zelenjavo, povrtnino, sočivjem pogojili bi hit- rejši razvoj prehrambene industrije. Sebi bi lahko zagotovili sredstva za naprednejšo obliko poljedelstva in višji življenjski standard. Franc Petauer (se nadaljuje) Nova merx pekarna v Hrastniku Vsak uspeh mora človeka preroditi, mu vliti novih moči, da si svež, z novim elanom postavi sledečo nalogo, ne pa, da te trenutni uspeh uspava. To ne velja samo za posameznika, za grupo ljudi, velja za celoten kolektiv. »Kdaj in kje bomo zopet ob podobni svečanosti, kako bo s sredstvi?« Takšne in podobne misli so nas obdajale 16. decembra, ko smo izročili namenu nov sodoben obrat za proizvodnjo kruha. To je nov uspeh našega delovnega kolektiva, s tem je obenem potrjena ugotovitev, da se v skupnih prizadevanjih da marsikaj doseči. Seveda se tega še tem bolj veselimo mi, ki pripadamo pekovski veji proizvodnje. S tem nismo pridobili samo novo enoto združenega dela, novih izkušenj, temveč tudi možnost razširitve proizvodnega programa kot večjo možnost popestriti reven asortiman pekovskih izdelkov. ZAČETKI: V Hrastniku sta bili dve parni pekarni, nazadnje last splošnega trgovskega podjetja. Niti prva, še manj pa druga nista ustrezali osnovnim higienskim in tehničnim predpisom zaradi dotrajane o-preme. Delovni pogoji pa so bili takšni, da jih raje .ne omenjam, kajti človeku se zazdi, da je sokrivec, da so ljudje tako dolgo »ustvarjali« nnš nepogrešljiv kruh v takšnih nemogočih pogojih. Razen tega niso več zadoščale kapacitete z ozirom na porast prebivalstva. Občinski možje so nam dovolili, da prevzamemo preskrbo s kruhom v Hrastniku in okolici. Na adaptacijo starih pekarn ni bilo niti misliti. Včasih je naložba v nov objekt eko-nomičnejša, kljub večji začetni investiciji, kot pa stalno popravilo dotrajanih objektov. V našem primeru je to tudi realno potrjeno. LOKACIJA IN GRADNJA: Zemljišče za lokacijo leži v zgornjem delu Hrastnika, ob glavni mestni cesti. Zanimivost lokacije je tudi v tem, da preko gradbenih parcel teče potok Boben, ki ima hudourniški karakter. Strugo je bilo potrebno regulirati in ji nekoliko spremeniti smer, da danes le zadnji del nove zgradbe leži preko struge. Premestitev struge potoka je bila manj zahtevna, kot pa najti primerno lokacijsko parcelo. Kdor pozna Hr.ast-... nik, ki je vkijenjen med hribi na eni Del strojne opreme — delilni stroj in rudarskimi ugrezninami na dnu- ga strani, bo razumel, da je za lokacijo stavbe v tlorisnih merah 32 x 15 m, težko najti primernejši prostor. Tudi sama mikrolokacija ustreza, ker ni v bližini tovarn (Steklarne, Kemična, Sijaj), ki vsiljujejo ozračju neprijetne in škodljive primesi. Izvajalec gradbenih del Splošno gradbeno podjetje Hrastnik je svojo nalogo pri gradnji dvoetažne pekarne uspešno opravilo. V prvem delu gradnje so izpolnjevala pogodbene roke, dočim so se v drugi fazi roki zavlačevali, predvsem pa po zaslugi dobaviteljev opreme. Končno je bila tudi ta na mestih, ki ji pripadajo. Koliko je bilo težav pri vsem tem razume vsakdo, ki je i-mel opravka s tako številnimi izvajalci del in pa različnimi dobavitelji opreme. Strojno opremo so nam izidelali: Avtomatske tehtnice — VAGA, Beograd Sejalne naprave — MLINO-STlROj, Domžale Linija za testo — GOSTOL, Nova Gorica Peči in dozator za vodo — TER-MOTEHNIKA, Zagreb TEHNOLOGIJA: Pekarna spada v razred srednih polavtomatskih pekam s kapaciteto okrog 4000 kg kruha v eni izmeni. Pekarna je zgrajena v dveh etažah z lepo iz- Nova Merxova pekarna v Hrastniku delano zunanjo fasado (slika 1). U-voz je ob zahodni fasadi, kjer je lociran pokriti del. Tu je nakladalna rampa za odvoz kruha, ter rampa za dovoz moke. S pomočjo transportnega traku skladiščimo moko v nadstropje, kjer je prostora za 1.20 ton moke, ta količina pa zadošča za celo mesečno proizvodnjo. V zgornji etaži sta še sejalni prostor ter mesilnica. (O .sami tehnologiji proizvodnje kruha bomo v Vestniku še pisali!) Zaenkrat je toliko, da je sejanje neposredno v kotel za zmes, s tem je izključena možnost, da dobimo nazaželjene primesi v moko in kasneje v testo in kruh. Novost je tudi sama zames testa s hitrim Gostolovim mešalcem izdelanim po licenci zahodnonemške firme WER-NER & PFLEIDERER. Čas, potreben za zames 160 kg testa je samo 8 minut. S prekucnikom se testo iz kotla prevrne preko gibljivega lijaka v spodnjo etažo. Sledi obdelava testa na strojih kot si sledijo po funkcionalnosti, delilni stroj (.slika 2), stroj za okroglo oblikovanje, intermediaina vzhajalna komora ter oblikovalni stroj za štruce. Za tem pa vključimo še človeške roke, ki polagajo štruce na aparat za vsaja-nje v peč. Poln voziček se potisne v komoro, ki je med pečmi, za končno fermentacijo oblikovanih komadov. Režim, ki je potreben za vzhajanje testa, t. j. temperatura vlage in čas lahko reguliramo. Sledi zadnja faza vsajanja v peč z že o-menjenim aparatom za vsajanje in sicer po 12 kom štruc naenkrat, lopar za vsajamje je tokrat odpadel. Odpadejo tudi različne deformacije oblik. V pekarni sta dve štirietažne peči s 25 m2 pečnega prostora. Dva oljna gorilca ogrevata zrak, ki cir-kulira med etažami. Pečen kruh naložimo na vozičke ter ga preko o-hlajevalnice in ekspedita serviramo potrošniku. .Nekaj besed naj še omenim o ostalih prostorih. V objektu pekarne je še delavnica slaščičarskega peciva, locirana