58 Injury analysis in Slovenian women's football Abstract Women’s football has experienced a leap in development over the last decade. The quality of the game brings greater intensity and dynamics, which in turn means a higher incidence of injuries. Our goal was to analyze the type, location, and quantity of inju- ries in female players of different competitive levels and different playing positions. The sample consisted of 41 players who play in women‘s football clubs across Slovenia. To determine the differences between the groups of girls of national and international competition level and the differences between different playing positions (goalkeepers, defenders, midfielders, and strikers), we used the Chi-square test. Players of the international competition level and midfielders suffered the most injuries. The most injured parts of the body were the knee and ankle joint, and the midfielders also had many injuries to their fingers, wrists, and palms. Goalkeepers and strikers suffered the least injuries. Almost 50% of the girls surveyed do additional training outside of the regular club training process. The most common forms of training that female soccer players perform are strength and flexibility training on their own. In the future, more emphasis should be placed on the preventive exercise of the most damaged locations. In the case of younger football players, the basics of falls and rises should be included in the training programs, which could help reduce the incidence of injuries in the upper extremities. Key words: injuries, football, women, competition level, playing positions Manca Kutnjak, Daša Pruš, Petra Zaletel Analiza poškodb v slovenskem ženskem nogometu Povzetek Ženski nogomet je v zadnjem desetletju doživel skokovit ra- zvoj. Kvaliteta igre prinaša večjo intenzivnost in dinamiko, to pa pomeni tudi večjo pojavnost poškodb. Naš cilj je bil anali- zirati vrsto, mesto in številčnost poškodb pri nogometašicah različnih tekmovalnih stopenj in različnih igralnih vrst. Vzo- rec je sestavljalo 41 igralk, ki igrajo v ženskih nogometnih klubih po Sloveniji. Za ugotavljanje razlik med skupinama deklet državne in mednarodne tekmovalne stopnje ter razlik med različnimi igralnimi vrstami (vratarke, branilke, vezistke in napadalke) smo uporabili test hi-kvadrat. Najpogosteje so se poškodovale igralke mednarodne tekmovalne stopnje in vezne vrste. Najpogosteje poškodovana dela telesa sta ko- lenski in skočni sklep, nogometašice vezne vrste so imele še veliko poškodb prstov na rokah, zapestja in dlani. Najmanj poškodb so utrpele vratarke in napadalke. Skoraj 50 % vpra- šanih deklet opravlja dodatne treninge izven rednega klub- skega trenažnega procesa. Najpogostejši obliki treningov, ki jih nogometašice izvajajo, sta vadba za moč in gibljivost v samostojni obliki. V prihodnje bi bilo treba dati večji po- udarek preventivni vadbi najbolj poškodovanih delov. Pri mlajših nogometašicah bi bilo treba v trenažne programe vključiti osnove padcev in vstajanja, ki bi lahko pripomogle k manjši pojavnosti poškodb v zgornjih okončinah. Ključne besede: poškodbe, nogomet, ženske, tekmovalna stopnja, igralna vrsta Foto: Alen Milavec šport in zdravje 59 „ Uvod Nogomet je ena izmed najmnožičnejših športnih panog na svetu, številnim pomeni najpomembnejšo prostočasno dejavnost, nemalo ljudi se vanjo vključuje tudi profe- sionalno. Z nogometom se ukvarja 265 mi- lijonov ljudi (FIFA, 2006), od tega profesio- nalno 129.000 (FIFA, 2019). Podatki za ženski nogomet kažejo, da več kot 30 milijonov nogometašic igra nogomet profesionalno, polprofesionalno ali amatersko (Del Coso, Herrero in Salinero, 2016; FIFA women‘s fo- otball survey, 2014). V Evropi je registriranih 1,3 milijona igralk, 65 odstotkov je mlajših od 18 let (Uefa development group, 2017). Nogomet je visoko intenzivna igra z žogo v stiku z nasprotnikom, v kateri prevladuje veliko število sprememb smeri in hitrosti (Faude, Rossler in Junge, 2013). Prav stik z nasprotnikom se obravnava kot najpogo- stejši mehanizem poškodbe, vendar ne gre zanemariti visokega odstotka poškodb, ki se zgodijo brez stika (Walls idr., 2016). Pri- čakovano se največ poškodb, tako pri žen- skah kot moških, zgodi pri spodnjih ekstre- mitetah (87 ± 3 %), kjer so prizadete mišice zadnje lože stegna ter vezi v kolenskem in skočnem sklepu (Ekstrand, Hagglund in Walden, 2011; Noya Salces, Gomez-Carmo- na, Gracia-Marco, Moliner-Urdinales in Sille- ro-Quintana, 2014; Le Gall, Carling in Reilly, 2008; Del Coso idr., 2016). Najpogostejša vrsta poškodb so zvini, natrganine mišic in ligamentov ter hematomi, ki pomenijo od 10 do 40 % vseh poškodb (Faude idr., 2013). Poškodbe v nogometu so predvsem aku- tne (60–80 %), preobremenitvene poškod- be pomenijo manjši delež (20–40 %) (Le Gall idr., 2008; Ekstrand idr., 2011; Jones idr., 2019). Primerjava različnih športnih panog in med spoloma je prav tako pokazala večje število akutnih poškodb v primerjavi s preo- bremenitvenimi (Yang idr., 2012). Na drugi strani so Noya Salces idr. (2014) med enoletno analizo prve moške špan- ske lige ugotovili ravno nasprotno. Pri kar 60 % poškodb, ki se zgodijo na tekmah, naj bi šlo za preobremenitvene poškodbe (70 % med treningi). Preostalih 40 odstotkov poškodb je bilo akutnih. Incidenca obeh mehanizmov poškodb na 1000 igralnih ur je večja med tekmo kot med treningom. Primerjava med članskima ekipama At- hletica Bilbaa je pokazala, da je pojavnost poškodb v moški ekipi precej višja kot pri ženski; igralci so v primerjavi z igralkami na- mreč 35 % več časa izpostavljeni možnosti poškodbam na treningih in tekmovanjih (Larruskain, Lekue, Diaz, Odriozola in Gil, 2018). Avtorji še ugotavljajo, da je seštevek časa odsotnosti zaradi poškodbe (njihova razpoložljivost za igro) na koncu enak pri igralcih in igralkah. Spol naj ne bi odlo- čilno vplival na pojavnost poškodb, ima pa ključno vlogo pri specifičnih, denimo pri poškodbi sprednje križne vezi (ACL) in patelofemoralnem bolečinskem sindromu (PFBS) (Matzkin in Garvey, 2019). Nekateri avtorji tudi navajajo, da naj bi razlika med spoloma vplivala predvsem na izid po- škodbe (Matzkin in Garvey, 2019; Carter idr., 2018). Obstaja nekaj ključnih razlik v telesni sestavi, ki naj bi vplivale na večjo pojavnost določenih poškodb pri ženskah v primerjavi z moškimi: ženske imajo višjo raven estrogena, višji odstotek maščobne in manjši odstotek mišične mase. So bolj gibljive, s tem so njihovi sklepi manj sta- bilni in ligamenti ohlapnejši kot pri moških (Shmerling, 2020). Predvsem pri poškodbah sprednje križne vezi (ACL) je pomembna razlika v širši medenici pri dekletih, saj to spremeni mehaniko delovanja stegnenice in golenice (Macmillan, 2020). Le Gall idr. (2008) so na podlagi raziskave, ki je trajala osem tekmovalnih sezon, ugo- tovili, da se med treningom zgodi od ene do 4,6 poškodbe na 1000 igralnih ur, med tekmo pa od 6,1 do 24 poškodb na 1000 igralnih ur. Od 48 do 70 % nogometašic utrpi približno eno poškodbo na tekmoval- no sezono (Del Coso idr., 2016). V primerjavi z moškim nogometom so te številke neko- liko nižje. Pri nogometaših se na 1000 igral- nih ur med treningi zgodijo v povprečju do štiri poškodbe, medtem ko se na tekmah v 1000 igralnih urah pojavi do 26,6 poškod- be (Hagglund idr., 2013). Nogometaš v povprečju utrpi dve poškodbi v eni sezoni (Ekstrand idr., 2011). Branilci in napadalci v moškem nogometu veljajo za najpogosteje poškodovane igral- ce. Ključni dejavnik za nastanek poškodb naj bi bili medsebojni telesni dvoboji. Ti se dogajajo v zadnji (tretji) coni igrišča, kjer so prav ti nogometaši. Za napadalce še velja, da imajo največ eksplozivnih akcij med vse- mi nogometaši (udarci na gol, šprinti, spre- membe smeri), kar povzroča predvsem mišične poškodbe, natančneje upogibalk in iztegovalk kolena (Cloke idr., 2012; Alah- mad, Kearney in Cahalan, 2020). Raziskava, opravljena med nogometaši- cami, je prav tako pokazala, da branilke in napadalke utrpijo največ poškodb (4,5 po- škodbe na 1000 igralnih ur), ki so prav tako rezultat medsebojnih dvobojev (Faude, Junge, Kindermann in Dvorak, 2006; Alah- mad idr., 2020). Poškodbe vratark so v ve- čini nekontaktne narave (Faude idr., 2006). Namen raziskave je bil analizirati poškodbe v slovenskem ženskem nogometu. V tu- jini je raziskav na populaciji nogometašic precej manj v primerjavi z nogometaši, v našem prostoru pa tovrstne raziskave še ni bilo. Pojavnost poškodb smo primerjali med dekleti različnih tekmovalnih skupin in glede na igralno vrsto. Cilj našega dela je bil urediti zbrane podatke, jih analizirati in ozavestiti nogometne trenerje in trenerke o pojavnosti poškodb med nogometaši- cami v Sloveniji. Rezultati raziskave bodo v pomoč nogometašicam ter tudi strokov- nim delavcem v nogometu, da bodo lahko v prihodnosti še skrbneje načrtovali trena- žni proces. „ Metode Preizkušanci V raziskavi je sodelovalo 41 nogometašic, starih od 13 do 30 let, v povprečju 17,7 leta. Nogometašice smo razdelili v dve skupini. Prvo je sestavljala skupina deklet, ki so del mednarodne tekmovalne stopnje (v na- daljevanju MTS). To pomeni, da so bile v zadnjem letu na ožjem seznamu državne reprezentance U17, U19 ali A. V drugi sku- pini so bila dekleta, ki pripadajo državni tekmovalni stopnji (v