Natisov 15.000. .ftaierc" Ubija vsaki petek, datiran z dnevom sulednj« ne dalj«. Naroča iaa valja za Av-«1ge: za celo M« j krene, za pol in ietrt tala raznerno; za Ofr-*e4K50 vlaiacSe me; za Nemčijo strne m celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; aa drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poil-aáee. Naročnino je plačati aaprcj. Posamezae Itsv. se prodajajo po 6 v. Uredsiitvo in uprav-■tftvo se nahajata v Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. UredniSki zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredniSIvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vs strani K 32, za ■/« strani K 16, za «/a strani K 8, za •/■• strani K 4. za Vi» «rani K 2. za • „ strani K I. — Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniia. Stev. 11. V Ptuju v nedeljo dne 13. marca 1910. XI. letnik. Nesrečno ljudstvo! Od vaeh a tram dobivamo žaloatna piama. v katerih nam toli obupano ljudstvo vao svojo grozovito revščino In človeku z naj trti m srcem ae morajo odi aolnU v očigled te nezaalužene bede. Tako je kakor amo zadnjič enkrat rekli: I s neo mni h po I i t i t n ib vtrokovso sleveaski prvaki pribiti vbego sievensko ljudstvo aa križ trpljenja! V tem pa Uči Uidi največji greh žalostne prvaške obetrnknje t At^erakem deželnem zbora .Proč od Gradca* so rpili za grabni aloveuski poslanci A sdsj juo je odgo voril Gradec s klicom .Proč cd spodnje Štajerske" In zdaj ae ¿nt grome poale-dice te hujakarije' HujekaU ni težko, to razume todi vsak analCsbet Ali s dejstvi in številki ra-<*uniti j® pač težje Nepobitns resnica j«, da zahtevajo slovenski poslanci od akapnih deželnih dohodkov okroglo 40*/,. Mi nimamo nič proti teme1 čimveč sc ssbteva za nato ApodnjeStajerake kraje, tem boljo ran je' Ali kar ao prvaki poslana pričeli vpiti .Prod od Grade«'. — vseli so tudi zgornji id srednji Štajerci svinčnik v roke. in izračunih so *o-le, kai ne more nikdo Slovenci na Štajerskem plačo jejo pri dob* duinskem davka &'!•, v splošnem davčnem razredu 17*/. in v ideelnem 11' . Torej ptafajag Slovenci aa ¿tajersfceai srednjo 11% skapnlfe irtiii», zafctevajo pa 40*/.! To je resnica, ki nas uči, da moramo biti na apodnjem Štajerskem poniini in zadovoljni, da ae ne ure-aniči bedasti klic .Proč od Grada:*. S tem klicom so prvaki dosegli, da Nemci niso hoteli več našega vina kupovati, z njim bodtjo Ae veliko več neareče v deielo prinesli? Tako se nam kale prvaAka obstrnkcija kot breaveatno zločinstvo! Razven ie omenjenih posledic je povzročila prvaAka politika, da so se aatavila vta regnlsčna dala Ob Dravi. Kakor smrtonosni veter je Ala ta novica po deieli. Stotero delavcev brez kruha, milijoni denarja naši deieli izgubljeni! To ni več šala! In zdsj ee je lete pri Pesnici zgedlle! Otttviio vsa rejnliiea dela (razven akordnib del) ... In prvaški poslanci? Na abodih vpijejo, da rešujejo ljudstvo! Vse druge dolžijo, sami sebe pa perejo. Ali zamorca Ae ni nikdo oprali Edino naš vrli poslanec Oraig je storil svojo dolinost in več kot svojo dolžnost. Oo se ni brigal zato, da je Nemec iu izvoljen od Nemcev, ni ee brigal zato, da so prvaški poslanci bedo ukrivili s evojo obetrukcijo, — sedel je na vlak in se peljal v Gradec iu delal neumorno, da reši, kar se da rešiti. In kar ae bode doseglo, jo plod Ornigovega dela! Prvaški poslanci so po shodih hajaksli, Nemec 0 r o i g pa je delal za ljudstvo... Hvsla Ornigu! li nesrečno apodoje-AUyersko ljudstvo pa *i zapomni svoje prijatelje in svoje zapeljivce . . . Politični pregled. V državni zbornici ae je končalo prvo či-tanje državnega proračuna, kateri ie je potem tozadevnemu odseku izročil. Potem se je sprejel nojuostni predlog glede doklad za barke na Elbi. V torek priilo je do razprave o novih po- stavnih predlogih finančnega ministra, ki »e tičejo zlasti novih davkov Zanimivo je govoril voditelj nemAVih naprednih kmetov dr. Damm. Zavzel se je za davek ua tantieme iu dividendo. Obenem pa ae je odločno proti davku na kialo vodo in na vino izjavil. Zbornica ae je pečala potem tudi z železniško nesrečo pri postaji Cberski. — Finančni minister Bilinski predložil je postavo, po kateri se sprejme 182 miljonev posojila. Vtemeljeral je v dajj-Aem govoru nameravane nove davke. Slabi časi se bližajo! Prati davku aa vtet. Kmet-k i poslanci vseh strank so napravili odbor, ki bode pri vladi proti nameravanemu vinskemu davku nsstopai. Za štajersko je bil vrli poslanec M s r c k h 1 v odbor izvoljen! Peaziie xa paslaacs hočr-jo nekateri vpeljati. t!;>arao, da bode Ae veliko vode po Dravi steklo, prodat v to uréab^i. M»uno, «is plačujemo že i»ak dovolj za .ljudske zastopnike* . . Cesarski manevri v Galiciji? I«toAaji cesarski manevri bi se -*irali ca južnem Ogrskem vršiti. Zdnj pa poročajo listi, da ae bodejo v Galiciji vršili. Vzrok temu je baje, da ao se politične razmere med Rusijo ic Avstrijo grozno poslabšale in se vsled tega ne ve, kaj bode bodočnost prinesla . . . Čehi in Srbi. v Pragi napravila je policija v prostorih druAtva srbskih