v pritličju in ima svoje priročno skladišče surovin, kot tudi skladišče gotovih izdelkov, ki pa je povezano z ekspeditom, tako, da je s tem onemogočeno križanje tehnoloških poti kruha in slaščic. V nadstropju so še prostori za delavce, jedilnica ter moška in ženska garderoba z vsemi sanitarnimi napravami. ZAKLJUČKI: Danes, ko so s ponosom gledamo in govorimo o naši novi pekarni, moramo še omeniti tiste prednosti, ki nam jih proizvodnja v takem objektu omogoča. Poglavitni faktor, ki nas je spremljal od samih zasnov, kot rdeča črta je bil, zagotoviti pekovske- (nadaljevanje s 5. strani) mu delavcu boljše delovne pogoje, ki so že tako močno okrnjeni s stalnim nočnim delom. Delavec je v sedanjih pogojih dela praktično »vshajal« s kruhom v stalna vlagi 80 %> in temperaturi 35° C in več. Tega pa se naš najmlajši kolektiv nove pekarne tudi zaveda, kar se kaže v skrbi za čistočo strojev in prostorov, kot tudi kvalitete. Takšna polavtomatska linija nam nadalje omogoča odpravljati v proizvodnem procesu tudi tiste napake, ki jih cesto povzroča človek. Lahko trdim, da je pogosto kvaliteta kruha po naših pekarnah še vse preveč odvisna od razpoloženja ljudi. Pek v novem obratu je še nezamenljiv člen v proizvodnji, seveda s svojim pravilnim odnosom do sredstev, ki so mu na razpolago. Veliko skladišče moke omogoča zalogo izenačene kvalitete skozi daljše obdobje. Tako ne bo več o-pravičila za enodnevno slabo kvaliteto proizvodov v sami kvaliteti moke. Za tehnologijo v novi pekarni bo igrala naša laboratorijska služba še posebno pomembno vlogo. Farinografski in extenziografski podatki, analize mok bodo dobili večjo uporabno vrednost tudi v pekarstvu. Občutek človeka, ki skrbi za zarnes testa je lahko povsem izključen, potrebna je samo še njegova natančnost pri odmeri posameznih osnovnih surovin ter dodatkov po naprej odrejeni recepturi, ki jo^ bo pripravljala naša tehnološka služba. Modernizacija proizvodnje je nedvomno eden poglavitnih pogojev za ekonomski uspeh vsake pekarne. Dvig in stalnost kvaliteta sta od- visna od stopnje avtomatizacije, predvsem pa daje možnost modernizacije samih tehnoloških postopkov. Precej je primerov iz naših industrij, ko se klasični postopki u-kinjajo vsled nerentabilnosti. Ekonomski, kot družbeni razvoj terjata vse večjo storilnost, ta pa se lahko doseže samo ob razvoju avtomatizacije ter naprednejših tehnologij. Temeljni zakon o zdravstvenem varstvu nad živili zahteva, da morajo vsi, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer imajo neposredno o-pravka z živili, opraviti tečaj iz osnovnega znanja o higieni živil. Kdor tega tečaja nima, oz. se ne more izkazati, da je izpit opravil, ne more in ne sme biti zaposlen pri delu z živili. Kadrovska služba naše delovne organizacije z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, vsakih štirinajst dni tečaje higienskega minimuma, ki pa so žal izredno slabo obiskani. Bil je celo primer, da smo prijavili preko dvajset članov kolektiva, na tečaj pa jih je prišlo samo pet, tako, da smo ga morali odložiti. Takšna dejanja kažejo na skrajno neodgovornost in podcenjevanje veljavnih predpisov. Niti delavci, niti vodje enot se nočejo za- Zahtevamo večjo storilnost, racionalnejše izkoriščanje surovin, zmanjšanje stroškov proizvodnje. Vse premalo pa se zavedamo, da tudi pekarstvo v svojem razvoju ne sme zaostajati. Tekst in fotografije Tehnolog za pekarne Stepišnik vedati, da delavci ne morejo in ne smejo biti zaposleni v živilski stroki, če niso opravili tečaja iz higienskega minimuma. Zato bi bilo prav, ko bi stroški neuspelih tečajev bremenili neposredne krivce, ker si ne smemo dovoliti, da so med nami ljudje, ki jim obveznosti niso mar. Ker kljub prizadevanju še ni uspelo povsem izpopolniti pomanjkljive evidence, smo naročili vsem vodjem enot da nam takoj pošljejo seznam delavcev, ki še niso obiskovali tečaja, oz. še nimajo izpita iz higienskega minimuma. Ko bomo imeli potreben pregled bomo ponovno organizirali tečaje, ter o tem pravočasno obvestili posameznike, kakor tudi vodje enot. Slednji bodo tudi osebno odgovorni, za polnoštevilno udeležbo. Janez Fedran Tečaj iz osnovnega zna n ja o higieni živil VARSTVO PRI DELU Vpliv elektrike na človeški organizem Od vseh smrtnih nesreč pri delu odpade ena tretjina nesreč na poškodbe s smrtnim izidom zaradi e-lektričnega toka. Statistika nam pokaže, da je od električnih poškodb 45%) smrtnih in da je 44°/o poškodovanih s trajno invalidnostjo. V stanovanju, v delovnih prostorih, na gradbišču, pride do nesreč z električnim tokom zaradi nepravilnega stanja električnih napeljav in aparatov. Vzrok poškodbe leži največkrat v dotiku z golo žico, ki je pod napetostjo, ali pa dotik s stikali, s poškodovanimi električnimi deli, kateri dovedejo do nevarne napetosti dotika na sama ohišja naprav. Za človeka je nevaren tok nizke napetosti od 50 do 250 V, ki je največkrat v uporabi. Za velikost e-lektrične poškodbe pa je merodajno: — jakost toka, ki teče skozi telo — čas trajanja električnega toka, ki gre skozi telo — poti — človeškega faktorja. Največkrat pridemo v stik z eno žico, oziroma z napravo, ki je pod napetostjo. Pri tem vpliva na telo le del napetosti. Napetost pa je tem večja, čim večja je uporabnost telesa, kar zavisi od tal, prijema, vlage, počutja