nadaljevanju DTS). Vzorec je tako sestavljalo 10 igralk medna- rodne – MTS (24,4 %) in 31 igralk državne tekmovalne stopnje – DTS (75,6 %). Primerjavo smo izvedli tudi med igralnimi vrstami. V obdelavi podatkov smo igralna mesta nogometašic združili v igralne vrste. Največ igralk je bilo iz obrambne vrste (40 %), sledile so vezistke (31 %), napadalke (17 %) in vratarke (15 %). Slika 1 predstavlja združevanje igralnih mest v igralne vrste, ki smo jih pozneje uporabljali med analizo. Anketiranke so članice nogometnih klubov v Sloveniji, ki tekmujejo pod okriljem NZS. Želeli smo doseči čim več igralk. Odzvalo se je kar osem nogometnih klubov od sku- pno dvanajstih. V povprečju se nogometašice MTS ukvar- jajo z nogometom 10 ± 3,4 leta in trenirajo 8,9 ± 1,5 ure na teden. Na drugi strani imajo nogometašice DTS skoraj tri leta (7,0 ± 3,2 leta) krajšo kariero in trenirajo 5,9 ± 2,0 ure na teden. Pripomočki Nogometnim trenerjem, ki delujejo v žen- skih nogometnih klubih, smo po elektron- 60 ski pošti poslali anonimni anketni vprašal- nik zaprtega tipa o poškodbah. Po prejetju so trenerji vprašalnik posredovali svojim igralkam. Poleg vprašanj o poškodbah je vključeval še osnovne podatke o starosti, vključenosti v nogometni klub, igralnem položaju, pogostosti treningov itd. Na kon- cu vprašalnika smo jim postavili še nekaj vprašanj o dodatnih aktivnostih izven klub- skega trenažnega procesa. Zanimalo nas je, katere vrste treningov opravljajo dekleta. Na voljo za odgovor je bilo šest kategorij: individualni nogometni trening z osebnim trenerjem, individualni kondicijski trening z osebnim trenerjem, trening vzdržljivosti v samostojni obliki, trening moči v samo- stojni obliki, trening gibljivosti v samostojni obliki in trening hitrosti v samostojni obliki. Kot samostojno obliko smo opredelili tre- ning, ki ga nogometašica izvede samostoj- no, ne v okviru klubskih obveznosti. Postopek in metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel (Microsoft, Redmond, ZDA). Z istim programom smo pripravili grafične predstavitve in tabele za analizo poškodb in dodatnih treningov. Za vse spremen- ljivke smo izračunali osnovne statistične parametre in frekvence. Hi-kvadrat test smo uporabili za ugotavljanje razlik v dele- žu poškodovanih nogometašic, tako med tekmovalnima skupinama (MTS in DTS) kot tudi med različnimi igralnimi vrstami (vratarke, branilke, vezistke, napadalke). Sta- tistično značilnost smo potrjevali na ravni petodstotne verjetnostne napake. „ Rezultati Pri analizi osnovnih podatkov glede na tekmovalno stopnjo (Tabela 1) smo ugoto- vili, da so nogometašice MTS v povprečju starejše (20,2 ± 2,2 leta) od nogometašic DTS (17,6 ± 3,5 leta). Ne samo, da je njihova športna kariera v primerjavi z nogometa- šicami DTS skoraj tri leta daljša, ampak se nogometašice obeh tekmovalnih stopenj razlikujejo tudi v začetku ukvarjanja z no- gometom (MTS = 8,0 ± 3,0 leta; DTS = 9,7 ± 3,1 leta). Pri analizi treningov in tekem v sezoni 2019/2020 smo ugotovili, da igral- ke MTS na teden opravijo občutno več ur treninga (8,90 ± 1,5 ure), medtem ko je skupen čas odigranih tekem (856 ± 223 min) nižji kot pri igralkah DTS (867 ± 1638,6 min). Odigrani časi se med igralkami precej razlikujejo, kar se izraža pri visokem stan- dardnem odklonu, predvsem pri igralkah DTS, verjetno tudi zaradi različnih poškodb, kvalitete posameznih igralk in tudi različne prisotnosti na treningu. Razlike v odigra- nem času so precejšnje tudi med igralkami različnih igralnih vrst. Vratarke v eni sezoni odigrajo največ minut na igrišču (1888,3 ± 3499,3 min), medtem ko najmanj minut odigrajo napadalke (261,0 ± 407,2 min). Igralke različnih igralnih vrst se med seboj razlikujejo v povprečnem številu treningov ter tudi v urah treninga na teden, ne pa v številu tekem na mesec. V povprečju naj- več poškodb utrpijo vezne igralke (5,6 ± 7,5 poškodbe). Te imajo prav tako najdaljšo kariero (9,4 ± 3,1 leta) in na teden največje število ur treninga (7 ,9 ± 2,0 ure). Večje pov- prečje poškodb na igralko je opazno tudi pri primerjavi igralk glede na tekmovalno stopnjo, kjer imajo igralke MTS s povprečno večjim številom ur treninga na teden tudi večje povprečje poškodb na igralko (7,4 ± 8,1 poškodbe) v primerjavi z igralkami DTS. Koleno in skočni sklep sta bila pri obeh tekmovalnih stopnjah zaznana kot najpo- gostejši lokaciji poškodbe (Tabela 2). Sicer je pri MTS veliko več poškodb kolena (31 %) kot skočnega sklepa (16 %), medtem ko je pri DTS odstotek poškodb kolena in gležnja enak (25 %). Na tretjem mestu najbolj po- škodovanih telesnih delov so pri MTS golen in prsti nog ter stopala, medtem ko so