študentov hiAno preiskavo V Kraljevem Gradcu ao zaprta dva čeAko-klerikalna urednika zaradi hujakanja proti vojaštvu. I-epe razmere! In ti i"«hi so zavezniki našib alovenakih poslancev. Zaradi teh Čehov so prvaki todi pri naa vso gospodarsko delo preprečili. Prati novemu vinskem davka je sklicala nižje-avstrijska k we taka zveza velikanski sbod na Dunaj, katerega ae je udeležilo G000 vinogradnikov. Shod je zahteval od vlade, da potegne ta postavni načrt takoj nazaj, kajti nameravani novi vinski davek bi uničil avstrysko vinogradništvo. V imenu Atajerskih vinogradnikov je govoril poslanec Kodolitseh. Sbod je bil vele-važen in ga vlada mora vpoštevsti. Or. Laeger, župan dunajski, leži v agoniji in ae pričakuje vsak trenutek smrt. Seslja hujska. listi poročajo, da so ae po-iskusi »porazumljeujs med Rusijo in Avstro-Ogrsko popolnoma razbili. Vsled tega je položaj na Balkanu zopet zelo kritičen in nevaren. Rusija zahteva vedno panalavistično rogovUjrmje po Balkanu. Zato vre povsod in razburjenje raste s vsakim dnevom. Rdeča nedelja v Berlina. Preteklo nedeljo napravili so pruski socialieti veliko demonstra-rijo za sploAno in ednako volilno pravico r pruski deželni zbor Več kot 100.000 oseb se je te demonstracije udeležilo. PriAlo je todi do večjih apopadov z m nogoštevilno policijo. ———————— ME»Kdo je kriv?? Kmetje na spodnjem Štajerskem! Kdo je kriv, dasejeuetavila regulacija Drave, da ee je vzelo deželi 8'/» milijonov kron, da se je vrglo stotere delavcev na cesto, da se je kmetom napravilo za milijone kron Akode? Prvaiki poslanci so krivi, ker bo s svojo obstrakcijo razbili deželni zbor! Kdo je kriv, da ae ni ničesar storilo glede velevažnih ž e I e s n i c (n. p. Sv. I.enart-Ptuj - Rogatec- Brežice ali Ormož-Ljutomer itd)? Prvaiki poslanci aa krivi, ker niso pustili deželni zbor delati! Kdo je kriv, da kmeti ne dobijo več brezobrestnih posojil za preoovljenjc vinogradov ? Prvaiki poslanci se krivi! Oni niso pustili o temu v deželnem zboru sklepati! Kdo jo kriv, da ae je vam nesrečnim kmetom, ki vam je toča ali auAavae vzela, vsako pedpsrs od jedlo ? Kdo je kriv, aa ae dobit« nič, čeprav ste podpore krvavo potrebni ? Prvaiki paalanri se krivi, kajti oni ao na češko komando preprečili, da bi vam deželni zbor *o podporo dovolil! Kmetje! Obrnite vsžim škodljivcem hrbet! —— — — — Dopisi. Brežice ob Savi. Železniški odbor Brežice- Rogatec Rudolfevo obstoji večidel iz Slovencev obeh strank in v manjšem delu is nemških zastopnikov mesta Brežic .n Rogatca. Ti zastopniki izvoljeni so bili od občin, ki ao zastopane v odboru. Ta odbor izvrševal je zavedno in pametno skozi skoraj dve leti pridno delovanje. Ali zadržan je bil glede pridobitve projekte na neverjetni način od nekega zuuy stoječega. Tiha jeza dr. Beukoviča, da ga ni nobena oLčms njegovega driavoosborakega volilnega okrožja v te odbor is volila, pojavila ae je nakrat septembra meaeea lanskega lete z veliko silo v obliki letaka. V tem lažnivem letaku se je obstoječemu odboru z neresničnimi opombami nedelavnosti in posebne interese očitalo. Vkljub temu, da ae je dr. Benkovič pozneje kot piaatelj tega letaka izkazal in je to tudi sam priznal, ni imel dovolj osebnega poguma, da bi postavil svoje ime pod dotični letak. Podpisal se je raje anonimno kot .pripravljalni odbor*, ki takrat sploh Ae ni obstojal. Resnični železniški odbor odgovoril je na te skriti, grdi napad a pismom s dne 2. oktobra pl. I. v katerem je neresnične stvarne trditve ovrgel ter omeoil, da ni njegova krivda, ako gotove .delavne in vplivne osebe* niso v odboru, ker so občine svoje zsstopnike aame izvolile in tudi pravilno izpoznale, da politični hnjakači v tak odbor ne apadayo. Izraz .politični hujskači* pa je vplival na dr. Benkoviča tako, kakor rdeči robec na bika. Zaksg neki? V prvem viharju predložil je takoj tiskovno tožbo, ki bi se izvršila pred porotnim sodiščem v Rndolfovem. Benkovič je tožil po §§ 488. 431 k. z. češ ds se je njega s .političnim hujskačem* označilo. Čudno, kadar ae o politični bqjakariji govori, Ukrat ae čuti Benkovič takoj prizadetega. Da bi pa cela atvar kot gospodarsko važna izgledala, poiakal je Benkovič par .narodnjakov* cbeh strank, na katere beseda t .politični hujskač* ni paaala. Z velikim aparatom ee je pričelo nastopati. Preiskovalni sodnik se jo vosil oeem dni po deželi in zasliteval vse mogoče Ijndi. Potem je skoval Benkovič pravo obtožnico proti pisateljem in razšiijevalcem oklica, ki eo so pogumno preiskovalnemu sodnike takoj kot taki označili in so niso hinavsko ter ntrahopetoo skrivali. Vtemeljitev obtožbe sprejelo se je v jnridičnib krogih t majanjem glave; vsi eo se vprašali, kdo je razžaljen, kakšna je iaiitev in kako to, da so je ¿otil ravno Benkovič prizadetega. In lopa, ki jo jo Benkovič na svojem ognjn segrel, se jo hudo ohladila, prodno se jo je pojedlo. C. k. deželno nadao-dišče v Gradca je aprejelo pritožbo proti obtožnici in je ostavilo kazensko postopanje; »temeljilo je to s tem, da tožitolji niso opravičeni tožiti