itd. Električni tok je torej zelo nevaren, v vlažnih prostorih s kamnitimi talmi, pri delih na vodovodnih napravah itd. Tok, ki teče skozi telo več kot 2 sekundi je lahko smrtno nevaren. Nevaren električni tok deluje na človeško telo tako, da: — poškoduje delovanje srca — deluje na živčen j e — povzroča opekline — povzroča krče in udarce Če gre tok skozi srce sproži trepetanje srčnih prekatov, ki srce v kratkem času izčrpa in ustavi, kar deluje na ožilje in živčevja srca. Tok, ki teče skozi glavo in možgane je nevarnejši od toka, ki teče na pr. iz ene noge v drugo. Tak tok povzroča motnje zavesti, motnje v ravnotežju, ohromitev udov, delna izguba govora in sluha. Okvare utegnejo ostati trajne. Pogosto tok, ki teče skozi glavo, okvari center za dihanje. Opekline nastajajo na mesto vstopa in izstopa električnega toka. Velikost opeklin je odvisna od stične ploskve kože in od jakosti toka. Te opekline so boleče in so trdovratne za zdravljenje. Udarec električnega toka včasih vrže žrtev na tla ali ob sosednji predmet s tako silo, da nastanejo poškodbe glave in zlomi udov. Krči mišičevja so lahko tako močni, da pride lahko do izpahov ali pretrganja mišic. Zato se včasih zgodi, da poškodovanec zaradi krčev ne more spustiti predmet, ki je pod napetostjo. Prva komoč pri električnih poškodbah Ponesrečenca moramo najprej osvoboditi iz območja električnega toka, pri tem pa moramo paziti na svojo varnost: — tok prekinemo z varovalko ali s stikalom, kar pa večkrat ni izvedljivo, — s predmetom, ki slabo prevaja tok (les, gumni, steklo), porinemo tokovodnik Od ponesrečenca, — stopimo na predmet, ki slabo prevaja tok in potegnemo za o-bleko ponesrečenca iz območja toka, — uporabimo izolirane klešče, sekiro itd. in prekinemo tokovodnik. Pri visoki napetosti v nobenem primeru ne smemo pričeti z reševanjem, dokler je vod pod napetostjo in ponesrečenec v dotiku z tokovod-nikom. Če ponesrečenec ne diha, se mora takoj pričeti z umetnim dihanjem — usta na usta — in z masažo srca. Pred pričetkom z umetnim diham jem se moramo prepričati, če so dihalne poti (usta, nos, grlo) proste. Koren jezika ali protezo zob lahko zamašita dostop zraka v plu-ča. Pokličemo takoj strokovno zdravstveno pomoč. Umetno dihanje in zunanjo masažo srca se izvaja toliko časa, da se pokažejo zanesljivi znaki življenja ali smrdi,najmanj pa 4 ure. Ko se ponesrečenec zave, ga ne smemo pustiti brez nadzorstva (ker lahko zopet preneha dihati) in mora ležati. Vsak poškodovanec z električnim tokom spada v oskrbo strokovne zdravstvene službe, ne glede na težimo poškodbe, ker lahko nastanejo zaradi delovanja toka šele čez nekaj časa. Zapomniti si moramo naslednje: Pri oživljanju ponesrečenca, ki ga je udaril električni tok, ne smemo izgubiti niti sekunde. Nezavestnega ponesrečenca smatramo vedno le za navidezno mrtvega. Za varnost pri delu Blagotimšek Ciril Merxov oktet poje V našem glasilu je bilo doslej kaj malo zapisanega o kulturno prosvetni dejavnosti v koletkiivu in prepričan sem, da marsikdo še ne ve, da že dve leti obstoja in deluje v podjetju pevski ansambel pod imenom OKTET MBRX. Res je sicer, da se še ni mogel predstaviti širšemu krogu članov delovne skupnosti, ker za to pač ni imel priložnosti. Pozna pa ga že dobro kolektiv v Ravnah in v Šoštanju kjer je nastopal na proslavi ob Dnevu žena. Kdor je pred kratkim zasledoval časopisna poročila o raznih proslavah v podjetjih ob Dnevu republike, je lahko prebral med drugim, da je v kulturnem delu sporeda proslave sodeloval tudi OKTET MERK. Tako je nastopil na proslavi obletnice podjetja PTT Celje, ki je bila v Dobrni in na proslavah Dneva republike pri podjetjih »Kovinotehna«, »Ingrad« in »Izletnik« v Celju. Povsod je požel aplavz in laskava priznanja, z izrazi zadovoljstva in želja, da bi še večkrat gostoval pri teh kolektivih. Vse to dokazuje, da je oktet, pod vodstvom prof. Marcena dosegel zavidljivo stopnjo in se uvrstil med kvalitetne pevske zbore. Seveda pa so ti uspehi sad trdega dela in požrtvovalnosti, saj je imel oktet v tem letu kar 70 vaj. To pa pomenil za vsakega člana po 140 ur žrtvovanega prostega časa im prostovoljnega, izredno napornega dela. Marsikdo ise bo ob branju teh vrstic vprašal, zakaj se oktet, če že deluje v okviru sindikata podjetja in pod njegovim imenom, ne predstavi najprej lastnemu kolektivu. Tako vprašanje bi bilo popolnoma umestno. V odgovor pa naj navedem dejstvo, da posvečajo naše družbeno politične organizacije premalo pozornosti kulturno prosvetni dejavnosti, saj vse od znamenitega srečanja kolektiva v Ravnah, ni bilo nobene večje prireditve, na kateri bi lahko sodeloval tudi oktet. Problem zase pa je izvedba samih prireditev, ko zaradi razvejanosti podjetja, zlasti pa zaradi različnih mnenj, stališč im vzrokov, ni mogoče računati niti na obisk, niti na uspeh. Kljub temu pa oktet neumorno vadi in se pripravlja na samostojne koncerte v Celju in okolici, zlasti pa na Kozjanskem. S tem hoče dokazati, da ni samemu sebi namen, ampak želi tudi v takšni obliki prispevati k ugledu podjetja MERK. F. Š. a\\\> Zveza mladine danes Ob pogledu na trenutni položaj ZMS in ZMJ danes, lahko kaj hitro ugotovimo, da ni vse tako kot si želimo in kot bi moralo biti. Pri tem pa nam misel nehote uide na organizacijo mladih v najhujših dneh naše polpretekle