Ql2^om /lMERi$k/i Domovi im/1 AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1960 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPGR ŠTEV. LIX — VOL. LIX Castro nacionaliziral vse ameriške banke Panamska zaslava visi ^pro« komama SOVJETSKO ZASTOPSTVO JE poleg zastave - ZDA! . ... Kubanska vlada je v soboto nacionalizirala vse ameriške banke in onVejila gibanje poslanika ZDA na del prestolnice. HAVANA. Kuba. — Vlada Fidela Castro nadaljuje s svojo gonjo proti Združenim državam. V soboto je nacionalizirala vse banke, ki imajo svoje središče in laHnike v Združenih državah. Skupno cenijo njihovo premoženje na okoli 35 milijonov dolarjev. Prizadete so First National City Bank of New York. First National Bank of Boston in Chase National Bank. Nacionalizacijo je po mnenju nekaterih pospešila zaplenitev potniškega letala kubanske letalske družbe v New Yorku na račun dolga te družbe pri neki floridski oglaševalni družbi. Poslanik ZDA omejen na del Havane Vlada je izročila poslaniku ZDA Bonsalu, da se do nadalj-neea ne sme oddaljiti od poslaništva več kot za pet milj. Zu-nanji minister je povedal odkrito, da je to kubanski odgovor na omejitev bivanja Fidela Castra, ki je prišel na zasedanje ZN v New York, na Manhattan V Washingtonu protestirajo proti ukrepu Kube češ, da so morali omejiti gibanje 0astr* na Manhattan zaradi njegov« lastne varnosti, med tem ko je Kuba omepla bivanje poslanika brez vsake stvarne osnove. »nsla! njrorlki poTožni škof NEW YORK, N. 'Y. — Msgr. S'wanstroma pozna vsa povojna imigracija in tudi vsi njni prijatelji. Je namreč voditelj znane katoliške dobrodelne or-panizaciie NCWC, ki je omogočila večni slovenskih beguncev vselitev v Ameriko. Pozna dobro Slovence po Rev. p. Am brožiču, ki je bil pred leti njegov blizek sotrudnik. Sv. Oče je sedaj imenoval msgr. Swanstroma za njujorške-ga pomožnega škofa, obenem pa za titularnnega škofa nekdanje škofije Arba (Rab?) v Dalma-ciji. Mnogoštevilnim častnikam noremu škofu pridružujemo tudi ftii naše. -------O------- OlJAM. — štirlmotorno potni ško letalo World Airways 86 vojaškimi osebami in 8 člani civilne posadke je eksplo diralo v zraku in se zadelo v nek grič sredi džungle. Pri tem je bilo 77 oseb mrtvih, 17 pa je ostalo živih. Ranjene so prepeljali v mornariško bolnišnico v Agani. Letalo je bilo na poti v ZDA. Predsednik Eisenhower je odredil naj v Panamskem kanalskem pasu visi poleg ameriške zastave tudi panamska. WASHINGTON, D. C.—Združene države so popustile zahte- vi Paname in odločile, naj v bo- | Naser, Castro itd. Odbor je u-doče poleg zastave ZDA na pod- j gotovih da misli cela vrsta or- Novi grobovi Tom Kletecki V petek je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 72 let stari Tom Kletecki z 21451 Morris Ave. v Euclidu, doma v Jugoslaviji, pred upokojitvio zaposlen pri New York Central R,R. Tukaj ni zapustil nobenega sorodnika, v starem kraju pa brata in tri sestre. Bil je član S16-bode HBZ. Pogreb bo danes dopoldne ob desetih iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na E 152 St. na Whitehaven pokopališče. Andrew Gaus Po kratki bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici 69 let stari Andrew Gaus z 20571 Wil-more Ave. Tukaj zapušča soprogo Anno, roj. Laginja, doma iz Klanca na Primorskem, od ko-1 der je tudi soprog, sina Walter-ia. hčer Vero Grze, 4 vnuke, se-tro Heleno Raspor (v Floridi) ter druge sorodnike. Brat An--on je umrl marca letos. V do- monstrf)cij proti ZDA Demon-movini zapušča sestri Marijo ; strantje so z£lhtevali prekop za pripravljajo sprejem komunističnim vodnikom j KORALO ZAPUSTITI KONGO NEW YORK. N. Y. — 24 pro- ______ Sovjetsko poslaništvo je moralo v soboto na zahtevo kongoške vlade zapustiti deželo. Isto so morala storiti tudi zastopstva vseh ostalih komunističnih držav na zahtevo polk. Mobutu, načelnika glavnega stana domačih oboroženih sil. tikomunističnih organizacij vseh vrst, domačega in tujega porekla. je ustanovilo pretekli teden poseben koordinacijski odbor za “sprejem” takih levičarjev kot s Hruščev, Kadar, Tito, LEOPOLDVILLE, Kongo V soboto so poslaništva roeju panamskega prekopa visi j ganjzacjj piketirati omenjene i kornun'Sečnih dežel v skladu /. zahtevo vojaškega povclj-tudi zastava Paname. Pa nam- levi£arje, kjerkoli se bodo poka-ska zastava dokazuje panam-J zajj v javnosti, skim domačinom, da spada pod- S prjstaniškj delavci hočejo or-ročje prekopa, ki je pod upra- ganizirati svoje vrste “pozdrave ZDA, vendarle del Paname. ve'- ne samo na suhem, ampak Na celem 10 milj širokem in j tudi na morju in v zraku. 50 milj dolgem pasu bo visela | Najbolj bod() kubanski jn samo ena panamska zastava, madžarski protikomunisti po-vendar je tudi ta odločitev pred- i Z(jraVljali Castra in Kadarja, sednika ZDA naletela na močan i vsakj svojega. Vse organizaci-odpor v Predstavniškem domu .nika polk. Mobutu pobrala svoje stvari, se vkrcala v pripravljena sovjetska letala in zapustila Kongo. Sovjetski poslanik Jakovljev je skušal v zadnjem trenutku doseči razgovor s predsednikom republike Kasavubom za preklic zahteve. Pod varstvom kongoškega vojaštva je moral na letališče in v letalo. Kongoške vojaške oblasti so namreč zagrozile, da bodo zastopnike komunističnih držav prijele in jih s silo pognale iz dežele, če te do sobote opoldne zapuste prostovoljno. ’ j Ko so sovjetski diplomati in mestu so se začele širiti vesti, časnikarji vstopali v letalo, so da so ga domači vojaki kakih je so sklenila, da se ne smejo Kongresa, ki je proli vsakem po- nobene demonstracija spremeni- klical’Predstavnikom 7'ahodne§a , 30 mili od prestolnice ubili, puščanju Panami na temelju de-| ^ y nprede jn nemire ki bi ro- 'n domačega tiska “Na svide-| Včeraj se je zvedelo, da je pod monstracij. |di]i posredovanje policije, kajti! I1-ie!” zaščito čet Gvineje, ki so v o- Lani je prišlo v področju pa- to bi komunistiena propaganda | Prvi so odpotovali člani po- kviru čet ZN v Leopoldvillu namskega prekopa do ostrih de- takoi zrabjia v svoje namene. slaništva Češkoslovaške, ki so Vrnil se je v rezidenco pod za- Marinčič in Johano Vučkovič, j Tukaj je bival 40 let- in je bil zaposlen do upokojitve pri Cle-ve. Twist Drill Co. Bil je član Društva sv. Josipa br. 99 HBZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:45 z Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cer-«v sv. Križa ob 10:30, nato na Kalvarijo. Obiska levičarjev se bo seve-i igrali v Podpiranju vlade Lu- ščito ganskih čet ZN in izjavil da spomnil tudi znani parla-jmumbe Pomembno vlogo. Sov-j da se smatra še vedno za prod- Iz Clevelanda in okolice Rojenice— Mr. in Mrs.. Jerry Simeak z 1127 E. 63 St se je rodil fantek, ki bo delal druščino sestrici. S tem so postali zopet stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Rudolf Champa na istem naslovu in Mr. in Mrs. Harry Lubilanski na E. 77 St. Čestitamo! V bolnišnici— Joseph Anzlovar s 6422 Spil-ker Ave. je v St. Alexis bolnišnici. John Bohinc z 1246 E. 173 St. je bil prepeljan v Women’s bolnišnico. Seja— Društvo Waterloo Grove W.C. 110 ima jutri ob osmih zv. v SDD na Waterloo Rd. letno sejo 7 volitvijo odbora. Zadnio čast— Člani Kluba Ljubljana so vabljeni nocoj ob osmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast pok. Franku Dolšaku. Frank Dolšak V Euclid Glenville bolnici je preminul 78 let stari Frank Dolšak s 445 E. 200 St. Bil je vdovec, sonroga Josephine je umrla leta 1952. Tukaj zapušča otroke: franka ml., Josephino Perusek, Johna, Edwarda, Thereso Clements. 11 vnukov in 4 pravnuke. Brat John ie umrl pred Panamo in odhod Amerikancev. I zasujnjenib narodov kj jeti so čakali do zadnje minule ^ sednika vlade. Za danes je skli- Predsednik Eisenhower upa s , ^ ^ bepuncev jz devetihjv upanju, da se bo morda le šejcal parlament, ki pa se nemara svojim ukrepom napraviti u?°* evropskib satelitskih držav Imel ka.i spremenilo. Prvotne zahte-' ne bo mogel sestati, ker je voden vtis na države Latinske A- ^ ^ ^ namen posebne seje in ve Polk- Mobutu sploh niso ma-! jaški poveljnik Mobutu prepo- merike. \sMleni\ celo vrsto resolucij, da!™1* vzeti "a znan-ie češ- da 80 vedal do decembra vsak" Poli- ^ , ,----wr"---v.. , | jih dostavi vsem vladam svobod-|™d predstavniki ZSSR pri vla- Zahodna Nemcna letos |nega sveta Obenem bo parla-, di Kc>n8a in nimajo'2 vojaštvom ne grre na jesenski vele- | ment razvil pred poslopjem, n'č opraviti. Nato so dobili zasejem v Leipzififu i kjer bo zboroval, tudi svoje na- b,evo ° takojšnjem odhodu iz . . ... , BONN. Loipzig je znan ' rodne zasrave. seVvd-Whrez ko- dežela od predsednika repuHi-jVil r da jv P^mc. • n J.- u. .bw.wvoo.h, ce.H.a ke Kasavubuja. Ni jim ostalo mu zveste čete iz StanleyviIIa « v prestolnico, da pa so njihov prihod preprečili ZN, kj niso tično delovanje v deželi. Lumumba je napovedal, da bo Mobutu odstavljen, kakor hitro se bo parlament sestal. Pra- teb čet pustili na letališče v Stanlevvillu. Izrazil se je tudi proti izgonu poslaništev komunističnih držav in napovedal, da po svojih obeh velesejmih, spo-- mnnističnih znakov. mladanskem in jesenskem Oba Tisti, ki radi gledajo oiketira- nič drugega kot se pokoriti za sejma sta ohranila svojo velja-^e. ga bodo lahko občudovali 24 ur podaljšanjernu ultimatu, vo tudi po vojni, akoravno leži tudi tam, kjer se bosta v javno-1 Polk. Joseph Mobutu je pre-Leipzig za železno zaveso. Tam sti Dokazala Naser in Tito, Na- teklo sredo prevzel v prestolni- ie bila zmeraj zastopana tudi serja bodo “častili’ Judje, Tita cj oblast, dokler se v deželi ne Zahodna Nemčija, akoravno ne pa iugoslovanski protikomunisti, razčisti položaj in bo sestavlje- ^ ^ ravii” prizna vzhodne komunistične Glavne motorizirane demon- na nova vlada. Mobutu je dal j ° nn ° b’°') Nemčije. stracije bodo trajale nekaj dni. \ prileti ppmnčnike bivšega pred- Sedaj je zapadno-nemška via- Začele so se že v srtboto. Obiska- sednika vlade Lumumbe, ki je enim tednom. Rojen je bil v c]a sklenila, da se zapadno-nem- ie bodo seveda tudi vsa poslop- potegnil iz svojega doma. kjer Luzarji vasi pri Velikih La- |ka industrija ne bo udeležila j9i kjer se nahajo komunistične je bil pod varstvom čet ZN. Iz- “čah na Dolenjskem, kjer zapu- j iesenskega sejma v znak pro- jn komunistom naklonjene d«- javil se je za sodelovanje z ča sestro Angelo Anzelic in testa proti omejitvam osebnega legacije pri ZN. jruge sorodnike. Tukaj je bival prometa med Berlinom in Vzho-| ‘>5 let. Več kot 35 let je vodil dno Nemčijo, ki ga izvaja proti proti Trilii!l,J? mlekarijo na E. 158 St. Bil je vsem obvezam vzbodno-nemški 1 '.Ipd društva Blejsko jezero št. komunistični režim. Mislijo, da CIUDAD TRUJILLO. Dom. 27 SDZ, Združeni bratje št. 26 bo temu sklepu sledil še drugi: j Rep. — Vojaška obveščevalna -5NP.T. Camn No. 33 Woodmen | omejitev trgovskega prometa ; služba je objavila, da se ji je predsednik vlade Lu- o' wcr,a Kluba Ljub.! med obema NemCbjama. Var bo — "“"v Zlata poroka— Mr. in Mrs. Frank Canker s 372 E. 156 St. praznujeta danes svojo zlato poroko. Ob tej priliki bosta pri njima sin Laddie in hčerka Janet Lord (Cankar), filmska in TV igralka iz. New Združenimi narodi v prizadeva-niu za ustvaritev reda in miru, oživitve gospodarstvo in obnove javne uprave. Lumumba znnet r»od varstvom čet ZN Mana. Pogreb bo jutri ob 8:30! Vzhodno Nemčjo precej hudo iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, prizadelo, kajti tam vlada sedaj zavoda na 458 E. 152 St. v cer-j prava gospodarska kriza, ako-kev sv. katere ozadju naj bi bile ZDA. Domlinfkani-ka vlada Trujil- ginil iz svoje rezidence in v Križa ob 9:30, nato v'ravno je komunistični poglavar-i la je bila obsojena na 7kad^1 j ^ ^^epezimle' V n°lrdn:,e ** družinski grob na Kalvariji. | ji nočejo priznati. 1 konferenci OAD v I ostari i - Komunisti in kapitalisti na njuiorški fronti New York ima vsako sezono! ku Zveza ameriških bankirjev, stične delegacije tudi ne bodo ti Hruščeva in stanovati v Po-svoj značaj. Jeseni je po navadi — Ribolov je glavna zaposlitev prebivalstva Nove Found- landije. CLOUDY V remenski prerok pravi: mesto zborovanj, občnih zborov, konferenc, povrhu pa še središče vse trgovske Amerike; od vseh krajev naše dežele prihajajo kupci, da se zalagajo za jesensko, zimsko in deloma tudi že za spomladansko sezono, kakor je pač gospodarska panoga, ki se v njej udejstvujejo. Odkar imajo Združeni narodi tam svoj sedež, je postal New York tudi sezonsko središče mednarodne politike, v kolikor se politika iz- To ni samo denarna' in vplivna, ampak tudi mnogoštevilna čreda. Samo na letošnjo konvencijo jih pričakujejo nad 12,000! Velika večina jih pride iz kra- maloštevilne. Najbrže se bodo ravnale po načelu: čim manj dolarjev je v državni blagajni, tem več članov z družinami vred more biti v delegaciji. j mov itd v Te delegacije so se spoprijele ( dvoranah, ki so ZN bodo danes nadaljevali razpravo NEW YORK. N.Y. — Glavna skupščina je razpravljala o položaju v Kongo, potem ko je ZSSR vetirala odobritev politike Hammarskjoelda v Varnost nem svetu. Razpravljanje se je začelo v soboto in se včeraj nadaljevalo, ne da bi prišlo do sklepa. Danes bo razprava verjetno končana z odobritvijo resolucije, ki jo je predložilo 16 azijskih in afriških držav in ki' odobrava dosedanje delo Hammarskjoelda v Kongu in prepoveduje samovoljno vojaško ali kakršnokoli drugo pomoč Kongu. Vsa pomoč, vojaška in gospodarska, naj gre v okviru Združenih narodov. Sovjetski delegat Zorin je slopjih svojih poslaništev. To pa Hammarskjoelda in njegovo deni vse. Vse te delegacije tudi lo v Kongu ostro napadal v ne bodo mogle prirejati sloves- Varnostnem svetu in tudi ^ v nih banketov, večerij, spreje- glavni skupščini, vendar piiča-itd -v velikih hotelskih kujejo, da bo resolucija azijsko-kakor nalašč afriških držav v glavni skup- mo! Zadušnica— Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Tomaža Zalar ob 3. obletnici smrti. N- obisk iz Slovenije— Iz Hinj na Dolenjnkem je prišla gdč. Bernardina Lovše obiskat svojo teto in strica g. An-dija Hočevar in njegovo ženo na 5125 Stanley Ave., Manle Heights. Vse za pot je uredila pot. pis. Bled Travel. — Dobrodošla! V Argentino— Dr. Milan Pavlovčič odpotuje danes v Argentino obiskat svoje domače. Vse potrebno za not mu je uredila pot. pis. Bled Travel. Seia— Jutri, 20. sept., ob osmih zv. bo pri Erštetu v zadnji sobi seja Štajerskega kluba. Vsi člani odbora vljudno vabljeni! Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. ases-ment. iev zunaj New Yorka. Njim na ie uewgiwije mj ^ i.........’■ ' ,, , .jv- Janps veliko ve- čast in v breme njihovih čekov- s bančniki, še predno so stopile Use že dav™ oddane ravno le- šem. dobila reja “vsako le” ^ ™ ^ njitt -------------- žabnih prireditev, posčbno zabav, tako da so vse dvorane stalno zasedene. Da je konvencija in stanovati v najboljših njujor- i rej nič. Kar je bo, bo slučajna, ških hotelih. To jim je spodlete-1 O vsem tem bo malo novic v Zadnre vest! lo; hoteli so jih ali bdklonili ali življa v jesenskem zasedanju j ki pripeljejo seboj družine, zva-ZN. | bij o seboj prijatelje, pritegnejo Prejšnja leta tega nismo niti, klijente in vse to koristi njujor-opazili, vsako zborovanje, vsa- škemu tujskemu prometu, ko zasedanje je šlo po svoji poti, Na drugi strani je letos po- bančnikov zelo priljubljena v : pa jim dali take prostore, ki ni-New Yorku, se razume. Bančni- so ravno najbolj reprezentativni, če,š, da morajo predvsem postreči stalnim gostom, to je ban- čnikom! Včasih so pa bili hoteli kar naravnost brutalno odkritosrčni. Hotel WaldotT-As- časopisju. Tam bomo brali bolj NEW YORK, N.Y. - Včeraj po-n poskusih raznih proti-komuni-! poldne Je priletel na Idlewild stičnih organizacij, da v mejah zakonitosti izražajo svoje nezadovoljstvo nad nepovabljenimi gosti. Te demonstracije bodo seveda majhnega pomena v primeri z bitko, ki jo je komuni- Večinoma oblačno, malo topleje. Najvišja temperatura 71, Pajnižja 50. in v svoji smeri. New York je tako veliko mesto, da vse mednarodne konference in narodni sestanki kar utonejo v mestnem morju, ako jh kaj izrednega ne dvigne iz vsakdanjosti. To se je zgodilo letos, ne samo prvič, ampak verjetno tudi slučajno. Ta teden zboruje v New Yor- skrbel Hrušččv, da je dotok komunističnih delegacij in delegatov, ki so tovarišem prijazno razpoložene, večji kot navadno. Tudi delegacije so večje po številu. Dočim bo na primer ameriška delegacija štela samo okoli 50 članov, jih bo ruska od 150 do 200. Satelitske in filokomuni- torija je na primer rekel egip- j zem že izgubil za hotele in dvo-tovski delegaciji, da je ne more , rane. Zgubljena bitka bo nam- sprejeti, ker bi ga potem bojkotirali vsi judovski gostje. Podobne odgovore so dobile tudi nekatere druge komunistične in levičarske delegacije. Zadovoljiti se bodo morale z drugovrstnimi hoteli ali Pa posnema- reč vplivala ravno na tiste, ki 1 razumejo, kaj to pomeni, to je; na diplomate in vodilne politike , posameznih držav, posebno af- j riških, ki šele spoznavajo, kaj | vse pomeni denar v praktični | vsakdanji politiki. letališče kot prvi izmed predsednikov vlad na zasedanje ZN kubanski Fidel Castro. Na letališču ga je pričakalo kakih SIMM) pristašev, ki s« ga navdušeno p o z d r avljali. Nekako v istem času so bile ostre protisovjetske demonstracije v središču New Yorka pred sovjetskim poslaništvom na Park Ave. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev in vodniki sa telitskih držav se bodo iz* krcali danes dopoldne ob de- vetih z ladje Baltika. Pomol in vsa okolica je skrbno zastražena. Hruščeva in tovariše bodo poleg policije na kopnem varovali posebni pa-trolni čolni na morju in helikopterji v zraku. — Poljski Gotmlka in češki Novotny sta sinoči prišla v mesto skoro popolnoma neopažena. VIENTANE. Laos. — Včeraj so neznane sile dalj časa obstreljevale glavno mesto. Vlada je protestirala v Bangkoku češ, da so streli prihajali z one strani reke, ki pripada Tajski. Komunistične čete o-grožajo severni del Laosa in vlada je napovedala, da se bo obrnila po pomoč na ZN. Med tem je južni del države pod nadzorstvom skupine gen. No-savana, ki se ne mara pokoriti nevtralno-levičarski vladi Souvane Phoume. Ameriška Domovina vr ^ ? j f dk Apr*1'' ^ 11 '■ »j. fill7 St. CJair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: .United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Šport navaja atleta na premagovanje strasti, dostojno ob- med temi si morda In če si našanje napram tekmecu, na plemenitost v obnašanju. Varal bi se, kdor bi mislil, da šport napravi iz vsakega atleta kar naenkrat boljšega človeka. Za to je potreben čas, včasih dolga leta, včasih desetletja. Olimpijske igre so prilika, ki lahko pokaže vsemu svetu, koliko so atletje napredovali tudi v vzgoji samega sebe v duhovnem in telesnem pogledu. Zato želimo, da bi prihodnje olimpijske igre 1. 1964 v Tokiju še nadkrilile letošnje v Rimu z vsemi njihovimi uspehi. «^-.83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 179 Mon., Sept. 19, 1960 Po olimpijskih igrah v Rimu Koncem avgusta je zaplamtela olimpijska baklja na novem športnem stadionu v Rimu in gorela 11 dni v pozdrav atletom in športnikom 90 narodov, ki so se udeležili olimpijskih iger. Na tisoče je bilo atletov, ki so tekmovali, na desettisoče je bilo gledalcev, med njimi so bili zastopani vsi narodi sveta. Spodobi se, da tudi mi posvetimo par misli temu dogodku, saj se ga je spomnil ves svet. Tudi vatikanski radio mu je posvetil eno izmed najlepših zbirk misli o športu, kar smo jih brali zadnjih par tednov. Šport je namreč postal v našem življenju tako močan družbeni činitelj, da zanima in po svoje vpliva na vsakogar, ako ne drugače pa posredno. Vsakdo je na svoj način povezan z mladino, med njo so pa redke bele vrane tisti obeh spolov, ki ne kažejo zanimanja za noben šport. Ni naša naloga, da bi podali tehnično poročilo o športnih uspehih, ki so jih dosegli tekmovalci vseh narodov, moramo pa vse eno omeniti par dejstev, ki so značilna za letošnjo olimpijado. Predvsem je treba poudariti, da dosedanje olimpijade še niso dosegle neprekosljivih rekordov. Tudi rimska olim\ pijada je postavila nove in človek jim ne vidi konca. Niso pa bili zmagovalci samo tisti, ki so postavljali nove rekorde, v nekaj slučajih so zmagovalci ostali v okviru starih rekordov. Te slučaje je treba smatrati kot izjeme od pravila. Praviloma je bila večina zmag zvezana obenem tudi s postavljanjem'novih rekordov. Kot do sedaj, je na tihem veljala razlika med "velikimi” in malimi” športi, toda opazilo se je, da ta razlika pomeni zmeraj manj, seveda najbolj za tiste, ki so zmagali samo v “malih” športih. Rimska olimpijada je znova potrdila dejstvo, da so posamezne vrste športa lahko priljubljene pri enem narodu bolj, pri drugem manj, da se pa na splošno najdejo v vsakem narodu atleti, ki lahko v svojem športu katerekoli vrste računajo na uspeh pri olimpijskih igrah. Noben šport rji več monopol enega ali drugega naroda, vsak narod se napenja, da bi se uveljavil v čim večjem številu športov. Kdor misli, da ima monopol, se lahko temeljito moti, čaka ga razočaranje. To pravilo je obveljalo tudi na rimski olimpijadi. Kot so vsi pričakovali, je ZSSR odnesla največ zmag. Po številu medalj je na prvem mestu. Njeni atleti so dobili 43 zlatih medalj. Takoj za njimi je naša dežela, naši atleti so si priborili 34 zlatih medalj. Sledijo Italija s 13, Zahodna Nemčija z 11 Turčija s 7 medaljami itd. Jugoslavija je dobila eno, Francija je pa čisto izpadla. Olimpijske igre so potekale mirno in dostojno. Izjem je bilo le malo. Pri eni izmed njih so bili udeleženi tudi ameriški atleti, čisto po nepotrebnem in brez koristi zanje in za ameriški ugled. Veselo je bilo namreč znamenje, da je športni nacijo-nalizem pojemal tudi na letošnjih prireditvah. Atleti so se začeli zmeraj bolj smatrati kot deli ene športne družine, ki med njimi narodna pripadnost ne sme roditi nobenega spora. Tako se v to mednarodno organizacijo vrača duh, ki je vladal pred par tisoč leti v Grčiji; za časa olimpijskih iger je takrat vladal mir med grškimi državami. Še celo tiste, ki so se takrat vojskovale, so sklepale premirje najmanj za dobo iger. Amerikanci smo morali na igrah tudi spoznati, da nismo "nekaj boljšega.” To je bila dobra šola. Kdor je imel odprte oči, je videl, kako drugi narodi z mnogo manjšimi stroški, toda z večjimi napori dosegajo uspehe, ki so bili preje privilegij športno naprednejših narodov. To ni nič slabega za našo deželo. Zmage v gospodarski tekmi še daleč ne pomenijo zmag na drugih področjih človekovega udejstvovanja. Naši atleti bodo samo delali sebi v dobro, ako ne bodo nikogar podcenjevali, kar se je v preteklosti zelo rado dogajalo. Sov jetija je odnesla največ zmag, odlikovale so se posebno športnice. Lahko je mogoče, da je med ruskimi športnicami precej takih, ki se pečajo s športom poklicno, kar bi ne smelo biti. toda kdo izmed športnikov je v tem pogledu brez najmanjšega greha? Tok časa je tak, da bodo tisti atleti, ki kažejo za šport posebno veselje in posebno sposobnost, zmeraj bolj postajali poklicni športniki. Proti temu toku se je težko vojskovati. Tekmovanje na olimpijskih igrah bo radi tega od štiriletja do štiriletja težje in napornejše. Kar je posebno razveseljivo, je pojav, da tekme zmeraj bolj izgubljajo značaj nasilja nad lastnim telesom in nad tekmovalci. Zmeraj bolj prevladuje prepričanje, da je športno tekmovanje najboljša prilika za vzgojo celega človeka z duhom in telesom vred. Šport je sredstvo za premagovanje samega sebe, za preziranie nevarnosti, je šola proti mehkužnosti in lagodnosti življenja, šport je prilika za vežbanje v disciplini, v odporu proti bolečini, v vzdržnosti. BESEDA IZ NARODA dobiček pa največkrat v taikih clučajih nikoli ni. Posledice’ Well, neopravičena in nedovoljena uporaba tujega denarja in imetja v takem slučaju je prišla na dan, za tistega in njegovo družino in sorodnike, ki je to povzročil pa neka dolgotrajna sramota, radi katere so večkrat tožbe, sodna kaznovanja in javnost se spogleduje nad takimi. Zakaj? Neprevidni, neizkušeni, zraven pa v sebičnost preveč pogreznjeni posamezniki so jo povzročili. Taikih slučajev je po svetu mnogo sleherni dan. Sebičnost in požrešnost ste dve najgrši nečednosti in slabosti in veliko je ljudi, ki se jih ne morejo izogniti, ne rešiti v svojem življenju. Kljub temu, da jih vse tja že od začetka Božja Previdnost opozarja in svari pred njima v svojih Božjih Zapovedih in za tem potom Krščanstva, se te dve nečednosti držijo človeka kakor dve zajedalki in mu povzročata neprestane sitnosti 'in težave. Zgoraj šn j e velja o splošnosti takih slučajev. Kdor pa je rojen pod tako “zvezdo,” da mu “žilica” ne da miru pred hazardnimi špekulacijami, takemu bi pa jaz svetoval, to seveda, če me hoče poslušati, drugače pa svobodno mu, naj ravna po uvoji preudarnosti, tole: Joliet, BI. — V dopisu lassal-skega Matevža berem, da se je nevarno podajati v razne borzne kupčije, razen če nisi rojen pod tako “srečno zvezdo,” da razumeš take kupčije od “A do Z” in da veš kaj delaš, ko se podaš v bližino “zlatega teleta.” Prav ima Matevž, ko pravi, da v takih slučajih ni samo nevarnost, da zgubiš samo suknjo, srajco in hlače, ampak nevarnost je, da zgubiš še “gate”! In brez “gat” hoditi po svetu, pa ni varno. Postave so za to in na podlagi postav te lahko še za precej časa vtaknejo v “špehkamro” delat pokoro. Zato je na mestu nasvet: “Čuvajte svoje srajce, suknje in hlače — posebno pa še svoje “gate”! To najbolje napravimo, da se* v take hazardne špekulacije kot ise vodijo na borznih trgih ne podajamo, ampak se držimo proč od njih. To1 polje ni za male ljudi, ker ti niso vajeni, ne šolani, ne za oranje, ne za sejanje, še manj pa za kako žet,ev na poljih te Kdor takim poštenim svarilom ne veruje in jih ne upošteva in misli, da sam vse ve in da zna tudi na takem polju voziti, takega razmere kmalu ustavijo in mu le prepcigosto izpraznijo mošnje in žepe in jih rešijo tistih dolarjev, ki jim delajo težave in o katerih menda mislijo, da jih rus morejo za nobeno drugo stvar bolj koristno porabiti in potrositi, kakor pa da jih poženejo vetrovom in sapam v zrak, na kaki borzi. Zakaj pa vse to in zakaj tako? Vsaka špekulacija zahteva nekaj neke opreznosti. Nekatere več, druge manj. Špekulacija je nekako načrtno premišljevanje, kako bi tisti, ki špekulira pri kakem trgovskem ali kupčij-skem načrtu uspel in profiliral. V vsakem kupčevanju pa sta zapleteni dve stranki. Ena kupuje, druga prodaja. Ne ena ne druga si ne želi zgube, ampak vneto špekulira, kako bi ji taka kupčija, v katero je interesirana prinesla dobiček in uspeh. Le malo je takih slučajev, da bi cbe stranki želi dobiček. Včasih morda je nekoliko tako, največkrat pa eden se Okoristi s kupčijo, drugi vleče ta kratko. Tako je več ali manj na vseh poljih trgovinstva. Vsak gleda le za dobiček in kajpada od dobička jivi 'in napreduje — ne pa od zgube. To pravilo bi moral poznati vsakdo, ki se podaja na polja kakoršnsga koli trgovin-dva ali špekulanstva. Kdor te-ja pravila ne pozna in nima dovolj hrbtenice in pa pameti, ki oi ga vodila, da bi vedel kaj je varno in kaj ne in do kje sme tak (on) stopiti na led špekula-cijskega polja, tak navadno spodrsne na en ali drugi način. Nevarno je za take, če so jim poverjeni kaki odgovorni uradi službe, skozi katere gre mnogo denarja in take navadno začne skušati zapeljiva skušnjava, češ, stavi na to le in to le, jutri ko boš dobil, boš vrnil in ti boš na dobičku. Taki nekateri se igrajo s tujim denarjem in imetjem. In veliko je takih slučajev. Tistega “jutri,” o katerem je sanjal, da mu bo prinesel ogromen Ako te je zajela misel, da te čaka sreča na borzah pri špekulacijah in si.se ^dločil podati in stopiti na ledeno površje tega polja za vsako ceno, tedaj bi ti jaz evetoval to-le: 1. Najprvo se temeljito pouči potom razne tozadevne literature, kaj je borzni trg vrednostnih in drugih raznih papirjev, kot delnic, bondov itd. 2. Predno plačaš le en cent na kako tako kupčijo za delnice, honde ali kaj takega, zahtevaj, da ti dajo prebrati, pogodbo, obljube in