pri DTS na tretjem mestu poškodovanih delov zapestja in prsti rok. Slika 1. Predstavitev igralnih vrst z igralnimi položaji Tabela 1 Osnovni podatki, število poškodb ter število poškodovanih nogometašic različnih tekmovalnih stopenj in različnih igralnih vrst Tekmovalna stopnja Igralna vrsta Skupaj (n = 41) MTS (n = 10) DTS (n = 31) VRA (n = 6) OBR (n = 15) VEZ (n = 13) NAP (n = 7) Starost M 18,25 20,24 17, 61 15,80 18,97 19,62 16,27 SD 3,40 2,22 3,49 1,52 3,08 4,05 2,05 Leta treniranja M 7,76 10,00 7, 03 5,83 8,00 9,38 5,86 SD 3,46 3,40 3,21 2,79 3,53 3,07 3,44 Začetek treniranja (starost) M 9,24 8,00 9,65 9,83 9,27 8,62 9,86 SD 3,14 2,98 3,13 2,56 3,33 3,38 3,13 Število treningov na teden M 4,56 5,80 4,16 4,50 4,53 5,15 3,57 SD 1,66 1,81 1,42 1,98 1,46 1,91 0,98 Število ur treninga na teden M 6,63 8,90 5,90 5,83 6,47 7,92 5,29 SD 2,31 1,45 2,01 2,04 2,67 2,02 0,95 Število tekem na mesec M 2,83 2,90 2,81 2,67 2,93 2,92 2,57 SD 0,63 0,32 0,70 1,21 0,46 0,49 0,54 Število odigranih minut v sezoni M 864,39 855,90 8 67,13 1888,33 653,80 959,69 261,00 SD 1423,05 223,46 1638,62 3499,28 543,37 6 47, 25 4 07,16 Povprečno št. poškodb na igralko M 3,24 7,4 0 1,90 1,00 2,67 5,62 2,00 SD 5,26 8,09 3,11 1,67 4,25 7,45 3,06 Opomba. MTS – mednarodna tekmovalna stopnja; DTS – državna tekmovalna stopnja; VRA – vra- tarke; OBR – obrambna vrsta; VEZ – vezna vrsta; NAP – napadalna vrsta; M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon. šport in zdravje 61 Nobene poškodbe ni bilo zaznati v ra- menskem obroču in trupu, prav tako so na hrbtenici poškodbo utrpele le igralke MTS. Odrgnine so najpogostejša vrsta poškodbe tako pri MTS kot pri DTS. Izpahi so na dru- gem mestu pri nogometašicah MTS. Igral- ke DTS so označile za drugo najpogostejšo vrsto poškodbe natrganine kit. Zlomi so pri obeh skupinah najmanj pogosta vrsta poškodbe. Največ poškodb utrpijo vezne in obramb- ne igralke. Največkrat imajo poškodovano mehko vezivno tkivo (kože, mišice in kite). Najpogosteje imajo poškodovano koleno. Pri veznih igralkah za kolenom sledi gle- ženj, ki je tudi največkrat poškodovani del pri napadalkah. Pri napadalkah zasledimo tudi največje število izpahov. Nadlaket, hrbtenica in prsti na nogi so stati- stično značilno bolj poškodovani deli igralk Tabela 2 Število in odstotek poškodb nogometašic različnih tekmovalnih stopenj in različnih igralnih vrst Tekmovalna stopnja Igralna vrsta MTS DTS VRA OBR VEZ NAP Skupno št. poškodb Št. poškodb % poškodb na lokaciji Št. poškodb % poškodb na lokaciji Št. poškodb % poškodb na lokaciji Št. poškodb % poškodb na lokaciji Št. poškodb % poškodb na lokaciji Št. poškodb % poškodb na lokaciji Lokacija: GLAVA 3 2 2,70 1 1,69 1 16,67 0 0,00 2 2,74 0 0,00 VRAT 1 0 0,00 1 1,69 1 16,67 0 0,00 0 0,00 0 0,00 RAMENSKI OBROČ 0 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 KOMOLEC 5 1 1,35 4 6,78 0 0,00 2 5,00 3 4,11 0 0,00 NADLAKET 2 2 2,70 0 0,00 0 0,00 0 0,00 2 2,74 0 0,00 PODLAKET 1 0 0,00 1 1,69 0 0,00 1 2,50 0 0,00 0 0,00 ZAPESTJE IN DLAN 8 0 0,00 8 13,56 1 16,67 6 15,00 1 1,37 0 0,00 PRSTI ROK 8 6 8,11 2 3,39 0 0,00 0 0,00 7 9,59 1 7,14 TRUP 0 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00 HRBTENICA 4 4 5,41 0 0,00 0 0,00 1 2,50 3 4,11 0 0,00 KOLČNI SKLEP 1 0 0,00 1 1,69 0 0,00 0 0,00 1 1,37 0 0,00 STEGNO 10 5 6,76 5 8,47 2 33,33 2 5,00 4 5,48 2 14,29 KOLENO 38 23 31,08 15 25,42 1 16,67 16 40,00 20 27,4 0 1 7,14 GOLEN 11 8 10,81 3 5,08 0 0,00 6 15,00 5 6,85 0 0,00 SKOČNI SKLEP 27 12 16,22 15 25,42 0 0,00 5 12,50 12 16,44 10 71,43 STOPALA 6 5 6,76 1 1,69 0 0,00 0 0,00 6 8,22 0 0,00 PRSTI NOG 8 6 8,11 2 3,39 0 0,00 1 2,50 7 9,59 0 0,00 skupaj poškodb 133 74 55,6 59 44,4 6 4,5 40 30,1 73 54,9 14 10,5 KOŽA 38 22 29,73 16 27,12 1 16,67 20 50,00 16 21,92 1 7,14 MIŠICE 26 11 14,86 15 25,42 2 33,33 10 25,00 12 16,44 2 14,29 KITE 24 14 18,92 10 16,95 3 50,00 4 10,00 15 20,55 2 14,29 ZLOMI 16 9 12,16 7 11, 8 6 0 0,00 3 7,50 12 16,44 1 7,14 IZPAHI 29 18 24,32 11 18,64 0 0,00 3 7,50 18 24,66 8 57,14 Opomba. MTS – mednarodna tekmovalna stopnja; DTS – državna tekmovalna stopnja; VRA – vratarke; OBR – obrambna vrsta; VEZ – vezna vrsta; NAP – napadalna vrsta. MTS (Tabela 3), medtem ko so stopala in prsti na nogi statistično značilno bolj po- škodovana mesta veznih igralk v primerjavi s preostalimi igralnimi vrstami (Tabela 4). Skoraj polovica nogometašic je na vpraša- nje o možnostih dodatnih treningov poleg rednih nogometnih vsebin in vprašanje, ali so sploh potrebni, odgovorila pritrdilno. Kar 48,78 % igralk odgovarja, da izvaja do- datne treninge izven klubskih obveznosti. Kot najpogostejšo obliko vadbe, ki jo do- datno samostojno