zgodovine, na NOB jugoslovanskih narodov, na obdobje delovanja SKOJ-a. Jasno je, da danes, v današnjem položaju, nikakor ne moremo in ne smemo o-cenjevati Zveze mladine kot v tistih časih. Danes se mladi trudimo, da bi ZM vsi upoštevali kot politično organizacijo, ne pa kot društvo za prirejanje kulturnih in teles-no-kultumih prireditev. Zato bi bilo lepo in prav, pa tudi zelo potrebno, da pogledamo malo naloge ZM, oziroma načine delovanja, ki nas bodo pripeljali do želj enega položaja ZM, kateri jti kot organizaciji mladih tudi vsekakor pripada. Če želimo, da bo ZM politična organizacija, mora biti njena vsakodnevna akcija politična, se pravi, da mora biti ZM seznanjena s tekočimi problemi in nepravilnostmi in jih poizkušati v svojem delovnem območju in po svojih močeh tudi rešiti. Za uspeh pri delu mora biti tudi njen program sestavljen tako s konkretnimi, v enaki meri pa tudi z dolgoročnimi akcijami. Ena izmed , glavnih nalog" ZM je ustrezno ' Usposobiti mlade ljudi ter jih vključiti V delo ZM, kjer bodo s svojim delom večali kvaliteto dela, ne pa samo število članstva. Mlad človek ne bi- smej pri obravnavanju raznih pilitičnih iri gospodarskih problemov ali akcij stati ob strani, ampak se jih aktivno u-deležiti. Seveda pa je to tem težje za mlade ljudi v okolju, katero sami ZM ne OHiogoča sodelovanje, kjer ji tega kot družbeno politični organizaciji ne hi smeli. odrekati. Paziti pa je potrebno, da mladi politike ne bodo tretirali. kot izključno nalogo politikov in izvršnih organov političnih organizacij, oziroma ZKJ kot celote, ampak tudi kot svoje delo, svoj prispevek k temu. Zaradi čim širšega in čim uspešnejšega delovanja ZM in njenih članov pa je nujno potrebna ustrezna teoretska osnova, ki je predpogoj uspešnega dela; to izobraževanje pa je specifično glede na razmere, v katerih določen krog mladih ljudi živi (politične šole, seminarje, debatni klubi, marksistični in OZN krožki ter druge možnosti). Za uspešno delo je pomembna tudi medsebojna povezanost aktivov samih med seboj pa ne le v okviru na primer ObK ZMS. Delo ZM je predvsem uspešno, če je povezana z drugimi političnimi in samoupravnimi organizacijami v podjetju, o-ziroma na območju, kjer poteka delo ZM. Za seznanjenje mladih o trenutnih nalogah in problemih pa je prav tako nujno potrebna ustanovitev ustreznih oblik seznanjenja, kajti vsi mladi nimajo enakih možnosti za seznanjenje s trenutnim položajem. Marsikdaj je ravno to neobveščanje vzrok za pasivnost mladih do določenih problemov in nalog. Če sedaj pogledamo na stanje, ugotovimo, da je dejavnost ZM v delovnih organizacijah, kjer je mladima zastopana v veliki večini, navadno tudi najbolj izpostavljena. Zato je potrebno poskrbeti, da bo njen položaj kar najboljši, s tem pa tudi njena dejavnost na zadovoljivi ravni. Danes zahteva delo ZM vključevanje v vsa dogajanja, . ki neposredno vplivajo na njegov današnji položaj v družbi, posredno pa tudi na položaj v bodočnosti. Robert Čemažar Sklepi konference ZK Komisija za sklepe, ki je bila izvoljena na konferenci ZK dne 8. 10. 1971, se je sestala in pripravila naloge za bodoče delo komunistov v podjetju. Komisijo sestavljajo: Pe-tauer Franc, Ladislav Pleterski, Slavko Zagoričnik in Cveto Kolenc. Glavne naloge v prihodnje za člane ZK so: 1. Vsi komunisti se bodo morali' preko , samoupravnih - organov, sindikalne in mladinske . organizacije na svojih delovnih mestih aktivno vključevati za uresničitev statutarnih določil glede neposrednega vpliva delavcev na -razpolaganje z rezultati dela in prenosa kompotenc odločanja na delavce. 2. Obstoječi sistem nagrajevanja, ki je ; že zastarel, je potrebno obnoviti, dodati- elemente,, ki bodo vsakega člana kolektiva stimulirali za čim boljše poslovanje celotnega podjetja. Nujno bi bilo vzpostaviti službo, ki bi stalno spremljala elemente . nagrajevanja po oddelkih in odklanjala nepravilnosti. 3. Komisija, ki jo' je imenoval DS podjetja za pripravo in -izboljšavo organizacije podjetja naj o- pravi svoje delo in poda predloge delavskemu svetu. 4. Vsi komunisti, posebno pa komisija za družbene ekonomske odnose, naj se zavzame, da se dimprej pripravijo in sprejmejo še manjkajoči samoupravni akti podjetja. 5. Obveščanje članov kolektiva je potrebno izboljšati, posebno -preko sestankov po enotah. Glasilo »Vestnik« naj se še popestri. Pritegniti je potrebno čimveč dopisovalcev tudi iz vrst delavcev. Članki pa naj se honorirajo. 6. Oddelek ZK zahteva od strokovnih služb podjetja, da pripravijo predlog ppograma podjetja za čimbolj še poslovajne. Program naj bi zajemal elemente ekonomičnosti, rentabilnosti, finančno taktiko in drugo. Nakaže naj integracijsko gibanje v bodoče. Nujno je tudi, da se pravočasno sprejmejo vsi plani, posebno investicijski in plan prometa. 7. Mladinski organizaciji podjetja naj podjetje zagotovi potrebna finančna sredstva za realicacijo njihovega delovnega programa in naj odgovornim mladinskim funkcionarjem postavi kriterije, v katerih primerih lahko izostanejo z dela za opravljanje funkcij v mladinski organizaciji. 8. Vsakega 'člana zadolžiti, da pripravi čim več kandidatov za sprejem v ZK. Posebno pozornost moramo posvetiti mladinski organizaciji, od katere pričakujemo največ novih komunistov. 