29 7-2006 se po ~asi vzpenjali po klinih. No, in moj o~e ne bi bil moj o~e, ~e ne bi kdaj spustil kake mo~ne, pa je eno izmed njiju {piknil: »Gospa, kar dobro primite, tako trdega najbr` `e dolgo niste imeli v rokah!« Menda se je gospa le bledo nasmehnila, njena spremljevalka pa je nekoliko pozneje {epnila mojemu o~etu: »Go- spod, veste, saj najbr` ni ni~ zamerila, ampak ona je nuna …« Lekcija {t. 8: v~asih je bolje dr`ati jezik za zobmi. Potem je bilo najinih skupnih pohodov v gore tako reko~ konec. Pa ne zato, ker bi se sra- movala hoditi naokoli z o~etom, ki brije norce iz nun, temve~ zato, ker me je popolnoma ob- norelo plezanje. Ni bilo ve~ ~asa za »{odranje« po hribih in postopno osvajanje vrhov, mudilo se mi je plezati, hlastno sem po`irala steno za steno, ob o~etovih nasvetih sem le {e zamahni- la z roko in si mislila: »Kaj pa ti ve{ …« Toda ~e natanko pomislim, je kljub lepi beri le malo plezalskih do`ivljajev, ki se bi mi tako globo- ko vtisnili v spomin kot prvi gorni{ki izleti v dru`bi mojega o~eta, ki ga danes ni ve~ med nami. Zadnja lekcija, do katere sem se doko- pala sama, je, da bi bilo veliko bolje prepleza- ti smer manj, pa narediti izlet ve~ z o~etom. Ampak zdaj je `al prepozno … m Tvoj molk Tvoj molk od sten zlove{~e se odbija in skale hladne so in neprijazne, v stanovih opustelih izbe prazne, tesnoba stiska me, srce razbija. Tvoj molk se po soteskah tiho plazi, ti{ina mrzka ohromi drevesa, da kro{enj {um ne bo`a ve~ u{esa, in vame nemo zdaj strmijo razi. Nekdaj pa si se z mano pogovarjal, zaupal mi skrivnosti, me povabil v planine kdaj. Odkar si me pozabil, se zdi mi, kakor v prazno bi udarjal na gori zvon `elja. Ko sva mol~ala neko~ {e skupaj – sem te sploh poznala? Metka »motal volan« po ovinkih vr{i{ke ceste. »Zju- traj je treba jesti. Zajtrk sem imel `e ob treh zjutraj, tako da sem imel zadosti ~asa, da se je hrana lepo ule`ala. S polnim `elodcem nikar v gore, s praznim pa tudi ne!« je bila peta hribov- ska lekcija, tokrat o prehrani. Nekako se nam je uspelo prebiti na zara{~eno planino in do Luknje, tam pa so se o~eta polotili prvi dvomi. »Pa bi res {la naprej? Se ne bi raje vrnila?« Malo sem ga imela na sumu, da se mu ne da preve~ sopihati v breg – in res sva bila na repu na{e ~e- tice. Osemdesetletnik je krepko preka{al sko- raj abrahamovca in najstnico v najlep{ih letih! Pozno popoldne pa smo se le zbrali ob Alja`e- vem stolpu; kot se menda spo dobi, sem jih do- bila po riti, potem pa se je Sveto zleknil med skalovje, si pokril obraz z robcem in oznanil, da bo za kako urico zadremal. Lekcija {tevil- ka {est: po napornem vzponu si privo{~i malo po~itka. Skoraj natanko ~ez uro je sko~il po- konci. ^akal nas je {e zoprn sestop do Kreda- rice. Noge sem imela `e prav tele~je, pa ni bilo ~asa misliti na to, kajti Sveto je bil spet v ele- mentu. Oprtan s prastarim, voja{ko zelenim hru{kastim nahrbtnikom je s treso~imi se ro- kami (imel je nekak{no tresavico), s katerih so mu bingljale smu~arske palice prav tako ~astit- ljive starosti, preprijemal jeklenice in spotoma `ivahno razlagal svojo `ivljenjsko filozofijo (in lekcijo {t. 7): »Znanje ~lovek mora imeti, mora se izobra`evati, ampak pomembno je tudi, da je spreten z rokami!« Moj o~e si ni mogel kaj, da mu ne bi pritrjeval. »Tako je, saj ji venomer pravim – ~e ji v {oli ne bo {lo, bo pa moj{kra!« Da pa ne bi bilo vse skupaj `e skoraj ki~asto, smo naslednji dan v dolino sestopali v neurju. Triglavska cvetka [e en dogodek, povezan s Triglavom, mi je ostal v spominu. Kako leto po prvem vzponu nanj sem v dru`bi prijateljice, nemara zato, da bi o~etu »dokazala«, da znam `e »sama« hodi- ti po gorah, spet rinila na o~aka, po naklju~- ju (?) ravno takrat, ko je o~e peljal na Triglav mamine sodelavce. Na Kredarici smo se sre~a li in takrat mi je v roke stisnil nekaj denarja in {epnil, naj ga nesem za vbogajme v kapelico. Malo ~udno sem ga pogledala, pa mi je razlo- `il, za kak{en greh bi si rad kupil odpustek: pri sestopu s Triglava je sre~al dve gospe, ki sta