in da manjka sploh razlogov, da bi se obtožence sumljive smatralo. Tako ae bode Ben-kovičeva župa te bolj ohladila . postala bode ledena in Benkovič ai bode lahko s njo glavo hladil, ki bode gotovo zelo vroča, kadar dobi aeznamek troškov Dr. Benkovič ima menda kot deželni in državni poslanec toliko opraviti, da ni mogel določbe kazenske postave pregledati. Pozabil je tndi vprašati svojo .desno roko*, poštenjaka Agrrža. ta bi Benkovič« gotovo podučil o postavi in mn prihranil grozovito bla-mažo Ako namerava Ijnbi na* dr. Benkovič že nadalje minister postati, potem ae mn mora za-npati miniateratvo za pravosodje seveda, njegov aekojaki šef pa mora poštenjak Agrež poetati. Velika nedelja. Nepričakovano aem sprejel 4 mam 1910 milodar od Vas ker so te kro-d * Zelo dobro doile m naile bolnega v poate Iji Žo 21 let samec, vso potrebščino prositi m k temu dobro plačati, drugo kaj dobim od mojih dobrih otrok! Torej Vam milo*, fni gospodi kakor tndi natemu neumorno delat nemo k Omign sa ta milodar izrekam pri-Bog vam plati! In že nekaj Vam je zdaj od 20. pr. m. pri nas 'judstvo razburjeno proti Ozmecn in Mešku, ker sta požrla vso podporo in preprečila regulacijo Dravo in potokov m zgradbe železniških zvoz, zdaj pravi ljudstvo kje bomo kaj naložili ? Kje i ho k rab' Kekel aem na U besede: Vsi skupaj obrnite se na g Orni ga. o.ogoče ee d- ta ob-katero sta napravila tndi Ozmec in l po 300 do 550 K sprtgali. Delitev pač ni bila pravična! Od tebe, dragi .Štajerc*, pa poštena in pravična! Bog ti stokrat plati! Hoče. 0 medvedovi koži natega slovitega kaplančka smo zadnjič poročali. Ker so Kranj -čeka neusmiljeni ljudje pri tisti seji tako grdo obrili, je siromačeka pregrela sveta jesa. Vsedel se je in je pri gospodi, t. j. zadrugi v Gradcu za tožil vse t« le lopove. V Štirih straneh je nadrobno načečkal svoje britke obtožbe ter jo tako hudo načrnil vso ude nate hranilnice, da je strab. Tožil jo da ni redu pri kasi, da nobeden nič ne razume, da so njega kot nosilca medvedove kože imenovali, d« so mu pristne in ža-loetne resnico arpo v obraz povedali, da so ga hoteli na .Inft" nesti ali vreči itd. Oh Kr^n-ček kako se vsi keaamo nad tvojimi težkimi, debelimi solsami? In glej! Na Krajnčevo denun-cijacijo pribrahneta zadnji četrtek kar dva go-apoda is Gradca, eden inapektor pa eden revizor — nam eo se začele hlače tresti, ob, oh. Krajnček bodi nam milostljiv! Gospoda sta vae pregledala, pa je bilo vse. do .sadnje piči» vae t — ordnungi * Krajnček. Krajoček kam «i jo spet zabredel ? Drogi dan pa se je sklicala seja načelništva in nadsorništva. Tuk^j pa se je te le prava nezgoda vržila. Kaplana Krajnca so kot uda nate hranilnice isbacnili, Krajoc je dobil tako imenovano veliko .šprico * Da bi pa ubogi Krajoček avoj isbrcek loije prebavil, so v seji iabsenili tudi tri njegovih somišljenikov in odanih mu prijateljev gg. dva Rqko ta in Fren-geseh a Kaplanček je namreč te 3 gospode pred kratkim kot ode hranilnice dal vpiaati, da bi ga pri njegovih daleč seoajočib namerah krepko podpirali, no in to je le popol opravičeno, da se je .sporal' žli eo in iti so morali, struk cija, Me6ko. popraviti lopo .n «Ji kvartet Da, . čeprav ae js Krajnček pokrovitelj in dosedanji predsednik hranilnic«, g. Kari Novaka vso silo uprl proti iz-kljočbi. Struna prenapeta — poči Koliko krat je že počilo in kolikokrat že bode! V nedelo se bo spet sprožil eden možnrr in poročali bomo o poku. Moj Bog, so ras križi in težave na te« sveto! Iz armžkata okraja. Daleč naokrog a« je razglasila lansko leto žalostna vest o grozni toča, katera jo uničila dne 24. julija poljska, travniške in »nogradske pridelke nažim peseatnikom, katerih niso imeli zavarovanih proti ioti in drugih Dragi .Stajerc'* Prisrčna elementarnih nezgodah. Ravno tako nismo imeli tvoj trud. katerega si za po toči po- j proti toči zavarovanih poslopij, ne strešne opeke Tndi vnem darilcem pri- j in slamnatih streh, na katerih trpimo grozno škodo; pač pa imamo proti požaru zavarovano. Torej ne moremo siliti ene ali druge take zavarovalnice, ki imamo nate poslopja samo proti požaru zavarovane, da bi nam izplačala kako in okrajni I odškodnino, ali dala kako podporo za omenjeno škcJo. V tem amialo je pa Graaika zavarovalnica .Wechselseitige Brandschaden Versicherung^ Anstalt', šla našim posestnikom na pomoč, tar jim dala podporo, čeprav so bili samo proti ognjo zavarovani. Ker som tozadevnih prošenj naredil veliko, se moram na tem mesto sahva- bvala škodovane kmete imel srčna hvala da ao tak !epo svoto darovali; posebno pa še tebi. ljubi .fct^jecc'. hvala, da si se na mene zmislil in meni podpore poslal; mene iz srca veaeli tvoj dar. kajti ti nisi tako rekoč dolžen meni pomagati. Deželn znstop sta bolj dolžna |-omagati, ker vsako leto bereta prikladi na 140od vsakega. Škoda, ki je lani bila, je meni bila precenjena na 27000 kron na vinogradu in polju , dobil sem podpore le samo od tebe, dragi .8tajere* . . Drugi pa, ki imajo avoja posestva v najem dana, pa so Ustava za