izvajajo, navajajo vadbo za moč. Pregled tekmovalnih skupin kaže, da 60 % igralk MTS to obliko vadbe izvaja, medtem ko je odstotek igralk DTS veliko nižji (25,81 %). Igralke v vezni vrsti prevla- dujejo pri izbiri dodatnih treningov izven klubskega trenažnega procesa (69,23 %). Skupno igralke opravljajo največ treningov vadbe moči in gibljivosti. „ Razprava Nogometašice MTS so utrpele dobrih 10 % več poškodb kot nogometašice DTS (Ta- bela 2). Razloge lahko iščemo v tem, da v primerjavi z nogometašicami državne tek- movalne stopnje opravijo več ur treningov, kar pomeni daljšo izpostavljenost možnim poškodbam na terenu in višje telesne obre- menitve v primerjavi s predstavnicami DTS. V nasprotju z navedenimi ugotovitvami smo v sezoni 2019/20 zaznali zanimiv po- datek, da so dekleta DTS odigrala več mi- nut kot dekleta MTS. Temu lahko pripišemo pojasnilo, da je zaradi epidemije virusa CO- VID-19 odpadlo kar nekaj tekem na medna- rodni ravni. Vseeno pa imajo ob normalnih pogojih nogometašice MTS več tekem, predvsem na mednarodni ravni, ki so po zahtevnosti težje od tekem v državnem prvenstvu. Igralke MTS namreč tekmujejo 62 zapestja in dlani utrpele igralke v obrambni vrsti, tri poškodbe komolca igralke v vezni vrsti, medtem ko smo pri vratarkah ugoto- vili samo eno poškodb zapestja in dlani. Pri poškodbah na teh delih lahko predvideva- mo, da je izjemno pomembna dobra teh- nika padanja. Vratarke so na padce veliko bolje prilagojene kot druge igralke, saj so sestavni del njihovega treninga. Predvsem pri obrambnih nogometašicah, kjer je koli- čina podrsavanj zelo velika, se lahko hitro pojavijo te poškodbe, vendar pa jih v večini trenažni proces nanje ne pripravlja. Golen je tretja najpogostejša lokacija po- škodbe predstavnic MTS. Zaradi velikega števila ponavljajočih se gibanj, predvsem teka in poskokov, se pri nogometaših in nogometašicah pogosto pojavi medialni tibialni stresni sindrom. Poškodba je kro- nične narave, saj se pri večini pojavlja vsako sezono (Winters, 2019). Prsti rok in nog so prav tako med bolj prizadetimi lokacijami pri MTS, kljub temu, da nobena izmed vra- tark ne pripada tej tekmovalni stopnji. Primerjava med igralkami v različnih igral- nih vrstah kaže, da je največ poškodb utr- pela vezna igralna vrsta, sledita ji obramb- na in napadalna linija. Zaradi majhnega števila vratark v tej raziskavi so te pričako- vano pristale na zadnjem mestu po številu poškodb. Vratarke so v igri manj udeležene, zato pri njih ni bilo pričakovati večjega šte- vila poškodb. Starejši znanstveni članki so pri nogometa- ših in nogometašicah pokazali, da največ poškodb utrpijo branilci in napadalci oz. branilke in napadalke (Cloke idr., 2012; Fa- ude idr., 2006; Alahmad idr., 2020). Vendar so v raziskavi, v katero so vključili oba spo- la, na prvo mesto postavili igralke in igral- ce vezne vrste (Khodaee idr., 2017). Tudi v naši raziskavi so predstavnice vezne vrste utrpele največ poškodb – 73, kar pomeni 55 % vseh poškodb. Hkrati je bilo tudi naj- več izmed anketiranih igralk poškodovanih prav v vezni liniji – 11 od 13. Pri obrambnih igralkah smo ugotovili 40 poškodb (30 %), pri napadalkah 14 (11%) in pri vratarkah le šest (5 %). Predpostavljamo lahko, da se je glede na spremembo načina nogometne igre v zadnjih letih spremenila tudi pojav- nost poškodb med različnimi igralnimi vr- stami. V preteklosti je igra temeljila na več dvobojih med branilci in napadalci, zdaj se uveljavlja »igra posesti«, kjer imajo ve- zni igralci in igralke veliko pomembnejšo vlogo. Podatki kažejo, da imajo največjo posest žoge (v minutah) osrednji branilci in zadnji vezni igralci. Prav ti igralci v sodobni Tabela 3 Statistično značilne razlike med MTS in DTS Tekmovalna stopnja: MTD N = 10 DTS N = 31 X 2 SIG. Poškodovani/ Lokacija: NE DA % poškodovanih nogometašic NE DA % poškodovanih nogometašic GLAVA 9 1 4,17 30 1 4,17 0,75 0,38 VRAT 10 0 0,00 30 1 4,17 0,33 0,57 RAMENSKI OBROČ 10 0 0,00 31 0 0,00 / / KOMOLEC 9 1 4,17 29 2 8,33 0,14 0,71 NADLAKET 8 2 8,33 31 0 0,00 6,52 0,01* PODLAKET 10 0 0,00 30 1 4,17 0,33 0,57 ZAPESTJE IN DLAN 10 0 0,00 27 4 16,67 1,43 0,23 PRSTI ROK 7 3 12,50 29 2 8,33 3,92 0,48 TRUP 10 0 0,00 31 0 0,00 / / HRBTENICA 8 2 8,33 31 0 0,00 6,52 0,01* KOLČNI SKLEP 10 0 0,00 30 1 4,17 0,33 0,57 STEGNO 8 2 8,33 28 3 12,50 0,75 0,39 KOLENO 6 4 16,67 25 6 25,00 1,75 0,19 GOLEN 7 3 12,50 30 1 4,17 6,16 0,13 SKOČNI SKLEP 8 2 8,33 26 5 20,83 0,08 0,78 STOPALA 7 3 12,50 30 1 4,17 6,16 0,13 PRSTI NOG 6 4 16,67 29 2 8,33 6,81 0,01* KOŽA 7 3 12,50 27 4 16,67 1,56 0,21 MIŠICE 7 3 12,50 23 8 33,33 0,07 0,79 KITE 6 4 16,67 25 6 25,00 1,75 0,19 ZLOMI 6 4 16,67 