zagotovila za take delnice, ki so navadno tiskane v drobnem tkku bodisi na delnicah ali certifikatih takih bondov. Potem zahtevaj finančni letni izkaz takega podjetja, katerega delnice misliš kupiti. Preglej kolikor si zmožen natančno tak izkaz in če ga sam ne razumeš, pojdi h tvojemu bankirju, kjer za tvoje slučaje dobivaš bančno postrežbo in imaš tam morda tudi svoje vloge. Pokaži mu izkaz in ga poprosi za odkritosrčno mnenje o računskem letnem izkazu podjetja, od katerega misliš kupiti delnice ali bonde. Ce bi lokalni bankir ne mogel takoj ti podati nasveta, ga naprosi, naj ga sku-sa dobiti o podjeju, v katerega si ti zainteresiran za nakup delnic od kakih tozadevnih tvrdk, ki se s tem bavijo, namreč z zbiranjem podatkov o finančnem in gospodarskem stanju industrijskih firm. Banke navadno s tem rade postrežejo, če le morejo. Pod nobenim pogojem pa ne plačaj ni kakega predplačila na nakup delnic ali kakih industrijskih bendov, predno ui se poučil, kaj predstavljajo in predno si ti s takimi pojasnili zadovoljen. Lahko se zgodi, da bi kupil “mačka v Žaklju”! Tega pa se čuvaj! Vsak posel, poklic, ali trgovina ima svoje lastno polje, na katerem se udejstvuje in uveljavlja. Pri tem ima svoje odgovornosti, pa tudi svoje pravice. Vsaka trgovina je več ali manj špekulativnega značaja. Vodi se zato, da bi se obneiala, če se ne, gre rakom žvižgat. Pii tem pa to čutijo tisti, ki imajo v taki trgovini investiran svoj kapital. To so lastniki in delničarji jn potem se te to tiče. Delni lastnik si, če si delničar takega podjetja. Vmes med podjetji in iprospek-tivnimi delničarji pa so posredovalci (brokers). Ti prodajajo delnice, bonde, zadolžnice vseh vrste, itd. Ti ne delajo zastonj — vsak nekaj požanje v obliki provizij (komišna). Dalje delnic in bondov je več vrst. Nekatere označujejo kar z abecednimi črkami “A,” “B,” "C,” itd. Navadne delnice, ki re-prezentirajo kapital v podjetju so “Common Stock.” Razna podjetja izdajajo tudi prednostne (prefered) delnice. Zopet nekatera podjetja izdajajo še druge vrste delnice. Vsaka je izdana za neki svoj namen. Ene predstavljajo investicijski kapital, druge kaj drugega. Taki so tudi bondi. Slednji so obveznice ali zadolžnice, s katerimi pri prodaji istih dobijo podjetja posojila za razne namene. Ene z drugim “flikajo.” Bende izdajajo tudi mesta, okraji, občine, da z njimi pridejo do potrebnega kapitala, ki ga potrebujejo za razne javne naprave in potrebščine. Izdajo jih za različne dobe 10, 15, 20 in več let. Plačujejo na iste obresti. Ko dozore, jih izplačajo. Ce pa v istem času ne dobijo dovolj denarja, bodisi potom davkov ali drugače, s katerim bi odkupili nazaj take dozorele bonde, tedaj izdajo novo izdajo bondov zopet za gotovo dobo in s prejemki za iste refinancirajo obveznosti dozorelih bondov. Dolg pa se vleče naprej v mov'ih bondih. Vmes med časom, ko se kupijo in pa določeno dozorelostjo istih, pa cene skačejo gor in dol, kakor že kažejo razmere in pa gospodarsko stanje tvrdk ali organizacij, ki jih izdajo. V takem času največkrat nimajo polne cene, ampak jih je treba prodati za gotovi popust. Tu je treba previdnosti kadar ise kupuje delnice ali bonde, da/se poučiš in si na jasnem, kaj kupiš in kaj taki bondi predstavljajo. In to je potrebno predno odšteješ novce za take kupčije, pozneje za tem je prepozno. Kdor se v borzne špekulacije poda mora paziti, da kupi res to, kar bi rad kupil in da to tudi dobi tako. Ce gledaš za “primerno kravico,’’ ki naj bi ti dajala v delnicah ali bondih nekaj “mleka in smetane” v obliki obresti za vloženi kapital v iste, pazi, da boš dobil res “kravico”! Imej odprte oči, da ti ne bo kdo mesto “kravice” porinil kakega “kozla,” ki ti zna pozneje nagajati in delati preglavice in skrbi. Upam, da razumeš kaj mislim pri tem. Tako je več ali manj pri vsaki kupčiji. Previdnost mora voditi in previdnost je treba upoštevati in poslušati — pa se vozi. Brez te pa slabo gre in se le prepogosto voz zvrne v graben in z njim vred tisti, ki previdnosti ne obrajtajo in ne upoštevajo. Vse čitatelje lepo pozdravlja, Tone s hriba. Druga slovenska župnija je na West Allisu, kjer prebiva veliko število Slovencev z rodbinami. Župnija je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov in jo vodi tukaj rojeni Slovenec dr. Setničar Matija. Župnija ima za svoje prireditve krasno urejeno dvorano. * Tretja slovenska župnija se nahaja v lepem mestu Sheboygan, kjer živi in dela v mnogih poklicih lepo število naših ljudi. Župnija in cerkev sta posvečeni slovenskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Današnji župnik je rev. J. B. Wilimek. V tem mestu je zelo močno in aktivno delovanje med slovenskimi organizacijami. Slovenci v She-boyganu so ponosni, da imajo v svoji sredi pogumno in zmožno boriteljico za ženske pravice, ustanoviteljico in sedanjo častno predsednico Slovenske Ženske Zveze go. Marie Prisland. Želimo ji še mnogo let zdravega in lepega življenja. * Četrta slovenska fara je v ljubkem mestu Willard, kjer je okrog 140 slovenskih rodbin. Faro vodi priljubljeni župnik rev. Alojzij Madic. * Slovenci smo že od doma prinesli pridne in delavne roke. Tudi nismo pozabili naših velikih mož, ko so bodrili naš delaven narod, da delo sladi življenje, — življenje ni praznik, temveč delaven dan. Tudi mil-wauški župan, kadar je prišel na kako slovensko proslavo, je trdil, da smo Slovenci priden, žilav in delaven narod. To pa zato, ker ogromna večina naših ljudi dela po tovarnah, veliko jih dela na kmetijah. Nekaj bolj srečnih je izbralo oboževani gostilničarski poklic. Naši obrtniki različne stroke so zelo upoštevani in cenjeni v našem mestu. Imamo tudi par stavbeni- kov, malih tovarnarjev in denarnih zavodov. V slučaju veselic in piknikov imamo v Milwaukee pol ducata odličnih slovenskih plesnih orkestrov. V slučaju žalosti v hiši, pa imamo par prvovrstnih pogrebcev. V boljših poklicih najdemo lepo število slovenskih duhovnikov, notarjev, advokatov in zdravnikov. Nekaj imamo uradnikov v privatnih, mestnih in državnih službah. Tega poklica so se najbolj oprijeli tukaj rojeni otroci in med njimi je tudi nekaj sodnih in policijskih uradnikov. Naj višji položaj pri vladi v Madisonu ima bivši milwauški mestni zastopnik advokat Matija Šimenc, ki je predsednik Industrijske zbornice. Bivši ljubljanski profesor dr. Rajko Ložar je danes kot strokovnjak-zgodovinar u-služben v muzeju v mestu Mo-nitowac. Imamo še nekaj učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na raznih šolskih zavodih. Ne smemo prezreti naša dekleta in žene, ki so odlične gospodinje, delavke, obrtnice, bolničarke, policajke in študentkinje. Naj omenim še to, da smo Slovenci mali narod, pa imamo tudi naše I ljudi na lepih položajih v Wis-consinu, sicer ne tako na vrhu in vidnih položajih, kot jih imajo drugi, zato pa tudi nimamo ne malih ne velikih zločincev, kot jih imajo mnogi drugi. In to je tudi hvale vredno. * Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da naša doraščajoča mladina v lepem številu obiskuje različne šole in univerze. Prepričan sem, da bomo Slovenci v Wisconsinu tekom časa dobili s to študirano mladino vidnejše in odgovornejše položaje na političnem, upravnem, kulturnem in športnem polju. To naj bo naša iskrena želja — pozdravljeni. L. G. (Konec) Amerika, v kateri živimo Wisconsin in Slovenci Milwaukee, Wis. — Središče vsega gibanja in delovanja Slovencev v Milwaukee je fara Sv. Janeza. V lepem in obširnem cerkvenem domu se vršijo vse naše kulturno-zabavne prireditve. V zadnjih 10 letih so župnikovali v tej fari spoštovali in odlični duhovniki: pokojni msgr. Gabrovšek Franc, rev. Sipek Josip, pokojni rev. Aleksander Urankar, zadnja leta pa vodi župnijo energični in priljubljeni pater Claude Okorn z g. kaplanom Tadejem Trpinom. Rev. Claude Okorn je s svojim razumevanjem ustvaril med farani prijateljsko razpoloženje, gre na roko, v kolikor je mogoče, cerkvenim in drugim skupinam. Zato je prisrčna želja vseh Slovencev in faranov, da bi še dolgo let pastiroval v slovenski župniji Sv. Janeza. Na vrsfi je Indijski ocean Mednarodna odorava bo raziskala ocean, ki obliva dežele s četrtino svetovnega prebivalstva O Indijskem oceanu vemo na lovijo rib, v letu dni po vsem splošno mnogo manj kot / o Atlantskem in Tihem, čeprav živi v deželah ob njegovih obalah četrtina svetovnega prebivalstva. Zato so letos organizirali mednarodno odpravo, ki bo proučevala predvsem ta ocean. Znanstveno - raziskovalno delo naj bi doseglo vrhunec šele v letih 1962 in 1063, po trditvah organizatorjev te odprave bodo ugotovitve velikega pomena za prebivalstvo Indije, Pakistana, Cejlona, Burme, Malajske, Sin-gapura, Indonezije, Avstralije in dežel ob vzhodnih obalah afriške celine. Oceanograf Robert Snider, e-den izmed organizatorjev te odprave, je napovedal, da bodo sodelovale pri raziskovalnih delih številne ladje Indija, Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Francije in Avstralije, razen tega pa bodo dale strokovnjake Nizozemska, Zahodna Nemčija in skandinavske dežele. Po njegovih besedah naj bi raziskovalno delo zajemalo predvsem štiri področja, in sicer proučevanje fizikalnih značilnosti Indijskega oceana (temperatura, odstotek soli, kemična sestava), meteoroloških razmer in pojavov, dalje pomorskega rastlinstva in živalstva ter zbiranje podatkov o oblikovitosti oceanskega dna, o magnetizmu in o tako imenovani podmorski geologiji. V Indijskem oceanu lovijo ribe za razliko od načina drugod predvsem ob obalah. Edina izjema so japonski ribiči, ki lovijo tune daleč na morski gladini. Nedavno so v Arabskem, zalivu opazili na gladini množico mrtvih rib. Menijo, da so tehtale vse skupaj skoraj 30 milijonov ton, torej toliko kot na- svetu. Kakor kaže, so ribe poginile zaradi pomanjkanja kisika, vendar to še ni zanesljivo u-gotovljeno. Mednarodna odprava naj bi med drugim razvozlala tudi to skrivnost, ker bo velikega gospodarskega pomena. Ladje bodo opremljene z najmodernejšimi napravami za merjenje morskih globin in za zbiranje vzorcev morskega dna. Organizatorji upajo, da bo pri odpravi sodeloval tudi zdaj ameriški batiskaf “Trst,” ki je nedavno dosegel v bližini otoka Guam na Tihemo ceanu globino nad 11,000 metrov. Pobudo za to znanstveno-raziskovalno odpravo je dal oceanografski odbor pri Mednarodnem svetu znanstvenih združenj. Po 20 letih Sloviti ameriški pisatelj Mark Twaine je prinesel svoj prvi rokopis založniku Carltonu. Knjigarnar je začetnika nevljudno odslovil. Dvajset let pozneje, ko se je Twainova slava razširila po vsem svetu, sta «e srečala v Švici, “Moj ljubi Twain,” ga je pozdravil Carlton, “na svetu je še eden bolj slaven mož, kot ste vi. Čeprav nisem nikakšna vidna osebnost, sem pa prav gotovo največji osel stoletja, ker sem odklonil vaš rokopis.” -------O------- Premalo kisline in alkoholizem Ameriški zdravnik Williams je izjavil, da nastopa pivska strast pri alkoholih zaradi tega, ker deluje določen del možganov nepravilno, brž ko mu primanjkuje kishne. Po njegovih besedah je alkoholike mogoče zdraviti, ker analiza krvi brž pokaže pomanjkanje kisline. “SLOVENIJA” IZHAJA KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Leto X. Številka 3 GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio I t Kmalu bosta potekli dve leti, odkar počiva pok. dr. A. Kuhar na pokopališču v Bridgeportu, Conn. Noben politični begunec slovenskega rodu ni bil to dobo predmet tako živih debat, obsojanja in zagovarjanja. Ne morda radi njegovega življenskega dela, ampak samo radi njegovih treh govorov, ki jih je imel na londonskem BBC v septembru 1944. Ti trije govori so bili namenjeni političnemu položaju takratnega slovenskega rodu in organizaciji slovenskega domobranstva. Za njihovo vsebino nosi odgovornost govornik sam, govori samo v svojem lastnem imenu. Vsebina govorov nam ni znana po izvirniku, ampak po reprodukcijah dvomljivega izvora, kar pa še ne pomeni, da ne bi izražali bistva misli, ki ga je govornik hotel vtelesiti v svoje tri govore. Upajmo, da bodo izvirniki vendarle prišli enkrat na dan. Vkljub temu pa je preteklo že toliko časa in so se strasti toliko pomirile, da lahko začnemo s nepristransko kritično presojo tega, kar nam je znanega iz teh govorov. Mislimo namreč, da se tudi izvirniki govorov ne bodo v mnogih bistvenih točkah razlikovali od sedanjih varijant. Ako vzamemo vse tri govore kot celoto, jih razdelimo lahko v dva dela: govornik je hotel v teh govorih dati uvod v nameravano politično delo bivšega ministra Snoja, ki se je še pred govori napotil nazaj v domovino. Ne pomenijo torej neke samostojne akcije; istočasno je hotel govornik opozoriti na vse temne strani, ki naj bi jih po njegovem mnenju imelo za slovenski narod delo takratnega domobranstva in tistih, ki jih je govornik smatral za odgovorne voditelje domobranstva. O prvem delu govorov ne mislimo razpravljati. So samo u-vod v nekaj, kar je dr, Kuhar pričakoval, da se bo zgodilo, pa se ni. So uvod v neko ponesrečeno akcijo. Naslikajo nam samo, v kakem duhovnem razpo-ženju je bil takrat govornik, in nič več. So kvečjemu dobro o-gledalo, kam zapeljejo človeka misli po željah, ki presojajo politiko samo po čustvih, moralnih činiteljih in ljubezni do domovine, ne vpoštevajo pa dejanskega stanja v prizadetih narodnih plasteh. Opozorili bi radi samo na nekaj okoliščin, ki so vplivale na dr. Kuharja, ko je govoril po radiju slovenskim domobrancem. Dr. A. Kuhar je bil duhovnik brez vseh časti, ki jih njegov poklic lahko da. Preprost duhovnik je bil, ko je pel novo mašo, tak je ostal, ko je bral zadnjo mašo v New Yorku. To ga ni motilo, da je posvetil vsako svojo prosto minuto dušnemu pastirstvu, navadno na tistih področjih, kjer je primanjkovalo delavcev v vinogradu Gospodovem. O tem je javnost malo vedela, še celo tisti, ki jim je bila dana prilika, da opazujejo to delo od blizu, se pogosto niso zavedali, kakšne ideale je pokojnik videl v svojem poklicu. Dr. Kuhar je bil po poklicu časnikar, pri čemer se ni branil nobenega kulturnega dela tudi kot pisatelj in govornik. Dasi-ravno