9. Organizirati je potrebno predavanje za člane ZK in mladinske onganizacfije iz vzgojno politične teme. Cveto KOLENC Dopisujte v l»XV Neposredne naloge sindikata Druga konferenca celjskih sindikatov, ki je bila dne 29. 9. 1971 je pregledala uresničevanje neposrednih nalog sprejetih na 1. konferenci. Hkrati pa je sprejela neposredne naloge in delovni načrt za nadaljnje obdobje do junija 1972. Sklepi konference zadolžujejo našo sindikalno organizacijo za uresničitev naslednjih nalog: 1. Podjetje mora sprejeti svoj razvojni program (srednjeročni, dolgoročni) . Programiranje družbenega razvoja je trajna naloga sindikalne organizacije, zato se bo sindikat vključil v izdelavo programa in se zavzel za uresničevanje sprejetih stališč, ki jih naj program upošteva. 2. Podjetje mora sprejeti program stabilizacij iških ukrepov, katerih mora biti osnovni cilj povečanje dohodka podjetja. Zato bo potrebno v podjetju sprejeti ukrepe, ki bodo zmanjšali režijske stroške, izboljšati organizacijo dela, delovno disciplino, individualno odgovornost delavcev in sankcionirali neizpolnjevanje delovnih nalog. 3. Sindikat bo vzpodbudil začetek priprav za samoupravlj alsko organiziranost v podjetju kot predvidevata zlasti 21. in 22. amandma Ustave SFRJ s sodelovanjem samoupravnih organov podjetja. Nadalje bo sodeloval pri osnovanju sprememb Ustave SRS in organiziral javne razprave za oblikovanje in uresničitev ustavnih načel, ki bodo v SR Sloveniji sprejete z ustavnimi dopolnili in se vključili v razprave, ki se bodo nanašale na drugo fazo ustavnih sprememb, povezanih s predlogi za spremembo skupščinskega sistema ter za ureditev ekonomskih in političnih odnosov v komuni. 4. Opravili bomo analizo razvitosti samoupravnih odnosov v delovni organizaciji v zvezi uresničevanja 15. in 13. amandmaja zvezne in republiške ustave. Spodbujali bomo prizadevanja za nadaljnjo institucionalno izgradnjo samoupravljanja v delovni organizaciji. Zahtevali vskladitev statuta in ostalih samoupravnih aktov podjetja z ustavnimi amandmaji. O vsakem osnutku samoupravnega akta bo sindikat razpravljal in izoblikoval stališča, za katera bo vztrajal, da se uveljavijo. Nadalje ne bo dopustil nobenih pojavov kršenja samoupravnih pravic, sproti analiziral vzroke za nastanek konsliktnih situacij ter se zavzemal za odgovorno delo posameznih in kolektivnih izvršilnih organov. 5. Zavzemali se bomo za uresniče-vajne integracijskih procesov, kjer bo integracija zagotavljala boljše rezultate gospodarjenja. Učinkovitost samoupravljanja je možna le z decentralizirani em simoupravnih pravic, zato bo sindikat vzpodbujal samoupravne organe, da čimprej in povsod, kjer so za to objektivni pogoji, uresničijo neposredno samoupravo delavcev. 6. S podpisom samoupravnega sporazuma se nalaga delovni organizaciji, da najkasneje do konca tega leta vskladi pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z načeli sprejetimi v samoupravnem sporazumu. Vztrajali bomo, da osebni dohodki ne morejo rasti hitreje kot narašča produktivnost dela in da se izključijo iz delitve osebnih dohodkov z načeli sprejetimi v samoupravnem sporazumu. Vztrajali bomo, da osebni dohodki ne morejo rasti hitreje kot narašča produktivnost dela in da se izključijo iz delitve osebnih dohodkov vsi escesi ter da se bo zagotovila javnost delitve osebnih dohodkov. Vztrajali bomo, da se dvakrat letno (polletni obračun in zaključni račun) predložila informacija o materialnih stroških, ki se obračunavajo kot nadomestila (dnevnice, kilometrina, civilnopravna razmerja, reprezentanca ipd.) in da je pri tem izdatku že v naprej predviden rezultat ali pa, da se oceni takoj po tem, ko je izdatek nastal. 7. Naš gospodarski napredek naj ne bo posledica nizkih osebnih dohodkov delavcev. Močno so se zadnja leta dvignili živi jenski stroški. Zato se bomo zavzeli, da nobeden zaposlen delavec ne ho prejemal manj kot 1.000,00 din mesečnega dohodka za delo v rednem delovnem času in ob doseganju predvidenega delovnega rezultata. 8. Izobraževanje za delo in samoupravljanje mora postati sestavni del splošne razvojne politike podjetja. Zato je potrebno, da podjetje čimprej e sprejme: — pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, — pravilnik o kadrovski politiki in izobraževanju ter — dolgoročni kadrovski in izobraževalni načrt. Podjetje mora omogočiti, da bo v šolskem letu 1971/1972 čimveč zaposlenih, ki nimajo dokončane osnovne šole, si zvišalo splošno izobrazbeno raven, mladim delavcem pa pridobitev polne osnovnošolske izobrazbe. Pretežni del stroškov za to izobraževanje naj prevzame podjetje. 9. Zavzemali se bomo za politiko varstva pri delu, ki bo ohranjevala delavca čimdalje na delovnem mestu, preprečevala njihovo invalidnost in prezgodnjo upokojitev. Posebno skrb bomo posvečali delovnim razmeram, v katerih delajo ženske in mladina. Sindikat bo vztrajal, da se ob zaključnem računu za leto 1971 zagotovijo sredstva za izplačilo regresa za letni oddih delavcev v višini do 600,00 din na zaposlenega. 10. Sindikat se bo zavzemal za takšno štipendijsko politiko, ki bo zagotavljala podjetju pridobiti ustrezne strokovne kadre. 11. Zavzemali se bomo za ureditev materialne in moralne vzpodbude v podjetju, ki naj stimulira razvoj racionalizatorstva, nova-torstva in raziskovalne dejavnosti. 