26 5 20,83 2,52 0,11 IZPAHI 6 4 16,67 29 2 8,33 6,81 0,01* Opomba. NE – nepoškodovane, DA – poškodovane, X 2 – hi-kvadrat, SIG. – statistična značilnost na ravni 5 %. na državni in na mednarodni ravni, veči- noma so tudi reprezentantke. Na podlagi večjega števila ur treninga predvidevamo, da so igralke MTS telesno, tehnično in tak- tično bolje pripravljene, saj so le tako lahko konkurenčne dinamični igri na mednarodni ravni, z več hitrosti in agresivnejšimi naleti. Kljub njihovi telesni pripravljenosti je šte- vilo poškodb v primerjavi z DTS še vedno večje, verjetno prav zaradi bolj grobe igre. Nogometašice MTS v povprečju začnejo trenirati nogomet pri osmih letih, med- tem ko je pri dekletih DTS starost 9,65 leta. Glede na to lahko morda predvidevamo tip poškodb: zaradi zgodnejšega začetka treniranja je pri nogometašicah MTS več preobremenitvenih poškodb. Avtorji si- cer ugotavljajo, da so preobremenitvene poškodbe pogostejše pri dekletih, vendar zgodnja specializacija in z njo povezana količina treninga naj ne bi bili vzrok za večji odstotek teh poškodb (Field, Tepolt, Yang in Kocher, 2019). Glede na rezultate naše raziskave kaže, da je veliko več akutnih po- škodb, ki pa so očitno posledica bolj dina- mične igre na višji ravni tekmovanja. Pri obeh tekmovalnih skupinah prevladu- jejo poškodbe kolena in gležnja. Khodaee, Currie, Asif in Comstock (2017) ugotavlja- jo, da imajo nogometašice v primerjavi z nogometaši manj mišične mase in so bolj gibljive, kar povzroča večjo nestabilnost sklepov. Poškodbe v teh dveh delih telesa so predvsem nekontaktne narave, medtem ko lahko za poškodbe prstov nog in stopal predvidevamo, da se zgodijo v stiku z na- sprotnikom. Prav ta dejavnik poškodb je pri nogometaših in nogometašicah najpogo- stejši (42,5 % vseh poškodb) (Khodaee idr., 2017). Delež poškodb spodnjih ekstremitet pri nogometaših je okoli 87 % (Ekstrand idr., 2011; Noya Salces idr., 2014), v naši raziska- vi je ta delež dosegel približno 76 % vseh poškodb. Pri nogometašicah DTS sta se na tretjem mestu najpogosteje poškodovanih lokacij pojavila zapestje in dlan. Zanimiv rezultat je tudi poškodba komolca, pojavila se je kar štirikrat. Na začetku smo predvidevali, da se je zaradi vratark v skupini DTS povečalo šte- vilo poškodb zapestja, dlani in komolca. Po- zneje se je izkazalo, da so kar šest poškodb šport in zdravje 63 igri najbolj sodelujejo pri gradnji napada in so tako najbolj izpostavljeni možnim kon- taktom (Link in Hoernig, 2017). Osrednji na- padalci so najbližje nasprotnikovim vratom, kar pomeni, da težje prejmejo podajo in tako ustvarijo možnost za stik z branilcem (Link in Hoernig, 2017). Na tem mestu lahko predvidevamo, da je prav ta sprememba v sodobni nogometni igri pripeljala do ta- kšnih rezultatov. Najpogosteje poškodovani lokaciji igralk v vezni vrsti sta kolenski in skočni sklep. Zanimiv je tudi podatek o poškodbah pr- stov na rokah. Kar sedem se jih je zgodilo v vezni igralni vrsti. Glede na veliko število poškodb veznih igralk lahko predvideva- mo, da te utrpijo največ prekrškov (in tudi udarcev) med nogometno tekmo. Tukaj se lahko navežemo na predpostavko, da se poškodbe zgornjih okončin (predvsem prstov rok, zapestja in dlani) pojavijo zaradi nepravilne tehnike padca. Branilci so bolj dovzetni za poškodbe ko- len. Njihovo obrambno gibanje in akcije za odvzem žoge (»a defensive playing action«) pomenijo kar 77 % možnosti za nastanek poškodbe (Walden idr., 2015; Alahmad idr., 2020). V naši raziskavi so največ poškodb kolen utrpele nogometašice vezne vrste, šele na drugem mestu so branilke. Tukaj lahko predpostavljamo, da imajo vezne igralke večjo raznovrstnost gibanj v igri (različne spremembe smeri in različno upravljanje z žogo – podaje, streli, preigra- vanja itd.). Prav tako se lahko na tem mestu navežemo na tezo, da so vezne igralke bolj vpletene v igro in je tako večja verjetnost za nastanek poškodb. Na drugi strani bi morali opazovati tudi gibanja branilk in njihove obrambne akcije, da bi lažje podali mnenje, ali so ta manj pogosta v njihovi igri oz. ali so ta drugačna kot pri nogometaših, kar bi ključno vplivalo na manjši odstotek poškodb kolen. Povezave med dodatnimi individualnimi treningi in zmanjšanjem števila poškodb nismo ugotovili. Namreč, igralke, ki so utrpele največ poškodb, tudi v samostoj- ni obliki izven organiziranega klubskega trenažnega procesa izvajajo treninge. V našem vprašalniku ni bilo treba natančno navesti časovnega nastanka poškodbe, saj smo želeli priti le do splošnega pregleda. Zato je možna razlaga, da so se poškodbe nogometašic zgodile v daljni preteklosti, pozneje so igralke začele