je bil predvsem političen časnikar, ni nikoli posegal v aktivno politiko. Ni nikoli ne kandidiral, ne bil izvoljen, ne delal Ob drugi obletnici smrti dr. A. Kuharja na odgovornih političnih pozicijah. Kot poklicni časnikar je vršil svoje delo z veliko vestnostjo in sposobnostjo. Imel je talent, kako nabirati novice, imel je razvit čut za to, kaj se sme objavljati in kaj ne. Te dve lastnosti sta mu odprli vrata v marsikatero odgovorno pisarno in v marsikako politično srce. Ker se je posvetil predvsem nabiranju novic iz mednarodne politike, si je tekom let pridobil veliko politikov za prijatelje od Londona do Ankare, da ne o-menjamo odličnih zvez, ki jih je imel s celo vrsto uglednih tujih časnikarjev in diplomatov. Usoda ga je kmalu naučila, da časnikar ne odloča sam, kaj lahko piše in kako lahko dogodke komentira; šestojanuarska diktatura mu je pokazala, kako malo more časnikar v dobi diktature, take ali take, povedati, to, kar misli, da je prav, da javnost zve, kako mora mnoge dogodke in dejanja zamolčati, samo da si ustvari možnost, da ob prihodnji priliki pove svoje misli o dogodkih, ki se mu zdijo važnejši od preteklih. Na vse to bralci veliko premalo mislijo, kadar zabavljajo nad časnikarji, da niso pravočasno poročali ali pravilno tolmačili razvoja političnih dogodkov. Tudi pri največji svobodi tiska ni časnikar nikoli tisti bog, ki lahko po svoje ustvarja slike o dozorevanju dogodkov in jih po svoje tolmači. Odgovornost za resnično poročanje brzda njegovo fantazijo, mu na-iekuje skromnost v opisovanju dogodkov, ga varuje pred laž-njivimi senzacijami. Vse te skrbi odpadejo v dobi diktature, takrat postavlja cenzor kriterije za poročanje in komentiranje, navadno take, ki so več ali manj oddaljeni od resnice. To trdo šolo je moral napraviti tudi dr. Kuhar. II. Usoda je vrgla dr. Kuharja med zadnjo svetovno vojno v London, kjer se je postavil v službo jugoslovanske begunske vlade. Zaupano mu je bilo delo v oddelku za propagando in informacije. Bil je v službi jugoslovanske vlade, toda smernice za njegovo delo so prihajale do najmanjših podrobnosti, ponavljamo, do najmanjših podrobnosti iz uradov angleške vlade. Njegov stvarni gospodar je bil angleški cenzor, ki je naravno gledal predvsem na angleške in ne na jugoslovanske interese. To je prva okoliščina, ki jo je treba vpoštevati pri presoji gornjih Kuharjevih govorov po BBC. Vsak politični radijski govor se mora dalje opirati na neka politična dejstva. Odkod naj govornik dobi ta dejstva? Od zvez, ki si jih je sam ustvaril, od virov, ki mu jih da na razpolago njegova vlada, od novic, ki jih ujame slučajno na sestankih, ke novice, toda ne zmeraj z enakim uspehom. Vzemimo na primer njegov časnikarski položaj v 1. 1944. Do padca Rima v juniju 1944 je dobro funkcijoniral kanal za novice iz Slovenije, potem so nastale velike težkoče za zveze med Londonom in domovino, kajti podtalni kanali so skoraj vsi usahnili. Da bo nesreča še večja, je bil dr. Kuhar zmeraj bolj navezan na uradne informacije jugoslovanske vlade, ki je takrat zmeraj bolj lezla pod komunističen vpliv in še po tem kanalu in izvedel čiste resnice, ampak prikrojeno komunističnim ciljem. Povrhu je izvedel vse novice z veliko zamudo. Verjetno je čutil, da so informacije enostranske, toda ni imel nobene možnosti, da bi jih kontroliral. Iz tega, kar sodi o domobranski prisegi, se jasno vidi, da mu ni bil znan dejanski položaj v okupirani Sloveniji. Presojal jo je pod vplivom komunističnega poročanja o njej. Opozoriti moramo še na tretjo okoliščino. Jugoslovanska vlada ni imela poleti 1944 skoraj nobenega političnega kredita pri londonski vladi. Če kje, se je moralo to poznati pri BBC oddajah za Jugoslavijo. Vedrila in oblačila je tam angleška cenzura; kontrolirala je vsako besedo, ki je bila izrečena na BBC v jugoslovanskih jezikih. Kdor je hotel vnesti v svoje govore kako osebno noto, se je moral boriti z angleško in ne jugoslovansko vlado in računati z — neuspehom, kajti jugoslovanska vlada mu ni mogla dati nobene diplomatske pomoči. III. Dr. Kuhar je torej dobro vedel, da nima zanesljivih virov za novice iz Jugoslavije, da ne more kontrolirati tistih, ki jih ima in, da je BBC bolj za Tita kot za jugoslovansko vlado. Vse to bi mu narekovalo, da ostane pri svojem sklepu iz marca 1943, da ne bo več govoril na BBC. In vendar se je spustil v tri septemberske govore. Nagnala ga je k temu skrb za usodo vseh tistih Slovencev, ki so se po njegovih vtisih povezali z Nemci in ki zanje veljajo sklepi konference v Teheranu. Dr. Kuharja je morala grizti ta zadeva dolge mesece, kajti med dnevi Teheranske konference in domobranske prisege in dnevi njegovih septemberskih govorov je pretekla precej dolga doba. Morda je porabil veliko časa, da je dognal, kaj je smisel teheranskih dogovorov, morda je upal, da dobi s časom jasnejšo sliko o okoliščinah, kj so povzročile domobransko prisego. Teheranska konferenca je obravnavala med drugim tudi vprašanje, kakšna kazen naj zadene tiste, ki so prostovoljno pomagali fašistom in nacistom, dasiravno so bili državljani držav, ki so se borile proti osni koaliciji. Osnovne misli o kaznovanju vseh teh kvizlingov, iz- pak zavezniške propagande, v kolikor je to šlo v račun posameznim zavezniškim državam. V svojem bistvu so sklepi teheranske konference povedali tole: Vsakdo, ki je sodeloval s fašisti in nacisti, mora biti kaznovan, toda šele na podlagi obsodbe pristojnega sodišča, ki ga odredi vsaka država sama zase. Sodni postopek mora seveda vpoštevati vsa načela sodobnega pravdanja: obtoženec ima pravico do pravno utemeljene obtožbe, do sodbe po neodvisnem sodišču, do obrambe pred sodnijo in po pravni pomoči. Drugo važno načelo je bilo izraženo v sklepu zaveznikov, da vsaka država sodi svoje državljane. Toda, kako priti do njih? Kar jih oblast dobi doma, jih sama postavi pred sodišče in obtoži. Kar jih je v tujini, za te so bila dogovorjena v glavnem sledeča načela: vsaka zavezni- ška država ima pravico, da zahteva izročitev krivcev, toda u-temeljiti mora svojo zahtevo. Država, ki dobi tako zahtevo, je upravičena, da presodi utemeljenost zahteve. Dogovorjena je bila pa važna izjema: kogar zavezniške oblasti dobijo v roke oblečenega v nemški uniformi, ki jo je dobil od nacistov, in kogar dob j o v svojo oblast z nemškim orožjem v rokah, tega morajo izročiti zavezniški državi, kamor pripada po državljanstvu, brez preiskave, ali je izročitev utemeljena ali ne. Nesreča za milijone je bila v tem, da v sklepih v Teheranu niso bila ta načela podrobnejše interpretirana in da je bilo izvajanje teh načel prepuščeno praviloma vojaškim poveljnikom, ki so se navadno držali samo besedila, ne pa njegovega smisla in njegovega namena. Če obrnemo vsa ta načela na slovenske domobrance, tedaj je dr. Kuhar lahko hitro prišel do sklepa, da bodo Titu kot poveljniku zavezniških vojaških formacij izročeni vsi tisti domobranci, ki bodo prešli v zavezniške roke bodisi v nemških ali od vprašanje bi določil obseg Kuharjeve odgovornosti za posledice septemberskih govorov. Žal še nismo prišli do dokumentacije, ki naj bi pomagala do pravega odgovora, navezani smo samo na samo-ob-sebi umevne domneve. Prva domneva je ta, da bi mu angleška cenzura ne pustila, da bi osvetlil sklepe Teheranske konference s pravne strani, nakar se je odločil, da jih osvetli samo “kot duhovnik, kot Slovenec in kot Vaš prijatelj..ne pa kot pravnik, kakor bi bilo potrebno. Morda je živel tudi v iluziji, da so doma sklepi Teheranske konference dobro znani in da jih ni treba še tolmačiti. Taka iluzija bi mu gotovo ne pristojala, ker je bil kot politični časnikar predolgo na poziciji, ki je z nje lahko opazoval in presojal, kako malo se vsaka javnost, tudi politična, briga za bistvo vsakega nevarnega vprašanja. Morda je upal, da bo to delo opravil njegov prijatelj Snoj, ko doseže cilj svoje poti. Zato dr. Kuharja ni mogoče kar gladko obsojati; je še cela vrsta nerazjasnjenih okoliščin spletenih okoli njegovih septembrskih govorov. Upajmo, da se bodo počasi pojasnile. Pač pa se iz tega žalostnega slučaja lahko vsakdo že sedaj nekaj nauči. V urah usodnih odločitev ni treba misliti samo s srcem, ampak veliko bolj z glavo. V takih trenutkih se pamet obnese bolj kot čustva. Zahteva žrtve, toda drži človeka na tleh realnosti. Slog Kuharjevih govorov pove, da je takrat prevladovalo v govornikovem srcu čustvo, sicer plemenito, ker je hotelo pomagati Slovencem, pa vendarle čustvo. Prav tako so se vdajali čustvu tisti, ki so jim bili govori namenjeni, plemenitim, ker so hoteli rešiti narod, toda vendarle čustvom. Slovenci pa moramo vpoštevati tudi pamet, ako se hočemo obdržati kot narod. A. I. in varujejo, da bo izveden prav in dobro. Sporazum pravi: Nova vlada bo objavila izjavo, ki bo vsebovala osnovna načela demokratičnih svoboščin in jamstvo vlade, da bo ta načela izvedla. Zajamčena mora biti osebna svoboda, izključeno mora biti strahovanje ljudi, zajamčena mora biti svoboda vesti in vere, svoboda govora, svoboda tiska, zborovanj in združenj in zajamčena mora biti zasebna lastnina in zasebna podjetnost. Nobene teh obljub in obvez ni jugoslovanska vlada izvedla.” Pismo popiše, kako je nastal sedanji režim v Jugoslaviji in ugotovi, da je vlada Ameriških Združenih držav 22. decembra izjavila, da volitve, ki so bile kot prve povojne volitve, niso bile demokratične in da s takimi volitvami niso bili izpolnjeni pogoji jaltskih sklepov. Pismo zaključuje: “Prepričani, da izražamo zahtevo velike večine prebivalstva Jugoslavije, ki ne more izraziti svojih političnih želja, protestiramo proti sedanjemu režimu in ponovno povdarjamo nujnost, da se izvedejo sklepi velikih sil glede Jugoslavije, zlasti pa svobodne in poštene volitve pod mednarodnim nadzorstvom.” Dajte ljudstvu poštene volitve Pred konferenco štirih predsednikov velesil v Parizu je predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo poslal predsednikom Združenih držav, Francije _______ __________ in Velike Britanije pismeno Nemcev dobljenih vojaških uni- predstavko, da opozori na slu- konferencah, sejah, pogovorih, dajalcev itd. so bile povedane zabavah itd. Med njimi je mno- v uradnih poročilih o konferen .go takih novic, ki jih ni treba kontrolirati, največ pa takih, ki so potrebne kontrole, kot pozimi berač tople hrane. Dr. Kuhar je znal nabirati ta- ci, seveda ne z navadnim jezikom, ampak zavite v diplomatski način izražanja. Uradnim poročilom so bili dodani komentarji, toda ne od pravnikov, am- formah ali pa z nemškim orožjem v rokah, pri čemur Titu ne bo treba niti staviti zahteve po izročanju, zaveznikom pa ne premišljevati, kaj bo Tito napravil z njimi. Da je dr. Kuhar računal s to verjetnostjo, se da sklepati iz sledečih besedi na koncu tretjega govora: “Tisti pa, ki mi- slijo, da jim to ni mogoče (namreč prestop k Osvobodilni fronti), naj storijo vsaj eno: da vržejo stran nemško orožje, be-že od sovražnika (namreč Nemcev) ...” Tu je zadela tragična usoda tako dr. Kuharja kot vse tiste, ki jim je namenil gornje besede. Dr. Kuhar ni podrobnejše razložil teh besedi in jih primerno povdaril, tisti pa, ki so jih slišali, niso mislili, kakšna tragična usoda jih čaka, ako jih ne bodo prav razumeli in se po njih ravnali. IV. Kako to, da dr. Kuhar ni bolj podčrtal pravnega pomena sklepov Teheranske konference in zgostil vse skupaj samo v par besedi? Pravi odgovor na to čaj komunistične diktature, ki vlada Slovencem in drugim narodom Jugoslavije proti volji ogromne večine državljanov te države. V pismu pravi med drugim: “Pri konferenci na Jalti v februarju 1945 so tri vodilne velike sile, ki so zmagale v vojni, sklenile, da je treba v Jugoslaviji sestaviti koncentracijsko vlado, ki jo je sestaviti iz političnih predstavnikov vlade Kraljevine Jugoslavije v Londonu in protifašističnega sveta Jugoslavije, ki je bil pod komunističnim vodstvom. Ta vlada bi morala sprejeti jasno določene dolžnosti. Morala bi izvesti sporazum, ki sta ga podpisala tedanji predsednik jugoslovanske vlade v Londonu, dr. Ivan Su-bašič in Josip Broz Tito, ki je zastopal protifašistični svet. Ta sporazum je bil sklenjen 1. novembra 1944. V Jalti so ga potrdile tri vodilne velike sile. Za vse te je torej postal obvezen sporazum, ki obvezuje jugoslovansko vlado, da ga izvede in tri velike sile, da nadzorujejo Marko Kranjc - zlalo-mašnik Dne 18. septembra letos bo slavil častiti gospod Marko Kranjc, duhovnik lavantinske škofije, bivši narodni poslanec in nekdanji tajnik Slovenske Ljudske Stranke v Mariboru, zlatomašniški jubilej. Zlato sv. mašo bo opravil pri slovenskih šolskih sestrah v Rimu v najožjem krogu samostanske družine in prijateljev. V begunstvu živi častiti gospod Marko kot veroučitelj v samostanskih šolah in samostanski duhovnik. V zadnjem času je zaposlen v glavnem pri vatikanskem radiju. Živo spremlja razvoj v domovini in po svetu. Kot zastopnik slovenskih krščanskih demokratov se je po vojni udeležil raznih mednarodnih kongresov in sestankov. V Rimu vzdržuje zveze z drugimi narodnostnimi skupinami in z njimi kuje načrte kako izkoristiti vsako sled možnosti za pomoč zasužnjenim narodom v srednji Evropi. V dobo rojstva Jugoslavije je vstopil č. g. Marko kot mlad mož, ki je spretno in hitro razpletel svojo mrežo sodelavcev po štajerskem delu Slovenije, združil, vpregel in usmeril najsposobnejše in najzanesljivejše, da je krščansko socialno prosvetno in drugo javno delo dobilo krepko hrbtenico in ustroj, ki je stalno, vztrajno in smotrno združeval, poživljal in k napredku vodil slovensko krščansko demokratsko delo po vsem Štajerskem. Kdo se ne spomni č. g. Marka v vlaku, na kolesu ali motorju? Neprestano na potih od župnije do župnije, od zaupnika do zaupnika. Povsod si ga videl: pri zborovanjih, gospodarskih in zadružnih tečajih, pri sestankih mladine, zastopnikov časopisja, kot predavatelja pri prosvetnih večerih, na taborih in pri delovnih sejah. Bil je tajnik Slovenske Ljudske Stranke, v odboru Prosvetne Zveze, Cirilove Tiskarne, posojilnic in zadrug in obenem