Bozno-Hercegovino. Odkar se je anektiralo Bosno in Hercegovino, pojavila se je tudi potreba posebne uatave za ta novi del nate države. Pred nekaj dnevi vršila se je v slavnostni dvorani poslopja deželne vlade v Serajevi slavnostna prokla-macija uatave. Navzoči so bili voditelji vseh državnih oblasti in to civil- liti v imenu teh obdarovanih posestnikov slavni zavarovalnici .Wechselseitige Brandschaden Versicherung»-Anstalt* v Gradcu, katera je, kakor je meni znano, izplačala skos svojega distriktnoga komisarja g. Adolia Stamen v Ormožu 415 kron podpore. Povedalo se mi je tudi od več posestnikov, ki so imeli pri tej zavarovalnici zavarovana poslopja proti ognju in ki ao pogoreli, da jim je ta zavarovalnica izplačala popolnoma njih zavarovalnino proti ognjo, akoravno je ostalo še precej delov rabtjivega lesa, torej za stavbo primernega. Na ta način, si usojam to zavarovalnico vsakemu posestniku poslopja najtopleje priporočiti. Prane Skerlec v Vičancih. Svetovni potnik. Poljski časniksr in urednik lista .Wiek Nowy* v Lvovu (Galicija). katerega sliko prinašamo, nastopil je svetovno potovanje za 8 let. Ta svetovni potnik obiskal je že 72 mest na Ogrskem, Srbskem in v Italiji. Tekom M let namerava 1000 mest sveta obiskati. Zdaj j« odpo toval iz Dunaja proti Rasgi Potem hoče obi akati Švedsko, Dansko. Nemčijo. Francoako, Anglijo, Ameriko, Afriko in Azijo. Namen potovanja ao znanstvene Kmetje! odrešujte in seži- gmjte na sadnem drevju mladike s visečim suhim listjem, na katerem so sapredene gosenice glogoiovega belina. .: „mierunq derVerfassuna für Bosnien u.dHcrzeaowina in berajewo. nih, kakor vojaških, visoka duhovščina, ter za- vmade, general iofanterije Varesanin pl. Varee proglasitvijo stopniki vseh narodov in veroispovedb. Ustavo, ki jo je nsš cesar Franc Joief I. novi deželi podaril, proglaail je tef dežele generalni inšpektor Med sadonelo je 21 strelov is kanon. 0 ustavi sami smo že svoj čas govorili. Naša alika predstavlja ta pomembni dogodek. Kovic©. ■azaj k rasaid! Septembra meseca I. 1904, ko se je v Ptojj par praških hujskače v za ušesa pryelo, pričeli so slovenski listi velikansk-bojkot proti vsem Nemcem in nemškim podjetjem. Zlasti ao vseli .na piko* ljubljansko .Kranjsko šparkaso", ki je nemški denarni zarod, ki je pa obenem najzanesljivejše podjetje ter največja dobrotn-ca delete. Z največjo nesramnostjo in nsjhujšim nasiljem ao prvaki proti temo zavoda bajakali Danes pa se kosajo. Drug na druzega mečejo zdaj krivdo. Zagrižeoo pr-vaški list .Domoljub* n p. piše tako-le: — .Od liberalnih (p r v aš k i b) h r a n i I o i c ni prav a i č pričakovati sa kmeta. Liberalci še tako ne marajo za kmeta. Kakšen hrup so vzdignili I. 1908 zoper (nemško) .Kranjsko hranilnico* in trdili, da ni denar varen pri njej, ko ima vendar 9 milijonov rezervnega zaklada. Namen je bil čisto prozoren; denar so hoteli dobiti za svoje zavode. Res pa je, da je (nemška) .Kranjska hranilnica' storila več za podporo revežev in občekoristne namene, kakor vsi liberalni (prvaški) zavodi. Sej se bo že letos odprla bolnišnica za neozdravljive. Sto revežev bo imelo brezplačno vso c.krbo, brano, zdravniško pomoč in pogreb. Proti liberalni (prraški) gonji se mora enkrat resnico povedati." — Tako pito slovenski list? S tem je pač natanko dokazano, koliko so prvaški denarni zavodi vredoi. Radovedni «mo, kaj bodejo k temu oarodnjaški listi rekli. Nič, — molčali bodejo, kakor tepeni kolki 1 Ssj so jim lastni .rodoljubi* krinko raz obraza potegnili . . . Zato pa: ž i-rio nemške, zanesljive šparkase? Potreba nemškega jezika. Romunski profesor Aorel Popovič spisal jt v nekem dunajskem listu članek o državnem jeziku, v katerem pravi m. dr. tudi aledeče: .Rumunsko kraljestvo je neodvisna država z okroglo 7 milijoni prebivalcev, od katerih je 50.000 Nemcev. Število Nemcev nima politično, kakor se vidi, nobene veljave. V istini tudi nimsjo Nemci nobenega političnega vpliva na Rumunakem. Ali kaj vidimo v romunskih srednjih šolah? Povsod je n e roški jezik vpeljan kot obligatoričoi nčni lavoi Ver-lakor mega kron 3Mlt-irar» U, da i njih oatalo itavbo ataro-opleje po<íj*je jrrfjo n^ vaki ptoti MJO. Dtor ritono pr-ako-íe: — Inic ni neta. Lí-a. Kakken i0) .Kranj-■ »arco pri ¡rrooga ladeo ar *o a je, da jo .rila rei «a icne, kakor bo ie letos Sio r®»eier •ano, sdrar-m (prraAki) , t e d a t i.s , je paó nade narn i xa-iejo k temo »Malí bodejo. i .rodoljubi" ito pa . *»; parkaael janski proíe- n danajtkwo aterem pran kraljeatro je joni prebiTal-éterilo N'tn-, nobene *e-nobenega |*>-Vli kaj ridimo »•od je nem-igaton¿oi ofoi njo in jo imenoval lainirko. Rekel je, d» j® pokojnika ie .kazen' zadela itd. Vdova se jo potem odstranila. Po pogreba proeila jo vdora g. Kappnna, da naj gre on t faro vi po radun. Kaplan pa ni hotel dati radona, óeé da mora iena sama priti. Ali gospa Gmeiner ni hotela *opetnih poovk poaloiati in poslala jo nekoga dni sega gospoda. Ta jo sahteval radon mak) Mat is kiMssnki -¡ml ', ............ *aai t («)w nrEMta^jsg^1 Dno 12. marca pri Sv. Jorijo ob j. tal.