dodatno vaditi doma in tako zmanjšale verjetnost za na- stanek novih poškodb. Možno je tudi, da so nogometašice preobremenjene zaradi tre- ningov v klubih in vadbe doma, zato kako- vostna regeneracija ni mogoča. Z vse večjo razširjenostjo ženskega nogometa se razvi- ja tudi čedalje bolj dinamična in intenzivna igra, kar pomeni večjo možnost za nasta- nek poškodb. Zato je svetovna nogometna organizacija (FIFA) izdala skupek priporočil za preventivno vadbo v ogrevalnem delu treninga pod imenom program FIFA 11+. Sestavljen je iz treh delov: dva dela tekaških vaj ter vaj moči, pliometrije in ravnotežja. Uporaba teh vaj v začetnih delih vadbenih enot pri nogometaših vsaj dvakrat na te- den je pokazala kar 37 % manj poškodb na treningih in 29 % manj poškodb na tekmah (Bizzini, Junge in Dvorak, b. d.). Za polovico se je znižal odstotek resnih poškodb nogo- metašev in nogometašic (Bizzini, Junge in Dvorak, b. d.). Tabela 4 Statično značilne razlike med nogometašicami v različnih igralnih vrstah Igralna vrsta: VRATARKA N = 6 OBRAMBNA IGRALKA N = 15 VEZNA IGRALKA N = 13 NAPADALKA N = 7 X2 SIG. Poškodovani/ Lokacija: NE DA % poškodovanih nogometašic NE DA % poškodovanih nogometašic NE DA % poškodovanih nogometašic NE DA % poškodovanih nogometašic GLAVA 5 1 4,17 15 0 0,00 12 1 4,17 7 0 0,00 3,15 0,37 VRAT 5 1 4,17 15 0 0,00 13 0 0,00 7 0 0,00 6,0 0,11 RAMENSKI OBROČ 6 0 0,00 15 0 0,00 13 0 0,00 7 0 0,00 / / KOMOLEC 6 0 0,00 14 1 4,17 11 2 8,33 7 0 0,00 2,28 0,52 NADLAKET 6 0 0,00 15 0 0,00 11 2 8,33 7 0 0,00 4,53 0,21 PODLAKET 6 0 0,00 14 1 4,17 13 0 0,00 7 0 0,00 1,78 0,62 ZAPESTJE IN DLAN 5 1 4,17 13 2 8,33 12 1 4,17 7 0 0,00 1,36 0,71 PRSTI ROK 6 0 0,00 15 0 0,00 9 4 16,67 6 1 4,17 7,13 0,07 TRUP 6 0 0,00 15 0 0,00 13 0 0,00 7 0 0,00 / / HRBTENICA 6 0 0,00 14 1 4,17 12 1 4,17 7 0 0,00 0,99 0,80 KOLČNI SKLEP 6 0 0,00 15 0 0,00 12 1 4,17 7 0 0,00 2,21 0,53 STEGNO 5 1 4,17 14 1 4,17 11 2 8,33 6 1 4,17 0,69 0,88 KOLENO 5 1 4,17 10 5 20,83 10 3 12,50 6 1 4,17 1,24 0,74 GOLEN 6 0 0,00 13 2 8,33 11 2 8,33 7 0 0,00 2,09 0,55 SKOČNI SKLEP 6 0 0,00 13 2 8,33 11 2 8,33 4 3 12,50 4,70 0,20 STOPALA 6 0 0,00 15 0 0,00 9 4 16,67 7 0 0,00 9,55 0,02* PRSTI NOG 6 0 0,00 15 0 0,00 8 5 20,83 7 0 0,00 12,27 0,01* KOŽA 5 1 4,17 12 3 12,50 11 2 8,33 6 1 4,17 0,16 0,98 MIŠICE 5 1 4,17 11 4 16,67 8 5 20,83 6 1 4,17 1,77 0,62 KITE 4 2 8,33 13 2 8,33 8 5 20,83 6 1 4,17 3,04 0,39 ZLOMI 6 0 0,00 12 3 12,50 8 5 20,83 6 1 4,17 4,03 0,26 IZPAHI 6 0 0,00 14 1 4,17 9 4 16,67 6 1 4,17 1,78 0,62 Opomba. NE – nepoškodovane, DA – poškodovane, X 2 – hi-kvadrat, SIG. – statistična značilnost na ravni 5 %. 64 „ Zaključek Raziskava je pokazala, da imajo nogome- tašice v večini poškodovana kolenski in skočni sklep, presenetljivo so v vrhu po šte- vilu tudi poškodbe zgornjih okončin. Med najbolj poškodovane igralke sodijo vezist- ke in branilke, pri tekmovalnih stopnjah pa pripadnice MTS – te utrpijo kar okrog 10 odstotkov več poškodb kot nogometa- šice DTS. V prihodnje bi se morali trenerji posvečati preventivni vadbi, predvsem na lokacijah, ki so najbolj prizadete. Že ob no- gometnih začetkih bi bilo treba več pou- darka nameniti najrazličnejšim treningom padcev in vstajanja, ki so prav tako sestavni del nogometne igre. Velika omejitev naše raziskave, ki je prva tovrstna v slovenskem prostoru, je majhen vzorec. V prihodnje bomo raziskavo pono- vili na večjem vzorcu nogometašic in tako dobili natančnejši pregled poškodb. Kot nadgraditev raziskave bi lahko oblikovali preventivne trenažne programe za različne tekmovalne in starostne stopnje, s kateri- mi bi pripomogli k zmanjšanju pojavnosti poškodb. Zanimivo bi bilo opraviti analizo tudi v moškem nogometu in primerjati, ali se je v zadnjih letih skupaj s spremembo načina igre spremenila tudi lokacija po- škodb. „ Literatura 1. Alahmad, T. A., Kearney, P. in Cahalan, R. (2020). Injury in elite women's soccer: a sy- stematic review. The Physician and Sportsme- dicine, 48(3), 259–265. 2. Bizzini, Junge in Dvorak. (b. d.). The “11+” Manual. A complete warm-up programme to prevent injuries. Pridobljeno s https://www. fifamedicalnetwork.com/wp-content/uplo- ads/cdn/1 1plus_workbook_e.pdf 3. Carter, C. W., Ireland, M. L., Johnson, A. E., Levine, W. N., Martin, S., Bedi, A. in Matzkin E. G. (2018). Sex-based Differences in Com- mon Sports Injuries. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 26(13), 447–454. 4. CIES Football Observatory. (2014). FIFA Women's Football Survey. Pridobljeno s https://resources.fifa.com/image/upload/ fifa-women-s-football-survey-2522649.pdf? cloudid=emtgxvp0ibnebltlvi3b 5. Cloke, D., Moore, O., Shah, T., Rushton, S., Shirley, M. D. in Deehan, D. J. (2012). Thigh muscle injuries in youth soccer: predictors of recovery. American Journal of Sports Medicine, 40(2), 433–439. 