tisti človek, ki je delal in pomagal v vsaki stvari, ki je bila na dnevnem redu.. Hotel je biti in v glavnem se mu je posrečilo, da je bil tihi motor, ki brez zunanjega šuma vleče. Par-krat se pa le ni mogel izogniti zunanjim položajem in dolžnostim. V času oblastnih skupščin je bil odbornik za finance v mariborski oblasti, kasneje pa narodni poslanec. Č. g. Marko je vzor zvestega delavca. V dveh desetletjih do druge svetovne vojne je bil več kot le desna roka dr. Antona Korošca na Štajerskem. Niti za las ni spremenil svojega zadržanja naj je bil predsednik in voditelj Slovencev v slavi pri-Ijubjenostj in uspehov ali pa je moral sprejemati udarce nasprotujočih razmer in prenašati godrnjanje in nerazumevanje v svojih lastnih vrstah. Proti nasprotnikom se je boril z razlogi in dokazi, proti godrnjačem in nezadovoljnežem v lastnih vrstah je zmagoval z neusahljivo ljubeznivostjo, dobroto in vztrajnostjo. Strašne med in povojne razmere so nanj vplivale v poglob-Ijenje in poduhovljenje. Daši je vse življenje bil in je pred vsem duhovnik Gospodov in svojega ljudstva, je v trpljenju svojega naroda in svojem lastnem, videl klic k večji odpovedi vsemu zunanjemu in minljivemu, tako, da če ga sedaj srečaš in spregovoriš z njim, te objame topla milina, kakršna odseva iz osebnosti, ki žive strogo po vodilu: “Soli Deo,’” “Samo Bogu!” Ob zlati maši č. g. Marku od srca čestitamo! Miha Krek. Povezava zahodne Evrope se IzStazala za koristno Letos je deset let, odkar je francoski ministrski predsednik Robert Schuman pozval evropske narode, naj združijo svoje najvažnejše produkcijske panoge v skupno gospodarstvo za svoj lastni napredek in ker je treba, da se evropski kontinent stopnjema vedno bolj zedini, sicer Evropa več ne bo mogla braniti svojega mesta v družbi narodov. Teh deset let je pokazalo, da je imel ta najuglednejši krščanski demokrat prav. Iz njegovih idej se je rodila skupnost za jeklo, skupnost za premog, skupnost za raziskavanje atomske sile in uporabo orožja in orodja na ta pogon, skupen denarni zavod, evropski parlament in ministrski svet s stalnimi odbori za poedina področja skupnih evropskih interesov. Še bolj neposredno koristni so pa posredni sadovi iste ideje, da je treba Evropo združiti v Združene Države Evrope. Zapadna Evropa je preprežena s cevovodi industrijskega olja preko vseh mej in državnih o-mejitev starega kova, sprejet je zakon o postopnem odpravljanju carin med evropskimi državami in letos je na dnevnem redu načrt za direktne volitve parlamenta. Pod silnim vtisom nujnosti evropske skupnosti je izginilo nemško-francosko sovraštvo. Po pravici imenujejo Schumana največjega živečega Evropejca. Osnovne listine o sedanjem svobodnem življenju Uvod v ustavo Združenih Narodov Slovenska formula, ki jo je Narodni odbor za Slovenijo objavil za letošnjo Veliko noč, se na prvem mestu in pred vsem sklicuje na osnovno listino Združenih narodov o človeških pravicah. Narodni odbor zahteva naj sedanji komunistični režim diktature in policijske države v Jugoslaviji zamenja vladavina resnične demokracije, v kateri bodo zaščitene osnovne in neodtujljive pravice osebe in združenj, vlada demokracije, ki izhaja iz svobodno izražene volje ljudstva, upravlja javne zadeve z ljudstvom in za ljudstvo. Da bi bil naš program bolj razumljiv, so nam prijatelji svetovali, da je treba objaviti besedila listin, ki se nanje formula sklicuje. Uvod v ustavo Združenih narodov je kratek in se glasi: “Mi, ljudstva Združenih narodov, odločena: da rešimo bodoče rodove biča vojske, ki je dvakrat tekom našega življenja povzročila človeštvu nepopisno žalost, da znova utrdimo vero v osnovne človeške pravice, v dostojanstvo in vrednost človeka-osebe, v enakopravnost mož in žena in narodov, velikih in malih in da bi uvedli razmere, v katerih bo mogoče vzdržati in ohraniti pravičnost in spoštovanje obveznosti, ki nastanejo iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava in da bi pospeševali družbeni napredek in zboljšanje življenja v večji svobodi, hočemo za te namene: izvajati strpnost in živeti v miru drug z drugim kot dobri sosedje in združiti naše moči za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti in zasigurati s tem, da sprejmemo načela in ustanovimo postopke, da oboroženih moči ne bomo uporabljali drugače kot le za zaščito skupnih koristi in zaposliti mednarodno organizacijo za pospeševanje gospodarskega in socijalnega napredka vseh narodov in smo sklnila združiti naše napore za dosego teh ciljev. Zato so se naše vlade, zbrane v San Franciscu po svojih zastopnikih, ki so izkazali svoja pooblastila, vsa potrjena kot dobra in v pravilni obliki, sporazumele na tole ustanovno listino Združenih narodov in s tem ustanavljajo mednarodno organizacijo, ki bo znana kot Združeni narodi. Poppisano v San Franciscu 26. junija 1945. Obča izjava o človeških pravicah Drugi dokument, ki naj velja v sedanji civilizirani družbi, da bi se ljudje čutili svobodnim in neodvisnim, da bi sprejeli zakoniti red kot pravičen, potreben in koristen, da bi mogli brez pritiska in nasilja svobodno izbirati in postavljati svoje vlade in druge organe javne uprave, je Obča izjava o človeških pravicah, ki jo je odobrila Skupščina Združenih Narodov dne 10. decembra 1948. Narodni Odbor za Slovenijo se nanjo sklicuje kot zbirko postav in vodil, ki morajo veljati v vsaki bodoči zakonodaji tako Slovenije kot cele jugoslovanske državne skupnosti. Izjava je obširna in jo prevajamo vsaj v vseh njenih važnih delih. PREDGOVOR Ker je priznavanje vrojenega dostojanstva in enakih, neodtujljivih pravic vseh članov človeške družine temelj svobode, pravičnosti in svetovnega miru, ker je omalovaževanje in preziranje človeških pravic rodilo barbarska dejanja, ki so ogorčila vest človeštva in ker smo postavili in razglasili kot naj višji zaželjeni cilj ljudstev red življenja, ki bodo v njem ljudje u-živali svobodo govora in verovanja brez strahu in brez pomanjkanja, ker je bistveno važno, da človeške pravice ščiti veljavni zakon, da bi človek ne bil prisiljen, da se končno, kot poslednjega sredstva, posluži upora proti tiraniji in zatiranju, ker je bistveno važno, da pospešujemo prijateljske odnose med narodi, ker so Združeni Narodi ponovno zagotovili svojo vero v osnovne človeške pravice, v dostojanstvo in vrednost osebe, v enakopravnost mož in žena ter sklenili, da bodo pospeševali so-cijalni napredek in zboljšanje življenja v večji svobodi, ker so države-članice obljubile, da bodo v sodelovanju z Združenimi Narodi pospeševale vsesplošno spoštovanje in izvajanje človeških pravic in temeljnih svoboščin, ker je splošno razumevanje teh pravic in svoboščin največje važnosti za polno izvedbo te obljube, Zato torej Glavna Skupščina razglaša Občo Izjavo človeških Pravic kot skupni, splošni vzor, ki ga morajo doseči ljudstva in vsi narodi, da bi tako vsak posameznik kot vsak družbeni organ imel stalno to izjavo pred očmi, da bo s poučevanjem in vzgajanjem stalno skušal pospeševati spoštovanje teh pravic in svoboščin, da bo vsak skušal doseči z naprednimi narodnimi in mednarodnimi sredstvi, da se bodo te pravice in svoboščine povsod uveljavile, da bodo povsod priznane in da se bodo u-činkovito izvajale tako med narodi držav-članic samih kot tudi med ljudstvi in na ozemljih, ki so pod njihovo oblastjo. OSEBNOST Člen 1. Vsi ljudje so rojeni svobodni in enakopravni v dostojanstvu in pravicah. Vsi imajo dar razuma in vesti in se morajo obnašati kot bratje med seboj. Člen 2. Vsak je upravičen uživati vse pravice in svoboščine, ki so naštete v tej izjavi. Ne sme biti nikake razlike radi po-kolenja, barve kože, spola, jezika, vere, političnega in drugega mišljenja, narodnostnega ali socijalnega porekla, lastnine, okolnosti pri rojstvu ali drugih. Dalje ne sme biti razlikovanja radi političnega, pravnega ali mednarodnega položaja dežele ali ozemlja kamor oseba spada, pa naj bo ozemlje samostojno ali pod varstvom, brez svoje vlade ali pod kakršnokoli omejitvijo suverenosti. Člen 3. Vsak ima pravico do življenja, svobode in osebne varnosti. Člen 4. Nikogar ni zadrževati v suženjstvu ali pri prisilnemu delu. Trgovina s sužnji je prepovedana v vseh oblikah. Člen 5, Nihče ne sme biti mučen, niti kaznovan na okruten, nečloveški ali poniževalen način. • ' T Člen 6. Vsak ima pravico, da ga zakon vsepovsod prizna kot osebo. Člen 7. Vsi so enakopravni pred zakonom in vsi, brez razlike, imajo pravico, da jih zakon enako ščiti. Vsi imajo pravico do enake zaščite pred vsake vrste oškodovanjem, ki bi se jim zgodilo s .kršitvijo te izjave in tudi pravico do zaščite pred hujskanjem k takemu oškodovanju. PRED SODIŠČEM Člen 8. Vsakdo ima pravico na učinkovito zadoščenje pred pristojnim državnim sodiščem za dejanja, ki kršijo osnovne pravice, ki mu jih daje ustava in zakon. Člen 9. Nihče ne sme biti samovoljno aretiran, priprt ali izgnan. Člen 10. Vsak ima polno in enako pravico do poštenega javnega zaslišanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, da se ugotovi njegovo pravo in obveznosti ali če je tožen kakega zločina. Člen 11. 1. Vsak, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da se ga smatra nedolžnim, dokler ni dokazano, da je kriv po zakonu. Sojenje mora biti javno in biti mora popolnoma zajamčena možnost obrambe. 2. Nikogar ni smatrati krivim kaznivega dejanja radi dela ali opustitve, ki nista bila označena v narodnem ali mednarodnem zakonu kot kazniva tedaj, v času, ko sta bila storjena. Tudi težje kazni kot tiste, ki jo je določal zakon v času dejanja, ni mogoče nikomur naložiti. ZASEBNO ŽIVLJENJE Člen 12. Nihče ne sme biti podvržen samovoljnemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, v družino, dom ali dopisovanje, kakor tudi ne napadom na njegovo čast in dobro ime. Vsak ima pravico zakonite zaščite pred takim vmešavanjem in takimi napadi. Člen 13. 1 Vsakdo ima pravico svobodnega kretanja in naselitve v mejah svoje države. 2. Vsak ima pravico zapustiti vsako državo, vključno svojo lastno in pravico vrniti se v svojo državo. Člen 14. 1. Vsak ima pravico prizadevati se za zatočišče in ga uživati v drugih državah, če je preganjan. 2. Na to pravico se ni mogoče i sklicevati v slučajih rednega zasledovanja, ki nastane vsled nepolitičnih zločinov ali radi dejanj, ki so v nasprotju z nameni in načeli Združenih Narodov. Člen 15. 1. Vsak ima pravico do državljanstva. 2. Nikomur ni državljanstva samovoljno vzeti niti mu ni odreči pravice, da menja državljanstvo. Člen 16. 1. Polnoletni moški in ženske imajo pravico sklepati zakonske zveze in ustanoviti družine brez omejitve radi pokolenja, naroodnosti ali vere. Zakonci imajo enake pravice na sklenitev poroke, med zakonskim življenjem inn a ražvezo zakona. 2. Poroko je skleniti le po svobodnem in popolnnem pristanku obeh zaročencev. 3. Družina je naravna, osnovna družbena skupna edinica in ima pravico, da jo ščiti družba in država. Člen 17. 1. Vsak je upravičen, da ima lastnino ali sam ali v družbi z drugimi. 2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti njegova lastnina. Člen 18. Vsak ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta svoboščina vključuje tudi svobodo menjati vero ali prepričanje in svoboščino, da vsak sam ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno izkazuje svojo vero ali prepričanje tako, da vero uči, da jo izvaja, da opravlja bo- goslužje in izpolnjuje verske postave. Člen 19. Vsak ima pravico do svobodnega mnenja in izraza. Ta pravica vključuje tudi vztrajnost v prepričanju brez vmešavanja, sprejemanje in oddajanje sporočil, misli in pobud z vsemi sredstvi brez ozira na kake meje. SVOBODNA DRUŽBA Člen 20. il. Vsak ima pravico do mirne-nega zborovanja in združevanja. 2. Nihče ne sme biti prisiljen v članstvo kakega združenja. Člen 21. 1. Vsak ima pravico, da sodeluje v vladanju države neposredno ali po svobodno izvoljenih zastopnikih. 2. Vsak ima enako pravico vstopiti v javno službo svoje države. 3. Volja naroda bodi temelj vladne oblasti. Ta volja naj se izrazi v občasnih, resnično poštenih volitvah s splošno in enako volilno pravico, ki se izvede s tajnim glasovanjem ali pa na drugi enakovreden način glasovanja. Člen 22. Vsak je član družbe, ima pravico do socijalne varnosti in je upravičen, da dobi in uživa gospodarske, socijalne in kulturne pravice, ki so neob-hodne za njegovo čast in dostojanstvo in za svobodno razvijanje njegove osebnosti. To vse kolikor je moč uresničiti z državnimi napori in z mednarodnim sodelovanjem v soglasju z organizacijo in sredstvi vsake države. Člen 23. Vsak ima pravico svobodno izbirati zaposlitev, pravico do poštenih, ugodnih pogojev dela in pravico na zaščito za slučaj brezposelnosti. 2. Vsak, brez razlike, ima pravico za enako delo dobiti enako plačilo. 3. Vsak, kdor dela, ima pravico, do primemo ugodne plače, ki krije zanj samega in za njegovo družino življenjsko vzdrževanje, vredno človeškega dostojanstva. Plačo naj, kjer je treba, dopolnjujejo druga sredstva socijalne zaščite. 4.. Vsak ima pravico ustanavljati in biti član delavskih zvez za zaščito njegovih koristi. Člen 24. Vsak ima pravico do počitka in prostega časa, ure dela naj bodo pametno omejene, občasni prazniki plačani. Člen 25. 1. Vsak ima pravice živeti v razmerah, ki so primerne za njegovo zdravje in dobre za blagostanje tako njega samega kot njegove družine. Tu je vključeno: hrana, oblačilo, prebivališče, zdravstvena služba, potrebne socijalne usluge in postrežbe kakor tudi pravica na zavarovanje za slučaj brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva, starosti ali drugega pomanjkanja možnosti za vzdrževanje, ki je nastalo iz okolnosti, ki presegajo njegove moči. 2. Materinstvo in detinjstvo sta upravičena do posebne skrbnosti in pomoči. Vsi otroci, naj bodo rojeni kot zakonski ali izven zakona, naj uživajo isto so-cijalno zaščito. IZOBRAZBA Člen 26. 1. Vsak ima pravico do izobrazbe, ki naj bo brezplačna vsaj v osnovnih, temeljnih stopnjah. Osnovna izobrazba je obvezna. Tehnična in strokovna izobrazba mora biti splošno pristopna, višja izobrazba pa bodi enako dosegljiva vsem po meri zasluge. 