12. Zavzemali se bomo za sprotno in učinkovito obveščanje zaposlenih s tekočimi nalogami in cilji, kakor tudi problemi, ki nastajajo pri vsakdanjem delu. 13. Sodelovali bomo pri snovanju izgrajevanja sistema splošne ljudske obrambe v podjetju. Odločno se bomo uprli vsem oblikam in pojavom, s katerimi bi se skušalo slabiti našo enotnost, izničevati pridobitve NOB in revolucije ter uspehe v izgradnji socialistične in samoupravne Jugoslavije. 14. Od podjetja bomo zahtevali, da se v letošnjem letu še uredi o-pravljanje tehničnih nalog za potrebe sindikalne organizacije in ostalih družbeno političnih organizacij podjetja. Konferenca osnovnih sindikalnih organizacij podjetja bo na bližnji seji obravnavala nakazane naloge in jih dokončno formulirala. Sprejete naloge bodo dopolnile akcijski program sindikalne organizacije podjetja, isprejet na zadnjem občnem zboru. Sindikalna organizacija podjetja Šport in rekreacija dobiva vse večje razsežnosti Smo pred obračuni našega dela in programiranja za prihodnje leto. Športno rekreacijska dejavnost vse bolj prodira med zaposlene. Na primer, na letošnjih sindikalnih športnih igrah in tekmovanjih za sindikalno rekreacijsko značko je sodelovalo preko dva tisoč zaposlenih, vedno več pa je tudi interne aktivnosti v kolektivih. Za svoja prizadevanja je občinski sindikalni svet prejel visoko republiško priznanje BLOUDKOVO NAGRADO, ki je o-draz dobrega dela občinskega sveta kot osnovnih organizacij in kjer ima svoj delež tudi športno društvo našega kolektiva. Kljub temu pa občinski svet (OS) še zdaleč ni zadovoljen z uspehi. Športna rekreacija, za katero je bilo že neštetokrat dokazano, kako velik vpliv ima na delovno storilnost, postaja življenjska in vsakdanja potreba vsakega človeka. Tista potrdila tudi V. kongres zveze sindikatov Jugoslavije in II. kongres samoupravljalcev v Sarajevu. Zato vas na tem mestu seznanjamo z bistvom novega programiranja ravno o oblikah »šport za vsakogar«. Športna rekreacija se še vedno obravnava v kolektivih »kot stvar nekaterih športnikov« ne pa nas vseh. To je tudi razumljivo, saj je dejavnost v večini primerov tako organizirana, da ustvarjamo prepad med peščico privržencev in ostalimi, ki jim nismo nudili ničesar, ker jih nismo znali pritegniti ali pa zato nismo imeli možnosti. Ta prepad se kaže tudi pri odmerjanju sredstev za športno rekreacijo, ki je odvisna v veliki meri od naklonjenosti članov samoupravnih organov in seveda od realiziranega ter načrtovanega programa. Osnovni cilj programa je v postopnem aktiviranju vseh zaposlenih v kakršnikoli rekreativni aktivnosti, v organizirani ali neorganizirani obliki — vsaj dva do trikrat tedensko. To bi moral biti naš skupen cilj, realizacija pa naša skupna naloga. Razvitost rekreacije ne bomo merili po uspehih na sindikalnih in drugih igrah, ampak »kako smo u-speli Vključiti čim več ljudi ali jih zanjo navdušiti.« Pri sestavljanju programov moramo upoštevati predvsem vse zgoraj omenjeno, hkrati pa vas seznanjam s TRIM — športno rekreacij- skim gibanjem, ki je zajelo že skoraj vso Evropo, slovenska oblika pa ima zasnove v celjskih izkušnjah (SRZ). Beseda TRIM pomeni v prenesenem smislu uravnoteženje duha in telesa. TRIM vsebuje dve obliki: 1. osvojitev značke TRIM 1972 pomeni vpisovati lastne rekreativne aktivnosti v poseben karton. Najmanj 150 aktivnosti v enem letu pa pomeni osvojitev posebne značke. Akcija temelji na samokontroli posameznika, ki »tekmuje« s samim seboj, prijatelji in sodelavci. Naša naloga pri tej obliki je, razdeliti vpisovalne kartone in prospekte s podrobnejšo razlago akcije vsem in ne samo tistim, ki so »športniki«. 2. Športna značka TRIM je zahtevnejša oblika, organizirana in kontrolirana, pa kljub temu vsakomur dostopna. Kdor bo želel osvojiti to značko, bo moral izpolniti pogoje tudi za značko TRIM. Prihodnjič: KAKO OSVOJITE ŠPORTNO ZNAČKO TRIM? Tavčar ohclacilve Kot vsako leto, se tudi letos kopičijo prošnje raznih šol, društev in drugih družbeno političnih organizacij, da bi naše podjetje prispevalo sredstva za obdaritve ob novem letu. Ker ni mogoče ugoditi vsem prošnjam, je Poslovni odbor na 25. redni seji, dne 8. decembra t. 1. določil kvoto 6.000, din ki bo na enak način kot lani, razdeljena najpotrebnejšim prosilcem. Seveda pa organ upravljanja ni pozabil upokojenih članov kolektiva. Le-item je namenil novoletno darilo v obliki naročilnice, s katero bodo lahko nabavili v naših poslovalnicah poljubno blago v vrednosti 200.- din. Enakega darila bodo deležni tudi člani kolektiva, ki so v bolniškem staležu dalj kot 6 mesecev in pa socialno najbolj ogro- ženi delavci. Direktorju splošnega sektorja je poverjena organizacija srečanja in primerne pogostitve naših upokojencev, pred koncem leta. Za obdaritev otrok članov kolektiva, v starosti od 1 1/2 do 10 let, je \ V/ Poslovni odbor predvidel darilne pakete v vrednosti 30.- din. Darilne pakete v vrednosti 50.- din pa bodo prejeli tudi naši fantje, ki služijo vojaški rak. Tudi v posameznih enotah se bodo delavci lahko poslovili od starega leta ob primerni zakuski, ker je v ta namen odobrenih 15.