6. Del Coso, J., Herrero, H. in Salinero, J. J. (2018). Injuries in Spanish female football players. Journal of Sport and Health Science, 7(2), 183–190. 7. Ekstrand, J., Hägglund, M. in Waldén, M. (2011). Injury incidence and injury patterns in professional football: the UEFA injury stu- dy. British Journal of Sports Medicine, 45(7), 553–558. 8. Faude, O., Junge, A., Kindermann, W. in Dvo- rak, J. (2006). Risk factors for injuries in elite female soccer players. British Journal of Sports Medicine, 40(9), 785–790. 9. Faude, O., Rößler, R. in Junge, A. (2013). Foot- ball injuries in children and adolescent pla- yers: are there clues for prevention? Sports Medicine, 43(9), 819 – 837. 10. Field, A. E., Tepolt, F. A., Yang, D. S. in Ko- cher, M. S. (2019). Injury Risk Associated With Sports Specialization and Activity Volume in Youth. Orthopetic Journal of Sports Medicine, 7(9). 11. FIFA. (12. 12. 2019). Professional football report 2019. Pridobljeno s https://digitalhub.fifa. com/m/a59132e138824c1c/original/jlr5cor- ccbsef4n4brde.pdf 12. FIFA. (31. 5. 2007). FIFA Big count 2006. Prido- bljeno s https://docplayer.net/235372-Fifa- -big-count-2006-270-million-people-active- -in-football.html 13. Hägglund, M., Waldén, M., Magnusson, H., Kristenson, K., Bengtsson, H. in Ekstrand, J. (2013). Injuries affect team performance ne- gatively in professional football: an 11-year follow-up of the UEFA Champions League injury study. British Journal of Sports Medicine, 47(12), 738–742. 14. Jones, A., Jones, G., Greig, N., Bower, P., Brown, J., Hind, K. in Francis, P. (2019). Epi- demiology of injury in English Professional Football players: A cohort study. Physical Therapy in Sport, 35, 18–22. 15. Khodaee, M., Currie, D. W., Asif, I. M. in Com- stock, R. D. (2017). Nine-year study of US high school soccer injuries: data from a national sports injury surveillance programme. British Journal of Sports Medicine, 51(3), 185–193. 16. Larruskain J., Lekue J. A., Diaz, N., Odriozola, A. in Gil, S. M. (2018). A comparison of injuries in elite male and female football players: A five-season prospective study. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 28(1), 237–245. 17. Le Gall, F., Carling, C. in Reilly, T. (2008). Inju- ries in young elite female soccer players: an 8-season prospective study. American Jour- nal of Sports Medicine, 36(2), 276–284. 18. Link, D. in Hoering, M. (2017). Individual pos- session in soccer. Plos one, 12(7). 19. Macmillan, C. (14. 2. 2020). Are ACL Tears Re- ally More Common in Women? Pridobljeno s https://www.yalemedicine.org/news/ sports-injuries-gender 20. Matzkin, E. in Garvey, K. (2019). Sex Diffe- rences in Common Sports-Related Injuries. NASN School Nurse, 34(5), 266–269. 21. Noya, S. J., Gómez-Carmona, P. M., Gracia- -Marco, L., Moliner-Urdiales, D. in Sillero- -Quintana, M. (2014). Epidemiology of injuri- es in First Division Spanish football. Journal of Sports Science, 32(13), 1263–1270. 22. Shmerling, R. H. (22. 6. 2020). The gender gap in sports injuries. Harvard health blog. Pridobljeno s https://www.health.harvard. edu/blog/the-gender-gap-in-sports-injuri- es-201512038708 23. UEFA. (2017). Women’s football across the national associations 2016/17. Pridobljeno s https://www.uefa.com/MultimediaFiles/ Download/OfficialDocument/uefaorg/Wo men%27sfootball/02/43/13/56/2431356_ DOWNLOAD.pdf 24. Waldén, M., Krosshaug, T., Bjørneboe, J., An- dersen, T. E., Faul, O. in Hägglund, M. (2015). Three distinct mechanisms predominate in non-contact anterior cruciate ligament inju- ries in male professional football players: a systematic video analysis of 39 cases. British Journal of Sports Medicine, 49(22), 1452–1460. 25. Walls, R. J., Ross, K. A., Fraser, E. J., Hodgkins, C. W., Smyth, N. A., Egan, C. J., Calder, J. in Kennedy, J. G. (2016). Football injuries of the ankle: A review of injury mechanisms, dia- gnosis and management. World Journal of Or thopedics, 7(1), 8–19. 26. Winters M. (2018). Medial tibial stress syn- drome: diagnosis, treatment and outcome assessment (PhD Academy Award). British Journal of Sports Medicine, 52(18), 1213–1214. 27. Yang, J., Tibbetts, A. S., Covassin, T., Cheng, G., Nayar, S. in Heiden, E. (2012). Epidemio- logy of overuse and acute injuries among competitive collegiate athletes. Journal of Athletic Training, 47(2), 198–204. Manca Kutnjak, dipl. šp. tren. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani manca.kutnjak@gmail.com