2 Izobrazba bodi usmerjena v popolen razvoj; človekove p-sebnosti in naj služi krepitvi spoštovanja človeških pravic in osnovnih svoboščin. Pospešuje naj razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in skupinami pokolenj in varstev ter podpira delovanje Zdru- ženih Narodov za vzdrževanje miru. 3. Starši imajo prvenstveno pravico izbirati vrsto vzgoje, ki naj jo dobe njihovi otroci. Člen 27. 1. Vsak ima pravico, da se svobodno udeležuje v kulturnem življenju skupnosti, da u-živa sadove umetnosti in je deležen znanstvenega napredka in njegovih koristi. 2. Vsak ima pravico zaščite moralnih in materij alnih koristi, ki izhajajo iz kakega njegovega znanstvenega, književnega ali umetnostnega proizvoda. Člen 28. Vsak je upravičen zahtevati tak socijalni in mednarodni red, ki bo popolnoma uveljavil in izvedel pravice in svoboščine, ki jih vsebuje ta izjava. Člen 29. 1. Vsak ima dolžnosti do družbe, v kateri le more svobodno razviti svojo osebnost. 2. V izvrševanju svojih pravic in svoboščin bo vsak omejen samo toliko, kolikor določajo zakoni v edinem namenu, da se zajamči pravo priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih, da se zadovolje pravične zahteve moralnosti, javnega reda in splošnega blagostanja v demokratični družbi. 3. Pravic in svoboščin ne sme nihče izvrševati v nasprotju z nameni in načeli Združenih Narodov. Člen 30. Kar je rečenega v tej deklaraciji naj nihče ne razlaga rot da se daje kaki državi, sku-oini ali posamezniku pravica za delovanje, ki bi imelo namen u-ničiti katero izmed pravic in svoboščin, ki so tu omenjene. ---------------o------ “Kongres Združenja Zapadne Zveze V dneh od 27. junija do 1. julija je v Oslu bil letni kongres Združenja za Atlantsko Obrambno Zvezo. Združenje je zasebna organizacija, ki naj skrbi, da bo javno mnenje stalno in dobro informirano o namenih in delu Atlantske Zveze in ki naj daje pobude za nove akcije Zveze. Letošnji kongres je bil šesti in je utrdil solidarnost med narodi, ki sestavljajo Obrambno Zvezo. Predsedoval je italijanski državni poslanec in bivši minister Lombardo, glavna govornika pa sta bila glavni tajnik Obrambne Zveze Henry Spaak in norveški zunanji minister Lange. Spaak je postavil trditev, da sedanja delitev sveta ni delitev po dveh družabnih in državnih sistemih, ampak delitev po dveh civilizacijah, Lange pa je obširno in podrobno utemeljeval nujno potrebo tesnejše povezave vseh sil,ki hočejo o-hraniti krščansko civilizacijo in svobodo in nujno povečanje o-brambnih sil, ker je komunistični imperij vedno bolj napadalen. Kongres je ugotovil, da ne more biti resničnega in trajnega miru dokler ostane svetovna revolucija končni cilj komunistične politike. Zaključna izjava kongresa zopet ugotavlja, da ostane vera v človeške pravice in demokratske svoboščine edini temelj družbe, ki je človeka vredna. Poziva zapadne vlade, da naj streme, da razširijo to vero tako med narodi, ki so v*zvezi kakor tudi med narodi, ki še stoje ob strani in med narodi za železno zaveso.. Ugotavlja, da morajo svobodni narodi sprejeti težko nalogo, ki jo stavi komunistični napad in se pripraviti, da ga z odločnejšimi ukrepi odbijejo. Glede narodov in države v srednji Evropi je posebno važen tale stavek deklaracije: “Zapad mora vztrajno braniti pravice zasužnjenih narodov srednje in vzhodne Evrope, zlasti pravico, da morajo sami odločati o svoji bodočnosti v popolni svobodi.” Kongresa so se udeležili tudi za-! stopniki zasužnjenih narodov in sicer: Paul Auer za Madžare, Gregorij Constantinescu za Romune in Antoni Dargas za Poljake. Iz Slovenije in sploh Jugoslavije, žal, ni bilo nobenega zastopnika. ------o----- Boško Jetvič umrl V Parižu je v juniju umrl Bogoljub Jevtič, bivši predsednik vlade, zunanji minister in minister dvora kralja Alexandra. Širši javnosti v Jugoslaviji je Boško Jevtič postal bolj znan, ko ga je kralj Aleksander izbral za zunanjega ministra v dobi diktature. Jevtič je spremljal kralja na njegovi usodni poti v Francijo, kjer je bil umorjen. Jevtič je objavil geslo: “Čuvajte Jugoslavijo,” kot kraljevo politično oporoko in s to oporoko je šel na volitve, ko je po kraljevi sm|rti sprejel sestavo nove vlade, prve pod tremi regenti. Kljub temu, da je pri volitvah dobil večino, je njegova vlada kmalu padla radi svojih lastnih notranjih sporov. Kasneje je Bogoljub Jevtič še nastopal kot predsednik Jugoslovanske Nacijonalne Stranke, ki se je pa razšla. V zadnjem delu medvojne dobe do nastopa titovske oblasti v letu 1945 je bil Bogoljub Jevtič jugoslovanski ambasador v Londonu. Po vojni je ostal v emigraciji in živel v Londonu in v Parizu. -----o------ Francovi in Titovi tihotapci Dne 16. junija so na zapadni obali Maroka francoske vojaške oblasti zopet ustavile jugoslovansko ladjo “Sr1)ija” in jo temeljito preiskale, ker so sumile, da titovci zopet tihotapijo o-rožje maroškim in alžirskim u-pornikom. Preiskavo je izvedlo moštvo vojne ladje Le Gascon. Ka so našli na titovski ladji, o tem molčita obe strani. Titovsko časopisje je seveda imelo zopet povod, da napada Francijo.. —----o------ Tito in pravoslavna cerkev Da je zadovoljil Macedonce, je Tito osnoval macedonsko pravoslavno cerkev in postavil metropolita Dositeja za njenega poglavarja. Ker so Srbi hudo godrnjali, češ da je bila na jugoslovanskem ozemlju vedno samo ena in to srbska pravoslavna cerkev, je Tito dovolil belgrajskemu patri-jarhu Germanu, da so ga ustoličili za vrhovnega poglavarja pravoslavja v Jugoslaviji. Slovesno ustoličenje je bilo v Peči. Izgleda, da je s tem kompromisom pomiril Tito vsaj Macedonce in tisti del pravoslavne duhovščine v Srbiji, ki sodeluje z režimom.. ------o----- Louis Marin umrl Dne 23. maja je v Parizu u-mrl velik francoski politik in državnik Louis Marin. V vsem svojem javnem delu se je z veliko ljubeznijo in razumevanjem zanimal za usodo južnih Slovanov in bil velik prijatelj Slovencev. Po drugi svetovni vojni je bil predsednik “Društva Prijateljev Jugoslavije’ do svoje smrti. V kritičnih dogodkih se je močno zavzemal za pravice malih narodov in v zadnjih letih je posebno ostro obsojal politiko, ki je vsilila Jugoslaviji komunistično diktaturo. Komaj nekaj tednov pred svojo smrtjo, že devetdeset let star, se je zanimal za usodo slovenske narodne manjšine na Koroškem in protestiral proti internaciji političnih beguncev ob priliki obiska Kruščeva v Franciji. ------o------ Meje Evrope so na Uralu Po zlomu pariške konference voditeljev velesil je francoski predsednik De Gaulle dal izjavo. Značilna sta- zlasti tale stavka, tile dve misli: “Nekega dne nas bodo Ameri-kanci zapustili. Vrnili se bodo domov. Vsekako ne, ker bi nas radi zapustili. Oni bodo nekega dne imeli rakete z zelo dolgih dometom. Ta tehnika je možna pri njih, ki imajo ogromna sredstva. Toda tedaj bomo Evropejci ostali sami.. Tedaj bomo čutili in spoznali, kako je Evropa majhna. Tistega dne bi morali biti mi silno močni.” Smatram, da so meje Evrope na Uralu. Mala Evropa, ki jo imamo danes s šestimi država-mi-članicami se bo razširila preko cele Evrope ali pa bo minila tudi ta.” ------o------- Komunizem osnova izobrazbe “Službeni list” ’je prinesel u-redbo, ki predpisuje osnove učnega načrta in službena vodila za pouk na gimnazijah po celi Jugoslaviji.. Med drugim ukazuje tudi tole: “O družbeni in državni ureditvi Jugoslavije morajo učenci dobiti celo in jasno predstavo. Poznati morajo organizacijo so-cijalističnega reda in razumeti politični pomen in vsebino.” “Učenci morajo poznati osnove socijalističnih in družabnih od nosov.” Zgodovina naj učence usposobi, “da bodo proučevanja in poznanja zgodovinskih pojavov mogli samostojno razumevati pojav, funkcijo in neizogibnost socijalizma.”’ Ekonomija naj se poučuje “na temelju Marx-Engelsovega nauka o družbi.” Katoliška duhovščina in režim Pritisk, da se katoliška duhovščina čim popolneje vključi v režimski ustroj, ni prav nič ponehal. Za najmanjši ali pa tudi samo namišljeni “prestopek” v govorjenju ali obnašanju, ki se more tolmačiti kot kritika odredb oblasti, gredo duhovniki v zapor. Postopanje proti takim, ki niso člani duhovniškega stanovskega združenja, je očitno ostrejše. V nekaterih župnijah duhovnik sploh ne more ostati in opravljati dušnega pastirstva, če ni član 'združenja. Letos so praznovali desetletnico teh združenj po celi državi.. V ljubljanski škofiji je včlanjenih preko polovico duhovnikov, v lavantiski škofiji je odstotek še višji. Na Hrvatskem so škofje z ostrimi cerkvenimi kaznimi preprečili množično vstopanje. V Bosni in Hercegovini pa je včlanjenih 90 odstotkov katoliških duhovnikov. Večji primanjkljaj “Neue Zuericher Zeitung” piše, da ima Jugoslavija vse večji zunanje trgovinski primanjkljaj. Samo v juliju letos je Jugoslavija uvozila blaga za štiri in pol milijarde dinarjev več, kot je izvozila. Izvoz je namreč znašal 13,5 milijard dinarjev, uvoz pa 18 milijard. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je deficit v zunanji trgovini znašal 53,7 milijard dinarjev ali 179 milijonov dolarjev. ------o----- Nepismenosti je še preveč “Pregled,” ki izhaja v Sarajevu, poroča, da je v Bosni še vedno 49 odstotkov mladine, ki je stara od 13 do 15 let in ne zna ne pisati ne brati. Ti mladi ljudje niso nikdar hodili v nobeno šolo. Letos 21 odstotkov otrok ne hodi v nobeno šolo. 580 šolskih okolišev še nima osnovnih šol. ------o------ Šostakovič v KP LONDON, Vel. Brit. — Znani ruski skladatelj Dmitraij Šostakovič, Katerega dela predvajajo tudi na zahodu, je bil sprejet kot član-kandidat v Komunistično partijo. To je objavila uradna poročevalska služba Tass. XMERISKX DOMOVINA, 5 JULES VERNE: hrupnemu slediti pu- radniki in vojaki so počasneže ^Sanjali z biči in palicami ali s° podirali šotore celo sami, . Preden so jih zapustili ubogi 'Sani. Vsled takih odredb je ralo biti nižnjenovgorodsko ^mišče očividno še pred veče-0,11 izpraznjeno in eianju je morala Pjaka tišina. 2a vse te nomade, ki' so bili "nanj, je bila namestnikova redba še ostrejša zato, ker so , “ile prepovedane celo sibir-e stepe in so se morali obrniti fa]0^ ^u®u' Vojaške straže ob U-11 in gorovju, ki tvori tako podaljšek te reke, jim atnreč ne bi bile dovolile pre-|°^a- Treba jim je bilo torej ^hoditi kakih tisoč vrst, pre- CARSKI SEL (Mihael Sfrogov) POVEST 1,9 tla. Ko je poznal nevarnosti, ki jim je šel sam kot krepak in odločen mož nasproti, je dobro vedel, da bodo te nevarnosti za mladenko neprimerno strašnejše, saj so mu bila docela znana vsa sibirska pota. Ker je potovala v Irkutsk, se je morala držati iste poti kakor on. Skušati bi morala, da se prerije skozi orde vpadnikov, kakor se je hotel preriti sam. Verjetno je bilo, da je razpolagala samo s sredstvi, ki bi zadoščala le za potovanje v navadnih okoliščinah. Kako naj prebije ž njimi v razmerah, ki so vsled dogodkov postale ne le nevarnejše, ampak tudi mnogo dražje? “Dobro!” si je dejal. “Ker potuje v Perm, je skoraj nemo- so mogli stopiti na svobod- S°če, da je ne bi srečal. Mogel bom torej čuvati nad njo, ne da 'test; .le policijski načelnik pre-ftaredbo pokrajinskega na- j, nika, se je Mihael Strogov . domislil pogovora med ^atiorn in njegovo ženo, ki ga ^lišal prejšnji večer, jlil^dno naključje!” si je mi-' Kako se naredba ujema z ^Sedami obeh ciganov. ‘Naš , c sam nam ukazuje..., da kamor hočemo!’ ‘Oteč’ je ^ar car! Ljudstvo ga nikoli 'aienuje drugače! Kako so ^ ali cigani že vnaprej vedeti "aredbo, ki je bila naperjena njim, in kam so hoteli iti? ^ s° sumljivi ljudje, katerim P° mojem mneju namestni-°va naredba bolj koristila ka-°r škodovala!” Povsem utemeljeno prej To 'tisi Nil; Kvanje pa je naenkrat pre- ^ih; a druga misel, ki je šinila ., aelu Strogovu v glavo. Po-- n je na cigana, na njiju sum-Ve besede, na čudno soglasje tj njimi in prebrano naredbo. Nniin na mlado Livonko mu hipoma živo stopil pred oči. trboga deklica!” je vzkliknil r°U svoji volji. “Nič več ne bo aRla prestopiti meje!” t^ladenka iz Rige je bila v ; Sri’ci Livonka, torej Rusinja, 'U smela zapustiti ruskega o-/Na. Dovoljenje, ki ji je bilo ^ Oljeno še pred najnovejšo v>o, nikakor ni moglo biti /javno. Vsa sibirska pota so ji "cl j !e bil neizprosno zaprta. Četudi j -J vzrok, ki jo je napotil v k 'utsk, še tako tehten in va- Sedaj nikakor ni mogla do-. tja. v a misel je Mihaela Strogova Por- « J je So bi kaj opazila, in ker se ji vidno prav tako mudi kakor meni, da pride v Irkutsk, me ne bo kar nič zamudila.” Ena misel navadno rodi drugo. Mihael Strogov je dotlej mislil samo na to, kako bi mogel mladenki napraviti kako uslugo. Naenkrat pa mu je šinila v glavo druga misel, ki je dala vprašanju popolnoma drugačno lice. “Mogoče je,” je pomislil, “da bom jaz bolj potreboval nje kakor ona mene. Njeno spremstvo mi lahko koristi in služi v to, da odvrne od mene vsak sum. Ako sam potujem po stepi, bom sumljiv kot carski sel. Ako pa me spremlja mladenka, me bodo vsi mnogo laže imeli za trgovca Nikolaja Korpanova, kakor sve-doči moj potni list. Zato me mora spremljati! Najti jo moram na vsak način! Ni verjetno, da bi si bila do sinoči preskrbela voz in zapustila Nižnji Novgorod. Iskati jo torej hočem in Bog naj vodi moje stopinje!” Mihael Strogov je ostavil veliki trg v Nižnjem Novgorodu, ko je bil vrišč zaradi vladne na- redbe naj večji. Glasni ugovori pregnanih tujcev, vpitje stražnikov in kozakov, ki so jih porivali sem in tja: vse to se je strnilo v nepopisen hrup. Mladenka, ki jo je iskal, ni mogla biti tukaj. • ( Bilo je ob devetih zjutraj. Parnik je odhajal šele opoldne. Mihael Strogov je mogel torej porabiti še dve uri za to, da poišče njo, ki jo je hotel imeti za spremljevalko na potovanju. Iznova je prekoračil Volgo in prehodil okraje na drugem bregu, kjer je bilo precej manj ljudi. Preiskal je tako rekoč ulico za ulico v zgornjem in spodnjem delu mesta. Pregledal je celo cerkve, ki so navadno pribežališče za vse, ki se jokajo in trpe. Mlade Livonke ni bilo nikjer. “In vendar še ni mogla zapustiti Nižnjega Novgoroda”, si je ponavljal venomer. “Iskati jo moram dalje.” Tako je blodil dve uri po mestu. Hodil je, ne da bi se bil količkaj ustavil, ne da bi čutil utrujenost. Pokoril se je čuv-stvu, ki ga je popolnoma obvladalo in mu ni dovoljevalo, da bi preudarjal. Vse zaman! Tedaj mu je prišo na misel, da mladenka morda ni vedela za namestnikovo naredbo — sicer malo verjetna okoliščina, zakaj taka strela ni mogla udariti, ne da bi jo slišali vsi. Ker ji je bilo očividno do tega, da ve tudi najneznatnejše novice, ki so se tikale Sibirije, kako bi mogla, prezreti naredbo, ki se je nje tako živo tikala. Čehe in Slovake pokristjanili Irci? PRAGA, ČSR. — Doslej je veljalo kot resnica, da Sta Čehe in Slovake pokristjanila sv. Ciril in Metod. Sedaj pa trdijo češki arheologi, da to ni res. Odkrili so na južnem Moravskem tri stare naselbine, v njihovem obzidju pa 11 tlorisov Starih krščanskih cerkva, ki kažejo vse znake, da so bile postavljene po irskih vzorcih. Iz tega bi se dalo sklepati, da so bili tam irski misijonarji že nekako 50-100 let pred sv. Cirilom in Metodom. Arheologi nadaljujejo s svojimi preiskavami. MALI OGLASI IMENIK RAZNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje z 6. strani) Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. lan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Frank Zigman Jr., tajnik Joseph J. Preskar, 21771 Miller Ave., IV 1-0663; blaga j. Frank Ivančič. Zapisnikar John Zigman Sr. Nadzorni odbor: Frances Gor- janc, Mary Segulin in Josephine Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Milena Dolenc, tajnik Jože Likozar, blagajničarka Mary Prince: nadzorni odbor: Andreja Stanonik, Karl Zajec; zastopniki: Emi Veider, Edi Veider, Mira Adamič, Franc Bajc; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: 1252 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. EN 1-6210. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, pod-preds. Vinko Godina, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd . GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Zastopniki za delniško sejo AJC: Frank Segulin. George Nagode, Louis Godec, John Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. £23 PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-, preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret Loucka. 3540 W 63. pt WO 1-5222, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Marianne Culkar, Frank Stibil, zastopnik za SD na Denison Ave.: Frank Pultz. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. ^horna prevzela. Izprva si kar tako površno, da bi H Gorela le dalo kako pomagati ri deklici, ne da bi pri tem ^“6tharil svojo važno /^tharil svojo važno nalogo, vesel je bil te misli. Ker JTTTSBURGH, PA Business service . COOLING — Resi-a' - Commercial. — ANDY *Af ^IAN Local Distributor for c° comfort / °il, coal. maker heaters -t;, ' u“, coai. Positive uniform lo Perature control, all winter Air?' *'ovv cost comfort. • Kleen-^as and oil furnaces • Rheem air fTher brand names • Electric OM, ’dters. - Free estimates - N’-1 H^on . Terms. — KOZARIAN Hl34NG t" kes. ORchard 3-258'4 & COOLING, ORchard Kees-(179) Stanovanje se odda Odda se v najem dve opremljeni sobi s straniščem, svoj vhod, ugodno za eno žensko. Kličite UT 1-8335. —(180) Sobe se odda 4 sobe s kopalnico in porč spredaj se odda na 1106 E. 64 St. Kličite FA 1-9326. (180) Stanovanjc oddajo Štirisobno stanovanje z garažo oddajo. Zgoraj. Kličite HE 1-7963. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schndc Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi Zupančič, blagajničarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože. Marija Mlečnik. Breda Osenar. Janez Žakelj, Jože Rus, Nežka Petek, Marija Mertik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Mi DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, Anton Mihelich. Ostali direk.; Frank J. Taucher, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: K£ 3-9309. Hišnik: Frank Zupančič. IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar; Taucher, nadzornice: Anna Kresovič, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mah nic. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Joseph Birk, podpredsednik Anthony Zakrajšek, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Krist Stokel; zapisnikar Joseph Okorn. — Nadzorni odbor: Frank Eler- sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Frank Wirant, Andy Champa, Blaž Novak, Frank Plut, Janko Rogelj, Edward Kenik; namestniki: Joseph Zorman, John Centa, John Smuk. Vratar John Breščak. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Stibil, podpredsednik Frank Loucka, tajnica Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Steple, nadzorni odbor: Mary Kolenc, Bessie Stibil, Margie Loucka, Steve Bielecki, oskrbnik Gene Bisson. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Prerts^Hnik John Hahat, poHerod-sednik Michael Lah, blagajnik Joe Barbis, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jos. Smolič, Henrv Grosel. Gospodarski odbor: predsednik Frank Matoh. Frank Kocin. Jacob Mejač. Ostali direktorji: Frank Su-stersich, Frank Kastiger, Ivan Jakomin, John Gorup. Upravnik: Frank Walter. Seja direktorjev se UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Frank Jakšič, predsednik; Jakob Žakelj, podpredsednik; Ivanka Pograjc, tajnica; Franc šega, blagajnik. Odborniki: Alojzij Bajc, Karol Bojc, Ferdo Gospodarič, Matt Gr-dodolnik, Alojzij Hribar, Matt Intihar, Josip Ovsenek, Janez Ovsenik, Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO I.OŽKA DOMNA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. fieth Tej HE 1-9183' blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Fra-nk A. Turek ir Anthonv Petkovšek: zastopnik z» klub SND Frank Bavec, za SD n? Holmes Ave. Frank Bavec in Erank Marolt za konferenco SND John Lekan. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. start poslopje. Društvo sprejema nov« člane od 16. do leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine In $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem alt pregled novih elanov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društveno zastopnike. DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga; predsednik Ivan Hauptman, podpredsednik France Kastigar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. KE 1-6196; blagajnik Marjan Ko^em, zapisnikarica Mira Adamič, režiser Ivan Varšek, oskrbnik odra Slavko Štepec, mladinski ref. Božo Pust, garderoba France Zorman, arhivar Miro Celestina, reklama Miro Odar, Tone Peternelj, gospodinje: Štefka Smolič, Lojzka Trpin in Pepca Stanonik; bara in športni ref. Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik; knjižničarka Andreja Stanonik, za Izseljeniško zvezo Ivan Rigler: nadzorniki: France Zorman, Viktor Tominec in Franček Urankar. SLOVENSKI ODER Preds. Lojze Šef, podpreds. Mirko Vombergar, tajnik Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., EN 1-3721; blag. Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar, poroč. Karel Mauser, zapis. Marija Mauser; režiserji: Varšek, Dolinar, Intihar, Pust, Kolarič, Gerdin. DRAMSKO DR. NAŠA ZVEZDA Predsednik Louis Modic, podpredsednik George Nagode, tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., Euclid 19, O., blagajnik John Zigman, zapis. Gusti Slejko, nadzornice: Frances Gorjanc, Anna Nagode, Anna Kučar, afhiv: Mary Medvešek, Lojzka Cancula, oskrbniki odra John Virant in Frank Zigman. Seje se vrše po pbtrebi. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Joseph Penko, tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John Bolek, John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kušar, Charles Starman, Louis Godec. Zastopniki za klub društev; Charles Starman in John Bradač. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” Predsednik Jože Odar, prvi podpredsednik Stane Meglič, drugi podpredsednik Jaka Okorn, tajnica Milena Osenar, 1139 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio, telefon; EX 1-6964, blagajničarka Milena Dolenc. 17 t)0rrol> 827 Fifth Ave., McKees- ROOFING CO. — Roofing 9ir”,n81es ail types. * Roofing re-%r a." kinds; Free estimrtes rny-vWjn ln county Terms;'Gal! RRan-^ip. e 1-2888; Guaranteed workman-specialists in residential, com-. ljl .anc! institutional roofing, y Hilton Ave., Rankin. (179t V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE DRAGE MATERE, STARE MAME IN PRASTARE MAME Mary Gabriel ki so v Gospodu zaspali dne 18. septembra H 51 Težko je nam, ker že devet let je minilo. odkar ne slišimo Vaš glas. Nikoli ne bomo pozabili Vas, ker ste Vi nam delali kratek čas, Žale’oči ostali: ANTONETTE DONAT, hči JOHN DONAT, zet LaVERNE por. MRS. EDWARD NOWINSKI, vnukinja GAIL in JAN, pravnuk in pravnukinja Granada Hills, California 19. septembra 1980. Sobe v najem Na. E. 74 St., 5 sob in kopalnica, furnez zgoraj. Kličite EN 1-2744. (x) CE HOČETE . . . prodali ali kupiti poaovtvo ali trgovino, obrait« *e Hm nudi net vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. BolniSk« padpora znaSa $7 in $14.00 na teden V društvo se spreletnatf tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaltl bolezni se nal bolnik i»vi r>r urniku, da dobi zdravniški Ust In karto vnv'no l o »'<• rv»*c*v;4MV podpore na teden, če je član bolan et dni ali več. Rojaki v Newbur-v'hu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Član, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, taj-uica Josephine Winter, 3559 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes Žagar. — adzornice: Frances Adler, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-•i za SND na 80. St., Frances nridich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters ,i mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako t. nedeljo v mesecu ob eni uri oonoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 lela. .n: : 4 X ^ . wo y*4 m i rt olr r,or"t i _ UK SV 1,0 Vit PNC'* r. Zaslon, za ženske in miadin^1" aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seie se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v šoli sv. \ ida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7 ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru. Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Angela Gregorčič in Angela Stražar. - Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so ,vsako dru-go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v ■SND na 80. cesti. '.flJIlUlC. vi« tv *»*‘>«-* Palčič, Ljudmila Glavan. Zdravmk dr. F. J. Kern. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v .1. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek id 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-nove.iši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga no uli v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez jdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike *čr se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v rnN Domu, v^ako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu ns 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziroma po deseti sv. maši. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Louis B Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, redi-teljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra v šoli tudi 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. ,32 SŽZ Duhovni vodjh Rev. A. Bombach, predsednica Tere/iia Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd., RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor: Ann Cooke, Anna Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kri stine. krajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Stampfel, Mary Pin-culic. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje št. 3. DR. RIRNTr A ST. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St.. IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar in Carl Smaltz. —- Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wiramt, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O., John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. miJŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, .redeedn’k John Habat. podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Ko- PODRUŽMCA ŠT. 41 fiŽZ Duhnvnl vndia Rmr Mabrn Ja ger, predsednica Rose Pujzdar podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella S'arin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vsšijo vsak prvi torek v mesecu Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. HELP WANTED—FEMALE PHYS13 7HE5m?!ST Permanent position >n fully equipped 107-bed general hospital. Salary C. P. A. scale. • Excellent Personnel Policies Area Close to • P’easaat Living Hospital. • Located in Progressive Area CHICAGO, ILL Please write, wire, anplv or phone 755 Iris Money, R. N., Administrate r. WIKSM GENERAL HBSPtTAL CAR! ING TERRACE WING HAM, ONT., CANADA (179) REGISTERED NURSES For permanerit positions in fully equipped 107-bed general hospital. a V? . . 11.. — 4. I »-w . 1 O /si f • Excellent Personnel Policies. • Pleasant Living Area Close to Hospital. • Located in Progressive Area. Please write, wire, apply or phone 755 — Iris Morrey R. N. Administrator. WINGHAM GENERAL HOSPITAL CARLING TERRACE WINGHAM, ONT., CANADA (179) HELP WANTED MALE ARC WELDER Small N. W. Shop Steady Work Some Overtime Apply in Person CHICAGO DRYER CO. 2210 N. Pulaski (180) HOUSEHOLD HELP MAID FOR GENERAL HOUSEWORK Live in. Own room. G od salary. Must like children. Phone INdependence 3-(229. (181) REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD, ILL. By owner, 4 large room house. 1% tile bath and kitchen. Storms and screens. Full basement. 2 car garage. On 1 acre with trees and bushes. On Northt Avenue, near Swift Road. $17,500. Call Dedlek. MA 9-2072 DRUŠTVO SV, CIKII.A IN METODA ŠT 19) KSKI Duhovni vodja Rev. Frank Rtcn-nan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc tajnica Matilda Ropret. 