- din po osebi. F. Š. Pripis uredniškega odbora Kaj pa tisti, ki ste se odločili za silevistrovanje doma, v krogu svojih najdražjih, sosedov, prijateljev in znancev? Tudi vam, dragi bralci želimo, da bi pričakali Novo leto 1972 v vedrem razpoloženju, polna upov in nad ter načrtov v bodoče. Kje bomo silvestrovali? Sektor gostinstva Ravne na Koroškem bo imel za Silvestrovo in na dan Novega leta pripravljena in odprta sledeča lokala: Za samo Koroško v hotelu Dom železarjev Ravne na Koroškem in sicer v kavarniških in restavracijskih prostorih. Cena je 100,00 din, vštevši novoletni menu, aperitiv, predjed, glavno jed, močnato s kavo in v jutranjih urah za odhod-nico še kaj. Igrali bodo: v kavarni ansambel »MERK 6« (gotovo jih še ne poznate!?), v restavraciji pa-sextet »VESELI KOROŠCI«, oba ansambla bosta s pevci. Novoletno praznovanje se bo nadaljevalo tudi na dan Novega leta. Pohitite z rezervacijami pri recepciji hotela Dom železarjev Ravne na Koroškem. Na območju Dravske doline pa bo silvestrovanje v novozgrajenem gasilskem domu v Vuzenici, kjer bo strežba merxovega gostinskega per-sonala. Rezervacije sprejema Kolodvorska restavracija v Vuzenici. Rezervacija je 100,00 din in rezervacija za Novega leta dan 20,00 din. Tudi tu bo Silvestrov menu po jedilniku hotela Dom železarjev. Igral bo sekstet »KOROŠKI ŽELEZAR-JI« s pevcem. Na področju gostinstva Celje bo veliko silvestrovanje v vseh prostorih hotela MERK na Ljubljanski cesti. Na voljo vam bo bogat novoletni menu. Izžrebanih bo več nagrad. Gostje bodo volili »miss« hotela. Petčlanski ansambel »COL-LETTE« s pevcem vas bo zabaval s priznano glasbo. Pohitite z rezervacijami. Natančnejša pojasnila dobite v hotelu pri tov. Drčar Idi po telefonu 19-17 in 19-18. Tam vam bo poskrbela na vašo željo tudi mizo v enem izmed prostorov hotela. Tudi gostišče »Stari grad« vas vabi na silvestrovanje, ki bo v restavracijskih prostorih, v viteški sobi in v baru. Tu bodo igrali »šentviški fantje« s pevcem. Silvestrov menu bo bogat in je vključen v ceno, ki ni pretirana. Ne pozabite, da bo izžrebanih več nagrad. Glede rezervacije se obrnite po tel. 31-48 na tov. Marijo Luzar. Silvestrovanje bo tudi v lokalu »ESPRESSO« v Šentjurju, ki bo ob spremljavi glasbe odprt vso noč. Novo leto lahko pričakate tudi v našem gostinskem lokalu »ZARJA« v Slivnici pri Šentjurju. Vljudno vabljeni! Gostinsko turistični sektor LED važnejših sklepov organov upravljanja v času od 26. 10. do 25. 11. 1971 Dne 26. oktobra 1971 je imel Poslovni odbor 23. sejo, na kateri je poslušal poročilo direktorja gospodarsko računskega sektorja, o poslovanju podjetja do vključno 30. 9. t. 1. V poročilu je tov. Dolinšek podrobno razčlenil formiranje in gibanje dohodkov po enotah s samostojnim obračunom, v matičnem podjetju in v podjetju kot celoti. Rezultate poslovanja je Poslovni odbor ocenil kot ugodne, vendar pa ni zadovoljivo delitveno razmerje. V večini enot se v delitvenem razmerju pojavljajo disproporci na škodo skladov, kar onemogoča ustrezno vsklajevanje osebnih dohodkov z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V razpravi so bile nakazane smernice za proučevanje možnosti in pogojev povečanja dohodka z zniževanjem stroškov, hitrejšim o-bračanjem zalog in odpravo neren-tabilnosti nekaterih poslovalnic. Predmet širše razprave je bilo vprašanje investicij, zlasti pa priporočila konference Oddelka ZK, glede revizije celotnega investicijskega programa. Ugotovljena je potreba, da se v okviru podjetja ustanovi investicijska grupa in je Poslovni odbor odredil, da se do prihodnje seje pripravi konkreten predlog o vzpostavitvi investicijske grupe, njeni organizacijski obliki in obsegu dela. Osvojen je tudi predlog direktorja gospodarsko računskega sektorja, da posamezni sektorji pripravijo pregled najpotrebnejših invensticij in objektivno o-cenitav le-teh. Pri sestavi srednjeročnega in kratkoročnega investicijskega programa pa naj sodeluje tudi posebna komisija, ki jo je imenoval Delavski svet na 4. redni seji. Na podlagi predlogov šefov področij, je Poslovni odbor potrdil imenovanje — tov. EVE URANC, za v. d. poslovanje prodajalne Špecerija Prevalje, — tov. KATICE SENEGAČNIK, za poslovodikinjo SP SOČA v Celju in — tov. ŠTEFKE PAVŠER pa za namestnico poslovodje SP Soča. Sklenil je tudi, da se do nadaljnjega vzdrži v veljavi sklep o imenovanju tov. MARIJE ŽLIČAR za v. d. poslovodje MM Ljubljanska c. v Celju. Osvojil je predlog, da se statutarna določila vskladijo z 10. členom Zakona o blagovnem prometu in sicer tako, da se dopusti alternativa, M omogoča, da poslovodska mesta zasedejo tudi kvalificirani trg. delavci, če imajo dovolj delov- nih izkušenj in če zadovoljivo o-pravljajo dela na vodstvenem delovnem mestu. Poslovni odbor je dal soglasje na ostavko, ki jo je dal tov. IVAN JAMNIK, na delovno mesto skladiščnika v Slovenjem Gradcu. Med važnejšimi velja omeniti še sklep o povračilu stroškov internata učencem s celjskega območja. Šolski predpis določa, da marajo u-čenci iz oddaljenih krajev, ki se šolajo v Celju, stanovati v internatu. Ni torej razloga, da ne bi priznali enakega povračila kot ostalim. Zato se učencem, ki obiskujejo šolo za prodajalce v Celju in morajo zaradi oddaljenosti stanovanja ter slabih prometnih zvez bivati v internatu, priznajo stroški internata kot ostalim učencem, ki se šolajo izven Celja. Družinam, ki so bile prizadete ob požarni katastrofi pri Tapetništvu v Celju, je Poslovni odbor odobril pomoč v obliki ozimnice, ki jo lahko nabavijo v Poslovalnici 3 — Agropromet v vrednosti Din 100.