**, okr. Celje; no Svetih Gorah**, okr Ko«je; r Breiicab (aviojaki sejem); pri Sv. Oibalto*, okr. Ivnica; v Selnici**, okr. Maribor; pri Sv. Lovrenca ob Dravi**, okr. PUj. Dne 14. marco pri Sv. Dnba-Loče**, okr. Konjice; pri Sr. Kriia pri Ljutomera; r Sevnici**; pri 6t- Ilja pod Turjakom; v Marenberga**. Dne 15. marca r Ormožu (svinjaki sejem); r Radgoni*; r Zdo-lah-, okr. Breiice; v Arveia (sejem s drobnico). Dne 16. morco na Ptric. ŽatoHfca nesreča. V noči na 2. | zal ele I ee je brsovlak med postajoma Trbovlje Zsgoije v skalo, ki je padla na progo. Lokomotiva je bila potkodovana, drage aeareče pa ne ni «godilo. KakeŠI kradel je t sv. Nikolsja postopač Csačič is Ormoia in jih na Tesna prodajaj. Policaji so ga kmalu dobili in v luknjo vtaknili. Ubil« je drevje delavca Paaliča v sv. Lo-irenca pri Maribora. AvtaoeMaka nesreča. Oljski zdravnik g. 1 r. Golli tecb je na cesti med Štorami in Teharji avtomobilom ponesrečil. Banj«« je bodo na je čevljar Joh. Paj is Konjic. "ravijo, da je bodo zadolžen i aart shsejea je bil pred mariborsko tisti fant Anton Karoter. ki je pri Prn-omoril nosno Marijo Frange* in jo poji na želcznitko progo. MMril j« v Konici pri Ce^ju 5 letno Webra Otvok je bil sam Hotela je mcsjnsca v hlev spraviti, ali U je vrgel na tla in jo pričel gristi ter jo tako úl,_da je kmalu poteča omrla (tariah) je v gornjegrajakem okraja Okoli 20 otrok je fte Tat Sala to prodajal je v Celja Janea Mir ik iz Pletrorč Pri temo je pa tadi čevlje kra-Ali vjrii so ga in oddali aodoiji. MOTI ž ■ Viitkar Ur art v Konjicah imel je booja doma gnati. Ali vaedeles je nanj, Im jeedil. Konj po je vrgel nesrečneža doli. je teiko ranjen, ■apabri étktnÊL Sodnija poroča, da nt-pradkazuovaui vrtnar Janez Frakelj is rad-:skaga okraja, prooblečmi kot dobovnik, m..le «sne cerkve. Pazite na sleparja? V kleti büe g Bilerbeck v Maribora ogeoj. ki je napravil prag ao dali klet pod vodo in Polir Franc k-en t Gradca je da bo- Kterelil hči vrtnarja Kristino Loidl in jo težko koraka Kanil Poten je skočil t vodo, «a katere so ga take vaine K« rotili. Loidl ma je bila Ijabesen odpovedala zato potek uteri i amor ter samomor. Para*» aediiče » Bariton pričelo je ta svoje prvo letoAojo zasedanje. Dekla Scrdkiek iz gornjih Hetaijev porodila otroka, katerega je potem a listjem zadotila 0 v kamnoloma zakopale. Detomorilka bila je tri ia pol leu ječe obsojena. — Iz bede je vti eksekutor v Maribora Jos. Pessek poneve- 1 429 k*. Deloma je Akodo le poravnal. Porot-iki so ga oprostili. Nezysda. Hlapec Äegula v Cmoreko padel i is velikega soda in ss teiko potk odo vsi. Talke rantfi so fantje pri .ttelongi- v Rad-viničarjevega sina Antona Paolič, ker te hotel vina plača vati. Iz Koroškega. firafeaaaer blaailraal 8 kako teatral i ko je astopil korotki orglar Qrafenaoer in hotel v roi s boru ici dokazati, da je korotka deiela resnici .avstrijska Turtya." Ali dosegel je le , da so se ma resni poslanci smejali. Ves dr-vni zbor pozna adaj orglaria Grsfonauerja kot ožakarja, katerega trditve so vedno neresnične d nedokazane. To pot ee todi z Grafenaoerjem ai tako ponitno ravnalo kakor v korotkem de-ielnem zbora Nasprotno, prijelo ee ga je resno nt otesa. Poslanca Do bernig in Wastian sta ma ib take povedale, da je kar asta odpiral, kakor riba na sohem. Ia vsa njegova baharija je spisala po vodi. Misli) je, da bodejo vai neoemtki poslanci za njegov bedaeti p m I log glasovali. Ali zmotil se je temeljito. Za najnortni predlog tretx je, da ima dvotretjinsko večino. Ali ta Grafen-anerjev predlog pa niti navadne večine ni dobil. Zanj je glasovalo le 132 poslancev, proti pa 137. Tako se je naA Ijobi črni orglar sopet enkrat do kosti bi am i ral . . . Grataliramo! Grafenauer ia resnica. V drla vnem zbora omenil je orglar Grafenaaer tadi, da se je Beljaka zgodil slačsj preziranja in prepira Slo-veocev. Res je ps, da nobena dota v Beljaka o tema ničesar ne ve. Orglar se je torej celo stvar izmislil. Res, pravi .Märchenerzähler*, Grafenaaer. Čkeda, da se njegovo nemSko ime ne more na slovensko preveati . . . Žepa* |. Ceeky, ki je bil svoj čas v Št. Ilja in katerega so politikajoči popi tako hado Creganjali, tivi zdaj s svojim očetom v občini ¡p«. Župnik je vpokojeo. Čast ma, ker pastil zapeljati v duhovniško politiko. Napredaa zata«a. Ko so se vrtile zadnje volitve v občini Finkenstein, niso bili prvatki črnabi s njimi zadovoljni Kajti razren dveh črnih gospodov so bili sami napredni molje izvoljeni. Prvaki so se pritožili, ia res — prva volitev je bila razveljavljena. Zdaj se pa predni KoroM sklenili, da morajo na celi črti zmagati v kij ab vsej prvatko-kranjski hujskanji Dne 8. t. m. so se vrtile zopetne občinske volitve. In glejte, tudi zadnja dva prvaka sta odletela in izvoljeni so bili sa predajaki. ¥ 3. razreda so imeli nap rod njaki 38 glasov več nego čraahi, v 2 razreda U glasov več; v I. razreda se pe čraahi sploh niso upali k volitvi priti . . Cast vrlim tem. čast savedoim volilceo? Korotka Korotcem •aroriji - tr|. Cesar povzdignil je sgornje Borovlje k trga Obenem je dovolil, de se spremeni ime zgornje Borovlje v ,,Borovijs (Feriad.). Cesar podaril je požarnim hrambam v m Petra Ob-rdorf in v IMlacbu vsaki 120 K, okngm zvezi veteranakih drcMev ttev. 7 v Ce-loven pa 500 K podpore. m parali v Ceéevcu bil je italijanski delavec Bohra ose ki je v Spittala komarja v prrtepa abil, na eno leto taike ječe obsojen lamrti je »letnega očrnc* Fran« v Lebtnabu Iz strehe je pade* soeg. ki jeotso-ka zasnl. SHe dragi dan so natli mrliča Graai imsir stari» v St Vidu na Glani ss je 83 letna vdova Lus ú varis življenje. Pnzadjeia ai je s knhiojskÍB noiam celo vrsto ran Holria si je toč' vrst prerezati. Naposled je postila not v rani in omedlela. Caula potem je nesrečni« umrla. Zafctai ao natli baje pri podiranja neke biAe na glavnem trga v Grebinju Baje obsega zaklad, ki so ga natli v zidovju, bakreno posodo zlatega denarja in več kriihov ter monstraoc. PaxHe aa dece T Bistrici a. Dr. bila rta 5 in 3 letna otroka sama doma. Prvi je pritel k peči, obleka se je vnela in otrok je zgorel. Mao j tega otroka, ki je osedlel. so rotili. Po «vetu. tatriaa. ? Krasnojarska se je okradlo kožubovine in blaga ss 4 milijone kron Tatvino ao seveds vitji uradniki isvrtili Kajti v .slovanski- Rusiji kradejo državni uslužbenci ¿Si jfet (lavina) je napravil na Roger-paaa (British-Colambia) v Ameriki velikansko «kodo. Zssal je cele čete delsveev. Poroča se, da je natle 92 oseb svojo smrt v snega. TU ariNjeea fraakev sspnstil je neki Sto-jsnovič srbski deželi sa zgradbo boloitnice. 2aprik — tli Pobegnil je župnik Mfioster v MOncbenu. Bajs je pooeveril mnogo denarja klerikalni posojilnici. t^erakrijab Klepeck v Novem VoAu je amri. Bil je lastnik lirta .Christian Herald.-Več kot 17'/, milijonov kron je razdelil med reveže. Pri lakoti v Indiji poslal je 400.000 dolarjev in rži. Lačnim opornikom ns Kubi dal je 200.000 dol. Od 1. 1900 se« skrbel je sa 5000 sirot v Indiji. L. 1907 dal je pol milijona lakoto oa Kitajskem itd. UaWri. V Riedsa na zgornjem Avstrijskem ustrelil je krčmar Manhartaberger svojo ženo in dva sinovs; tretjega sina je težko ranil ia potem tadi svoje življenje koočal Vzrok sadol-ženje. — V Niklasdorfa (ftesija) skočila je vdova Lachatt, mati 8 otrok, ia bede s svojima najmlajšima bčerkoma v vodo. Vse tri so potegnili kot mrliče ns sabo. Minister dr. Schreiner. Kakor smo že poročali, odstopil js pred kratkem nemiki minister-rojak dr. Schreiner. Danes pri-natamo njegovo sliko. Dr. Schreiner jo odstopil zaradi četkih splrtk. Sicer pa je na Avstrijskem že itak navada, da menjamo ministre hitreje kakor srajce. Zato pa plačqjetno tadi grozovite svote za ministrske plače in penzije. Odstop dr. Schreinerja je politični položaj hudo poslabtal. Or ¿«hrefnrr H Pagg Unanjie».] Gospodarske. riduno ogromno ttevilo visečega Ns tem itaja so zspredene od zelo mičkeoe goseoi&ce metulja z imenom glo-gov belin Ko postane topile, se te goseoičice oživijo m zapustijo svoje presimovabUe ter ob-jedav^jo popke in oslado listje skoraj do golega; valed česar drevesa orisbe ali se celo posute. Ker pričakqjen>o letos obilo sadja, treba se is bsti, da nam bodo auičile te guaeawe ves pričakovani letu: pridelek. Sledn. čas je tora, da te tkodfyivre. Odras&vuti moramo z drevesnimi tkaijanu vajiee. na katerih ae nahajajo goieoičja gnezda ob visečem liatjn Gnezda ie treba potem sežgati. ker drugače b. splarie oživece se gosenice na drevess m vso delo bi bilo brez uspeha Krm postala je veliko osxyba je. da bode oeoa te bolj padla Zato ooe, ki jo imajo za prodati, na to d^štvo. • pojavile se bodejo kratke in mile mu Tod- mlem phkrafia ia }** poUada tkoéa dotai po l«i «o p. * tom. Da bi triara valed t _ moofo trew. Dopada so tele tne pobra. a ae niü se Vaak bry od krav koáakor mogoU , ata je Ir mogote, «ete- rna aaecr, ta rrti da bi dal daje. Va vem lets as s«st Is fci jÉi ?a«o pa me poManr ide, ako >e poietr, ko odaurOL te precej ¿asa trio seso, po»boo ps ob koo¿* i «no KOu, pot- as pria Ata mkfc* ultra I. is pokbda potrm ialdj»tao'lr Ir^a, f* actao pa te trda io morda cdo mokra trava, pa M tečne kita . se ph drf, k V hlevu, posts^o sa vask safra rmrn* A Mbehta Vaa^Met« ss íaasdao Ikbteaioa lUtse is rsbra 'vpadejs, kajti ofossa emu oa l.|*«te.»aš m tabe lds)a «Ms MNemae k «Srn Takem« teleta dlaka Stri. ak ^«eti. tanta» «tae. im! je omuljea. m «ta Cž gorke, naj ouaaejo teleta ndi ponori aa proMem. Na patrnk« trava in ask teletu ae Uodu^ta. ps« pa v hleva -Schw. land Zemck. Kake dslfs se sa« breja krars asolstlT Jako aapaCao je, ako te brvjo kravo molae, dokler ae Mori, kajti pri tem trpi tele m krava. T<-le drugo mdjo Če »« dobri mUkanej "» »¿¡k amp-k «o bo kon- Itlpfe^ dovolj hlevtkeja gnoj. .Up» , maea naj »i x umetn.m. ' jutk.m toKtrom. kX n> « amonijevim —^^ «* LSSrST- ^o^JT^To^-o Ilmdro B> bočei po»*.«' ' S« g"»- P* Uioo poeodo « „ ped inoko. ^ tohko vode d. bo -J Dajdei r.- »h«. » 71"_____ ,u.ft,trT- I. ^ ^r-o rae»et« .o mnogo > te po mkem D. p- i*«® —• —Vuhho —^ **m 'r.