19601 Kil-'leer Ave. tel. KE 1-2863: blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki: Fran- ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Al- phonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A Bombač predsednik: Anton Tekavec: pod oredsednik: Frank Drobnič: taini ca: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325: blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in 'Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Rev. Louis B Baz nik. predsednik Ulrick Lube, pod predsednica Mary Wolf, tajnic: Mary Zupančič, 6124 Glass Ave tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Marj Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rig ler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 17 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J Omai nion T'r'T IP not'* preds. Louise Zidat,ic, tajnica Jennie Pugely, 10r,24 Plymouth Ave. Garfield Hts., O,, LU 1-4230; bla :<.,ničarka Antonija Dolinar, za Torna^ic. nice: Anne Kresevic. Rose Brgoc in Jennie Praznik, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. n E. 80tfi St., so Terezija Bizjak, Antonia Duljnar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v- mesecu ob 2:00 na 860: Vineyard Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-lagainik Frank Brinovec. 5609 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.; Mike Vidmar,- Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršiy vsako drugo nedelo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St Clair \ ve , v starem pnsloniu zgorai Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, Math Velikonje. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Zastopniki za federacijo: L. Erste, Matt Zaman, Math Velikonje. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Zastopnik SND: John Sever. SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6 Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tajnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd„ EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop v šoli sv. Vida v januarju, maju. sept. in dec. tress at Arms Mary Mahne, Sgt. a Afms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Joseph' ine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563-Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednes- at 7:30 p.m. General collection held on meeting night at 7 p.m. an« on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. 8 p.m. PODRUŽNICA ŠT. 17. SMZ Predsednik Anton Tekavec, 2030? Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-oreds. Anton Arko, taj. in blag. F pxnm Ivan A’'e.. *°1 RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. ORUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ tosen h Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik o hlaRaimk Frank Merhar. 1021 E 185 St., IV 1-1334; zapisnikar An on fitrn-š-'. '27? Norwood Rd.; nad--.orniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar fohn Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi dovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak retji petek v mesecu ob 7:30 zve-■er v SND staro poslopje št. 4. Katoliški’ boržtnarii DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Jot L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel MU 1-2703, blagajnik Frank Penca zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO BI.El) ŠT. 20 SOZ F^Rnk /Vm-šek. non predsednik Anton Škufca, tajnica ^nna Mao Mannion. 10012 AntW ;on Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Cie, zapis. Jakob Resnik nadzor liki Andy Tumbi, John Krofi, Liljan Pelko; .zastopnika za SND na E, SOth St: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. T. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsa-ko tretjo nedeljo v mesecu v SND aa E. 80 St. ob eni popoldne. KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik: župnik fare sv Vida: nadboršt nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik An-thonv J. Urbas. 1226 Norwood Rd.. UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ. t'liviiV "-z r"n»o ri i V o r i rp i H ^ 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller A CEone 91 T°1. ON 1-9777 Vratarja: Albert J. Kooorc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James QnMclcqr in Dr. Anthopv F. Snech Društvo zboruje vsak tretji Petek v mesecu ob 8-00 zvečer v šoli °v Vida. Asesment se pobira od 6:30 noni-P’ r--i veČP** cole ir vc-d"! n- vo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mh' nar, predsednik Joseph Babnik, P0«' oreds. Matt Kern, tainik dohn Tavčar, 903 E. 73 St., EN 1-I9l8; blag. L. Pike, zap. I. Babnik. Drugi vradniki za otvoritev seje: FranK Maier. Anton Smith. John SV,' star, Joseph Jaklič, Anton Debela-'1 Tačk Subel, Frank Meserko. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Joseph Drobnick, Karl Stwan. Seje se šiin vsako četrto nedeljo v SN dvorana št. 1 ob 9:30 predpoldn r'—IS'-on imqd v c+arem nnclorč« SND. soba 6, zgoraj. Uradne ur vsako soboto od 2 do 5 zvečer. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W ^ Predsednica Anna Tomšič, predsednica Jennie Vidmar, tajmc Toserihine Seelve, 34905 Rober,.t Rd„ East lake, WH 2-3062: Blagajui' ■nrka Mary Krainz, zapisn. J°se obine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sre ^ v mesecu ob osmih zv. v SND h St. Clair Ave. __ WATERLOO GROVE W. C. št. ^ Predsednica Pauline Balish, P0°_ ords. Angela Okleson. finančna tal lica Cecilia M. Wolf, 1799 Skylit« Dr„ AN 1-0436; zapisnikarica Jus; -ip TClr>menclc- blagajničark;^ 'v Tomaric: kapelan Mary Rog® nadzornici Marv Yeraj, O'ga Da’" •■on in Emma Janz. Seje vsak tre 1 'ore1-- v meaern v Slov. del. dotah na Waterloo Rd., soba št. 3. , Oltarna društva MitUSTVO SV. ANE. .S k. 4 SD/, Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica lenpie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2J, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oračem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se Vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW; SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord. GET complete information about Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions. Write for literature to Dept. H. C. CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S. Stigmatine Fathers 302 Maple Street Springfield, Mass. (186) HELP WANTED — FEMALE * EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS FOR * Registered and Licensed Practical Nurses All Shifts Open Good Salaries Plus Differentials For Evenings and Nights “MAINTENANCE AVAILABLE, OR NEARBY ROOMS AND APARTMENTS TO HOSPITAL’’ LIBERAL PERSONNEL POLICIES APPLY, WRITE OR WIRE DIRECTOR OF NURSES ST. JOSEPH’S HOSPITAL Del Norte, Colorado (181) Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice; Amalia Novak, Mary Matoh, Jennie Košir; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Anna Mihelick. Anna Perko. Zastopnice za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine tne Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. FYances Novak, 3552 E. 30 St., DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič. zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja podpredsednica Mrs Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cheroket Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertru-de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar' Malovrh: zdravniki: dr. A. Skur ir Ir. V. Opaskar. Seje so vsako 2 *redo v mesecu ob 7:30 zvečer \ 84ovenskem domu na Holmes Ave spod ri-'orani CATII'M’C opntf-R OF FORESTERS OT- IVIfip-V’«! rr»TTT»'T -I'-XV Spiritual Directors: Rev. Matt J Jager, Rev. Joseph Varga and Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Frank Doles. Sneaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Kushlan. Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119, Treasurer Louis Somrak. Conductor Bostian Trampuš, Auditors: F, Mesec. Frank Sustarsic and William Pavšek. Sentinel Frank Martich Sr., Juvenile Director John Petrie, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on the second Tuesday of each month. In case of 'iekness contact John Spilar at MU 1-2119. DR. KRALJICA MIRU ST. 24 Sl)? Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 7816 Union Ave., D: 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar zapisnikarica Mary Filipovič, nad zornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu^ot 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 Št DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDy Predsednica Nettie Zarnick, pod predsednica Anna Zalar tajnic-Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničai Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu ob ___y___ __ . 04- C'11 i »• A n 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. soba št. 4 staro poslopje. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednica Rose Ule, tajnica Albina Vesel. 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Ma-Koljat, Iva Terškan, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Zdravniki: Ur. Skur in vsi ostali slovenskj zdravniki. Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 url zvečer. DR GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Petrič, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik’ za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josenhine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Za- DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje podpredsednik Frank Stemberger. tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, tel r U 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezije Bizjak, za-tavonoša Stanley Pervanje in Frank Stemberger, zastopniki za SND na 80 St. Stanley Por vanje in Frank Stemberger, za SDD na Prince Ave. Frank Stemberger Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave. - Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT 3 SMZ Častni predsednik Chas. Benevol predsednik James Kastelic, pod-oredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St, tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar, Nadzorniki: Valentine Kosec, Joj, Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ: Frank M. Perko, Martin Valetich; zastopnik zs klub društev S. D. na Hol mes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.. kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu v spodnji dvorani od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18023 Hlllgrove Rd.; podpredsednik Fr. Vmeriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik John Ustar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek. 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorni--i Elmer Turk, Lillian Železnik in Frank Penca. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pre gled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob 9. uri dopoldne. OLTARNO DRUŠTVO PARC 9V. VIDA Duhovni vodja Rev. Loui® taznik; predsednica Mary Marin ^ >o'ipredsednica Josephine Kole11 ’ Ot«' ajnica in blagajničarka Mary - » -lo-M- iltn E 6fi St. tri UE l-n-jj^ •apisnikarica Mary Farčnik; Rc . ‘eljica Mary Deželen; nadzorni«. ruiia Slogar, Dorothy Strniša Mary Sa.jovec. Seje se vrše vsa orvo nedeljo v mesecu ob 2 uri P°P' / dvorani pod cerkvijo. OTTARVO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Ja^l Pierce. P . tar oredsednica Agnes predsednica Paulina Kastelic, - , Marv Ižanec. 799 E. 157 St., tel-'-6056. zapisnikarica Marv Stra ^ ar Nadzornice: Mary Pand1' Frances Skubic, Rose Šimenc. S(,1_ e vršijo vsako nrvn nedeljo v n1®. mesecu nnnoidne no pobožnosti ovIrATon? DR. SV. PEŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. Jn** f. Oman. duhovni vodja Rev Jid"' alanšak, predsednica Mrs Apolo« ia Kic, 3568 E «1 Sl Ml l-^J' podpredsednica Mrs. Helen Krn11 ajnica in blagajničarka Mrs. Fran es Zimmerman, 3546 E. 80 St. tf!' JO' DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisni 'carica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gusfircic, tajnica Adalyne Cecelic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O, V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Za- deli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Pros4n. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Zapadna slovanska zveza MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. vohine Hočevar nadzornice ^,r’i Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mii'1 in Mrs. Angela Stražar. Skupno bajilo ie vsako prvo nedelio v rn^ seču pri maši ob 7:00, popoldne ::00 isti dan pa molitvena ura. Se) vsak tretji mesec in po potre' DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZS’/ PA-dsednlca Johanna Mervar, pod-predsednica Anna Švigal, tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fuherwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Vera Walsh in Mary Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 80 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore. The Maccabee* Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Ča>tmi duhovni vodja Rt. Msgr. J. Oman. duhovni vodl9^ Rev. F'-nncis Baraga, predsed111 John Tm-k. podpredsednik Ste Wasko, tainik Norbert Ozime*’ 3520 E.-110 St., 'Tel.: MI l-664 blagajnik Frank Srvder st. Sku?11® i'1-u. .-c-al/n drugo nedeli0 ^ mesecu pri drugi sv. maši n*1 uri zjutraj. Vsi katoliški fantje 1 možje, bodite tudi člani dr. Na)* imena .ovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZ* Predsednik: Joseph I.eksan. - 22nd St. N W. Barberton, V Tel. Valley 5-6623; podpreds oik: Frank Kramar: Tajnik: ^kerl, 10202 Rono Ave.. Clevela Ohio Prihodnja glavna seja 'Lj de 4. nedeljo v aprilu 1961 Rainbow Hunting and Fishing p bu v Cleveland, Ohio. ST. CLAIR RIFLE and HUNTI^0 CLUB Predsednik Joseph podpredsedik Frank Kramer, gajnik BiH Gerl, tainik Beck, 1229 E. 176 St.. IV Zip««*'. Prai^ etek P« OARNTOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. Sec. Pauline Stampfel, Chaplain Mary Tekaucic; Mis- Seje se vršijo vsak prvi pe mesecu v Slovenskem domu _ Holmes Ave. ob 8. uri zvečer, b ijanje na drugo in četrto nede,^ vsak mesec na klubovih prostor (Dalja na S. »tranD