-po družinskem članu. Na 24. redni seji, dne 10. novembra, je Poslovni odbor razpravljal o pritožbi IGNACA POZLEPA zoper odločbo o premestitvi iz pekarne Gaber j e v pekarno Dolgo polje. V razpravi je ugotovljeno, da premestitveni postopek ni bil povsem v skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih, pa je Poslovni odbor premestitveno odločbo razveljavil in zadevo povrnil v prvotno stanje, vendar pa dopustil možnost obnovitve premostitvenega postopka. Dodatek Din 150,- ki so ga prejeli nekateri delavci za šolanje o-trok, je ukinjen, ker družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov takih dodatkov ne dovoljuje. Zato pa je dana možnost članom delavne skupnosti, da zaprosijo za štipendijo za svoje otroke, ki se šolajo na srednjih, višjih in visokih šolah, seveda, če štipendije že ne prejemajo kje drugje. Na predlog šefa gostinsko turističnega področja Ravne, se je Poslovni odbor odločil za nabavo in ureditev štiristeznega avtomatskega kegljišča v Ravnah in za ureditev gostinskega lokala v novi avtobusni postaji v Črni na Koroškem. Odobril je obema šefoma gostinsko turističnih področij in generalnemu direktorju petdnevno potovanje v Švico, zaradi obiska gostinsko turistične razstave EGEHO v Baslu. Poslovni odbor je potrdil predloge stanovanjske komisije o razdelitvi stanovanj, po katerih je rešen stanovanjski problem Marije Teran, z dodelitvijo stanovanja na Mariborski cesti 69 v Celju, Marije Bele, z dodelitvijo stanovanja v isti zgradbi, problem Dragice Grum, z dodelitvijo sobe nad upravnimi prostori Agroprometa, Štefana Rde-lje, z dodelitvijo stanovanja v novi pekami v Hrastniku in problem Djevada Alimanoviča, z dodelitvijo stanovanja nad pekarno Zagorje ob Savi. Stanovanjski problem tov. Amalije Herman je rešen na ta način, da je naše podjetje odobrilo posojilo podjetju Cetis v Celju, v znesku 40.000,- za dobo 10 let, pod običajnimi pogoji, s tem, da to podjetje priskrbi Amaliji Herman ustrezno stanovanje. Enako bo rešeno stanovanjsko vprašanje tov. Elze Cencelj, katetri bo stanovanje dodelilo podjetje Tehnomercator, Celje, ki mu bo naše podjetje posodilo znesek Din 20.000, za dobo 5 let, prav tako pod običajnimi pogoji. Dano je sodelovanje, da se prispevek našega podjetja iz naslova vodnih odškodnin za ofoodbje 1971 — 1975 poveča za SOVo in se dodatni prispevek Din 6.000, nakaziuje Vodni skupnosti v Celju in se lahko uporabi izključno le za plačilo del na regulaciji desnega brega Savinje v Laškem. Poslovni odbor je tudi pristal na sklenitev družbenega dogovora s SOb Zagorje ob Savi, za družbeno ekonomski razvoj občine, po katerem znaša obveza za leto 1971, Din 8.877. Krajevni skupnosti Ruše za predvideno akcijo obdaritve najstarejših občanov dodeljena količina kave, ki ustreza znesku Din 10.- po zaposlenem na področju prodaje na drobno Ruše. Vse ostale prošnje za razne denarne podpore, je Poslovni odbor zavrnil zaradi pomanjkanja sredstev. Franjo Šarlah vaše glasilo Kadrovske vesti KADROVSKA Meseca novembra so se zaposlili: 1. PINTER Vlado, pek, Pekarna Sevnica 2. OPREŠNIK Franc, prodajalec, Šentjur 3. KELC Silva, prodajalka, ernba-lirmica 4. REZAR Ferdo, delavec, embalir-nica 5. KOROŠEC Stane, delavec, emba-lirnica 6. GLUŠIČ Božo, aranžer, aran-žerski oddelek 7. JEZOVŠEK Alojz, delavec, Pekama Gaber j e 8. KOZOVINC Roman, delavec, pekarna Center 9. SENČAR Leopold, operater, RGS 10. SPROGAR Igor, operater, RGS 11. ČIŽEK Rajko, pek, Pekarna Vojnik 12. SKOČIR Leopoldina, prodajalka, Ravne 13. KNEZ Marjana, prodajalka, Ravne 14. DEČMAN Gabriel, prodajalka, Šoštanj 15. RUS Bojan, aranžer, aranžerski oddelek 16. PERČIČ Ana, delavka, MH 17. STRITAR Ana, čistilka, Pekarna ADA 18. ŠLOGAR Rado, mesar, MM LJ. 19. JESENŠEK Marija, prodajalka, Šoštanj 20. PINTARIČ Tončka, prodajalka, Šoštanj V istem času so odšli: 1. ŠTRASNER Ivan, pom. vodje skl. Krško, na lastno željo 2. KOPITAR Ivan, nočni čuvaj, skl.. Slovenj gradeč na lastno željo 3. RUS Bojan, aranžer, Aranžer-stvo, prekinitev poskusne dobe 4. ŠKETA Marjana, prodajalka Povrtnina Žalec, na lastno željo 5. KOBULA Danica, pomivalka posode MH, na lastno željo 6. HARNIK Valter, šofer, Ruše, na lastno željo 7. MOTOH Nada, čistilka, Šentjur, na lastno željo 8. KRNJOVŠEK Zlatko, prodajalec, poslov. 1, odšel v JLA 9. VERDNIK Miro, receptor, MH 10. KOŽELJ Maks, prodajalec Šentjur, odšel v JLA 11. ROŽIČ Milam, delavec, poslov. 3 odšel v JLA 12. PAVŠEK Ana, prodajalka, Šoštanj, na lastno željo 13. KAŠNIK Marjana, prodajalka, Ravne, na lastno željo 14. MLINAR Milica, prodajalka SP delavka na lastno željo 15. STANTE Hermina, delavka, Pekarna ADA na lastno željo 16. CIMPERC Elza, aranžer, Aranžerski oddelek na lastno željo 17. FORTEK Jožica, prodajalka, Ruše, samovoljno 18. GOVEK Franc, aranžer, Aranžerski oddelek, na lastno željo POROKE Zakonsko zvezo je sklenil: VIDEČNIK Janko, natakar v HM Kolektiv mu želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! ROJSTVA: MOČNIK Zofki se je rodil sin Branko, KRIŽNIK Filipu, MEŠEL Branetu in REZAR Ferdotu pa so se rodile hčerkice. Čestitamo! Perme MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šanlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav. šek. — Odgovorni uradnik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.000 izvodov.