*^ Kdor ho. Učence 170 * t Marti.« im ko- u^kMv m. i.Uii v rta)«. rSSnass utenec,73 Lepa vili podobna hlia Učenca iw ki >ma vtartl« ao d*»r KocoOo SSoF "®w! v»k dan .veto ktaaje * » f.^M» pc«ni -'2JTS .*< «msu*-» N«. zM«na i"»«"" Zopet doSlol . i__.ih m»« 1M Sare rirrr «*>rr '.T*!... ■ tal ___Mo .. bodo »..h. -- ^ iLdovH s i^eeo M-**«» --I--■*■ . . Bolezni želodca! Izpahi aa ko«1- - stk-ssrsstt* sTJ^r i p«— «¡££ ^¿g jc s '.V,h «¡C "J*"'' ■¿"TS.Tknk«.» » k —i « « i» ^Tp.«* » E2T 6000 metrov dH.rggerJa^^i pr^e 90 h. 4500 meno. tkanme preje ¿760 h 5000 «*uov drojoo- ^ ir 7»: le WnW> K >1? Lep- •rf-f.r- Telegram. ^■.-TL, ,VW pnbodnjidM Loterijske S^vilke. Gradec, dne 5 mar« f^t dne 2S februarja G2. 16. 22. 79. ^ 44. 90, 8». 18 _ k^ m nafte lazeratf i»rfa k«-» ^^ od», 75 h Kr—e »-^^tSTItT-^ « K ~ - * 1 » ""IgT «jTS 39a ««ta, 290 komp»««" ^VT, , ba-fc, ah robom per met« peje K I» ^ ^ Iroko. Fr J 2( i V Baribem IM> ' Peaeat*« m •In«!*«. V«» V sss i rs -.¿^ l.ri). f*' __r«). BaM p«Mt" i^TKir-T. iosvi^sr 40 b. K bohie »h.J« ta— «P«—T^T--- ^ K. «daj K 5 Za vodo mp.edo.ne Za vodo 19 K' »d»j K kamek)" K 12». in lemkr. dlake. 10O-Wcm ^__ le boljši pe-je 25 K. jJLSJii"----i P^Tk 120. «da, „"'^elTuh. . tirni podplati ionbcet«). p«»e ^^ .^nm lar r« timi p«idpUt. (onbefeuO. ^ f/ ^Jk 190 1-e « Vanja r.»'..« ¡ j................ l^pfiiaCopiice ,Thermal'-vode g" Zdravilno pitje £ dic in mehurja ter ielodc^n ireveej. Zaloga m SUjarake: IosefHelle,n gradeč Schmiedgaaae 20. iS«—) K " ---- RazpošiUaliuhi§alUuiluas;zurSfldbahD' i rade«, AaaMn-*■ _ Vkljub «em tak» Mtt JJ^JS i« MeSianska parna žaga. (»«■¿sSSi« Naravni zaklad. Ko eo ee pred desetletji t največjih bolnicah pričeli prri poskusi z grenčico Franc Joief-o»ih zdravilnih vrelcev, in se je njena mnogo-stranska vporabljivost znanstveno zagotovila, je že poročala .The Hospital Gazette" * Londona sledečo: .Naravna Franc Jožef-ova grenčica vaebnje več odvajajoče aoK, kot druge budimske vode. Njen učinek je v vseh slnčajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetnej&e zavživa, nego to navadno pri zdravilih.' .The Lancet* (najpomembnejši angleški zdravniški ¿aaopisj izraia svojo sodbo nastopno : .Franc Joiefova* grenčica je naravna rod-nirska voda velike vrednosti, kateri pristoja brez dvoma veliko zanimanje in razširjena vpo-raba.' 11 Gumi-tran »t.',". ..Seehund" IS i h urr4i In in» bM>». nrairffv u ro4o. pn s* I Ji Iskko vftaa. U aaarf.ra.io hvali DM. w por»M » Avuh s l¿ k • «Mi* Mms faknka l. U—a I b. M t S FaUjHr BI B9 4m «uB-Uap «ni» auU Po iHoukdi Mil Iš t p* rt SMB '»•!>»• as IMm rjsv» B-pMU,. » r« f. L*«, Tihim dovst>w. M. Hot. tt l Uče se za takoj Zaupljivi starejši kanjtki hlapec, dva dostojna, krepka fanta, mesečna plača po 20 K in na dan 2 litra pive, ter oskrbo Nadalje pridno, krepko «ekle za delo na polja in pri Üvini itd. Več pove orar Kari Ackermann v Ptuj«, me Graščinsko oskrbnico Stakorovec, pošta Beljakovina na Hrvatske« ima 10 do 15 vagonov p risanega travniškega sena ta prodati od ielezniške postaje Dugoselo ; ako ■e vso mnoiino odv/ame po K 7 50 per 100 kg ; posamezni vagoni K 8 — per 100 kg. tu a* umetno odalranjo p® raki «oj-í» MSI najbolj. Esrsliptssetfs (S». «tralM> naravn« proJuklX Cm on»inaU» Glht, revmatizem in astma . ^o raki s»oj^s IMS ara v m sroJuklX (tMUnir* I K K) k Popi. « ®oo«.»< za-k v al ni mi p-e.i aaatonj m po*n-i- proala EatalrpM.».*» najbolj* iHiIt. pMi cefuBi. motali, »rti LeberfWkel finair* ■s natirtoati obeata - Kacalfplua-horkoai Miso vplivni pr«-. kalljv, oalovake«- k.-Ujy. asisii 1<4 »"> ERNST HESS — Kl tocen thai L B. = Se dobi r Piuju lekiros „pri za «norcu- H. Moluof Prima Weiler jeva odda graščinsko oekrbniStvo Frauheim pri Ma- fabrika finih švicarskih itikarij Oft v neb swatih Slaj.rtk* ===== dame = i velikim krocoa inaixe> is prodajo avojih Uikerij ns perilu Mi kanih oble«, Hut, tepaih robe«» IUI.^0 miaHrih. Kraasa savsstt Is tpfMsIHMr. XaJa.rrjM pariMi inio. rotnine proato. poalano v I Ponadke pod Wro Z (I WS, RaMt I moka provitija. Blaao franko, roinine proalo. poalano v hulo. One r kronah in »inanik. .................. SI Salles. Svits V sredo dne 16. marci m vrli v Pekelskiveai na Poljčanske« kolodvoru ms veliki živinski sejem. Živinopoeeetniki ste povabljeni prav ▼ obilnem števila živino na sejem prignali, ker se ne bo Standgeld pobiral, povrh pa dobi vsaki, za vaako goved, katero ta dan na sejem postavi ali prižene, jk>1 litra dobrega domačega vina zastonj. Da se bo doeti ka(»cev e-»šlo, skrbi občinski zastop. Za prodati: Valed preselitve k Trojiftki Slatini v Zg. Žerjav-cah, katere iastnik sem sam, opustim vse mojo doaedajno trgovino in prodam torej tadi meje hite (vilo) V trga ev. Trajtea v «L pr. a lepim vrtom, posebno primerno za kakega penzijoni-sta. nadalje pesestve v Gečovi z lepimi zidanimi poalopji, ležeča na okrajni ceeti av. Lenart-sv Trojica Ptoj za posti I no in malo trgovino zelo primerno. poeattvo M Veki pri Novi cerkvi ali Menja enelni s zelo lepimi sadonosniki in mlin pri av. Lenarta v 81. gor. na obstoječi vodi Mlinsrji se posebno opozarjajo na mlin, kjyti na Pesnici se bodo skoraj vsi mlini zaradi regulacije opustili. Proda ae vse pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Vee natančneje se izve pri lastniku FRANC SCH0TZ pri Sv. Trejici v SI ver. » Svetovno mojster«tvo v industriji ur vendar pridobljene! «1 l'rrvutw ed-ne ruuodaje me »prati » polotaj, »k»*» oímrali elesanlnn. ii.li ploMa amen» kar. slats4akl* Svk. tepcx> aro lata una *0bet tóate M .mo Anker koias^ pnmiran. > lamkr ^peooaa* m je na -MltiM pob a pravi» zlslaa Mivlilaaa Garaaeiia ia hvioiM i Ma I k. K 4M II I I« bao Bi« nuke, ker laaneajava doroljeaa. PMIr po porart,. IS». 40KaamolK „Gemsbart-u" S šara. 7 l'uST' H Vt«ssrs krste saw. aaM kalita «MM a lepim Sms a i FenicfceL Gemabartbinder, Ul Razglas. VzajemjM posojilno-blagajniiko društvo ▼ Slov. Bistrici Slav. Bistrica. M marca 1910. Komi dobri prodajalec, obeh deielnih jezikov zmoten, z le I. referencami, »ae pod dobrimi pogoji akceptira prig Aat Kranaa- derfer, trgovina z mešanim blagom v Sl#v. iss Trojiška slatina je kot zdravilna in namizna alatina prve vrste od gosp zdravnikov apoznana in priporočana. Glavni zastop za avatro ogerako ima Franc Gulda t Mariboru telefon 120. Laetnik: Franc ScMtz v Z|. Žerjavcah podu av. Lenart v SI. gor. m Cepljene trte P. Srebre v Mariboru Tegett boffstraase 28. Zagreb. Kf«a hrr.-alav -3al ItlaJ rU-a»aa IL JmJ. j»00. k J797. Cenjenim gospodinjam priporočamo najtoplojo pravi : Francko v: prida tek k k»vi kot najboljši kavni snroffat, ladelovaa la tose makih surovin v domači tovarni Henr. Francka dnoT V Zagreba. SAMO 'VsEGAOS^ je Lau, o kat> r-m pni, 1(l»n, iD odliim trm J, milna ind. «"r. I di. C. bKJTt. • H»roUn» da ib« «rito («aino n.oí pralni prašek Tcíjo nego milo ali milo in »oda o» da U •» loll (»rila Minios' J* U"J aajtalj*. «., more r.b.U - "«mee. t.U«ae, tahoe. po-*d*k* Od*, piara, la tp*c mí, iraní, lofc. «ob po 25.000 odej za postelj s« mora uradi npuH.iie nekega obrala hitro prodati i. : IBipito-lla Bdaje, icmno) 1»*km; Celje: M-^-Poamfaj-^kar. naino^e ntáte mlatila* atraer aa r«aaa> krme, Ar*-« ¡rae. xa rraaaje repe Un aa konue, —«Ubk» aa «sejama. trijeijj «r^e aa amh. »raMje aa (H fe P. Srebre, Maribor Te*ettk«fetr 2t. Garantirano pristna nalurna vina •(raí M koAnjo trae* la tiya, aajao~^e rle-dorta*. anda« raime , k^mh bldrarUte. GSjrt^Ä^ ÄSTE MI ■ Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čaa za kopanje: na delarnikih od 12 aro do 2. are popoldne (blagajna jo od 12. do 1 ur« aaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj s vročim «rakom, paro ali ,brauaebad' 1 rjnho K —"60; po«tr-iba K —-10. Izurjen priden viničar * veAmi delavnimi močmi ae takoj »prejme. Eno uro hoda od Maribora — Vpraia ae pri go*p. Kich. Ogriseg, Maribor, _Wombatiflaaae 13. >» a«h»«. a», Vnriu M. Mar. nuitn .ma . . . pn VK Mofe m 'up<-klja «M. tMi v ..u».m pt. «i-!«.- Otto KÜSTER, Celje na SU^rake«. iHlv^r^i A. Thierrybalzam Vptn. proti krt« r i .pOTja- BJ«. natajm«. mmnjrn pr^arli»-►ja, baMj«. pij.«. UOri,«. v prMfe. bripavsrti iU r-Mj r». ra» »Mn.1 WtMi. t« Bal.b all 4 M«,*«« Mrk M - al «m ..li«. pcarte* iVkW ^. g fc -. ApelaMr A IbUrrfp M«, praiaa ceotifolian mazilo vpira uwljiw pr l«lah. rana*. •i-V" %• tati dar* tnu t 4om t »« AdrMtra e uj m apoMo Ä. TMerry v Pregradi pri Ragatoa 5000 goldinarjev plačila oooooooooooooooooooo Komisijska trgovina z jajci HERMANN RUBIN. Dunaj XII 2. Sckiakraaarrar. v Od l IBM :.» d-r^+^m drattia I'io.c. , ^^ Pr»»iaBi» po*il>.lT. >./: ta tc«. [«-Ja/) proti nali |*«ii. »ji I>M*te ■ a uraturia najvrfjc <••». K ipa^ tadi lr.no prob ab pi.i*«.. pooudb: Prrdplaii» do c«4e r^dne-n prMI »¡'»jav- aa^oi W|ea. ul.f.. ialermrtea loo i ¿ro-tor.io Buirmn (btiatta K««- hraoitoito WOT. »«tO- Xa uhu.o poraja" IM OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO - ra o«fbf urrz brade in rs pieéce — Laae m brado *e dobi ranedjivo v 8 dneh po rabi JN« Balsama". Stari in mladi, iroet-odie in - ,.. mladi. goei«odje dame rab.;o samo Jm Balaam" ra pridobitev la, obrv in brade, kajt, dokazano je. da je ta .J3oS Balaam' •••• aredatva moderne znanoati. ki uplira med 8-14 dnevi na lame pnpile tako. da prrfno Uki takoj rartj Garantiramo neÄkodljivoet ___Ako ta ai latina plačamo ■ 5000 goMinarjev v gotovini ■ *aaka««r ki ja raM .Mm Balaaai ia oatal br« brade. — Pteiaat ab z redkimi laai. — Op. Mi amo edina trrdka. ki premm« tako jaarfic ZdravnM. popi« m pnporod^ Najae .»anmo ped pc«^ Oairijje ae na moj« pommc i vUa .Moa Halawnom.. vam lahko narrar m da —. . M g^Jnih 8 ^L"0 ** ***** 00,00 "io -o b^i Lan .mi, 1B mebi.. »o bdi tčftg^Sc —T-rr,^ •^ -" ^ —•»^ - Podpirana lahko vsakomur prav. -M« BaWm. k« «anerfivo vedivo za pridobitev pe a «m dalje r^ na trm. da m » upad.i' in. ao w po^vdi tulo gob proton v la^. Ko 3 «.dne .Mo. Balaam«. pcvVli k. hm «pet r^ m r«uli tetki ter «C gade 6. Kopenhagen krepki. Po Hva- Tr- r^jm.u. i-«-" Kuu pr