v°nj telesa Vprasal.sem se, mar je to ljubezen, toda hitro sem se udarU po glavi kaiti sem revolucija in ljubezen je varljiva stvar. P g J MS" * °b °kn°- °d tam ^™ fePe -nske. Ob vsaki tretji si ga Jaz sem revolucija in ljubezen je varljiva stvar. ESAD BABAČIČ CAR študentski časopis Številka 5/6 petek, 19 novonber 1982 Letnik XXXII cena 10 din Ljubezen do očeta je ljubezen do izobrazbe Po ugotovitvah (CRU) obstoji pomembna po-vezava med izobrazbo očeta in odločitvijo za »študij ali zaposlitev.« — čim večjo izobrazbo ima oče, tem več diplo-mantov srednjih šol nadaljuje s šolanjem. N. pr., v generaciji 1976 je bilo 740 maturantov, katerih očetje so imeli visoko izobrazbo; od tega jih je 594 ali 80,3% končalo gimnazije. Obenem pa je bilo 1162 maturantov, katerih očetje so imeli manj kot sedem razredov osnovne šole; od tega jih je gi-mnazije končalo 259 ali 22,7>c/c. Od celotne ge-neracije 1976, ki je štela 8401 maturantov, jih je gimnazije končalo 3099 ali 36,8%. Ugotovitve (ibid) kažejo tudi, da se n.pr. bi-stveno več maturantov, katerih očetje imajo vi-soko izobrazbo, odloča za študij na visokih ozi-roma višjih šolah. Tako, če povzamemo: a) izobrazba očeta je v tesni zvezi z izbiro po-klica ozir. srednje šole ob prehodu iz osnovne v srednje šole. Tukaj se dejansko zgodi prva velika selekcija. b) ravno tako je v tesni zvezi ob koncu srednje šole. c) ravno tako je v tesni zvezi z odločitvijo na vi-soko ali višjo šolo d) študenti, ki imajo očeta z več kot srednjo izo-brazbo so učinkovitejši; diplomira jih 54,7% ali 1274,oziromadoseže4. letnik ali več; to je uspelo 49,0% ali 1054 študentom, ki imajo očeta z manj kot srednjo šolsko izobrazbo (generacija 1974). e) najbolj učinkovite gimnazije so Bežigrad, I.C. Ljubljana; najmanj pa Ljutomer, ^cjste—Lj., Lj. Vič. ... (vir in ugotovitve: CRU). Ker smo že pri nesrečnih gimnazi jah, kot očitno najbolj kvalitetnih šolah, in pri obstoječi reformi šolstva, je pravzaprav nerazumljivo, da gre re-forma v sedanjem trenutku v smeri zmanjševanja izobrazbene ravni, tako da zares nobena šola ne bo elitna; namesto, da bi dvignili nivo strokovnih in poklicnih šol, (n.pr.s kvalitativno stimulacijo uči-teljskih kadrov), tako, da bi le-te izgubile svojo elitnost, čeprav bi ta drugače še vedno obstajala; reforma gre pa v nasprotni smeri: enemu nekaj vzame, drugemu nekaj da.... Slavka Žilavec O Ahilu in želvi ali kako stoji Viator v Integralu V tem jesenskem mesecu je radio Student ob-javljal krajši cikel oddaj o lepem vedenju na ulici in v družbi. Ta cikel je bil poslušalstvu ponujen v času zaostritve energijske situacije, ki je osam-Ijene šoferje brezobzirno vrgla v naročje avtobu-snih, kakor tudi pouličnih, gneč. S pomočjo tega cikla oddaj, so se ti osebki kar najlažje vključevali v novo, strogo kodificirano obliko družabnega ve-denja. Toda iz enega blata so stopili v drugo. Po me-secu vožnje s popularnimi zelenci, kakor jih ve-selo poimenujejo žurnalistični članki, so nekateri bistrejši potniki opazili napis v teh vozilih, ki si ga hočeš nočeš ne znajo razložiti. Da jim prihranimo pot v Delfsko preročišče, ali obisk pri vedeževalki, smo jim namenili to pisanje. Tebanska enigma je bila izrečena iz ust Sfinge, toda zgodovina je opravila svoje in stene Integra-lovih avtobusov nam brez odmeva, saj črke ne odmevajo, znova ponujajo enigmo Zato tisti, ki iščete sledove zgodovine, iih ne iščite v razvalinah zgodovine, iščite jih v neestetsko grajeni zdajšno-sti, ki je prav s svojo obliko enigma, kakršna je možna v času, ki ga živimo. »Tudi potnik za vami se želi peljati. Prosimo stopite proti zadnjim izstopnim vratom in mu dajte prostor. Hvala.« Osebek, ki si je prebral to sobesedje, se je ozrl nazaj in res je videl potnika za seboj, ki se mu je izpolnila davna želja, da si najde prostor na vozečem se avtobusu. Zato mu je postalo nerazumljivo, da rnora sto-piti proti zadnjim izstopnim vratom, da si bo pot-nik za njim lahko »želel peljati«. Toda, če navkljub svoji zdravi pameti stopi k zadn jim izstopnim vratom, bo na n jegovo pre jšn je mesto prišel nov potnik in, če še ta stopi k zadnjim vratom, in, ker vemo, da dober zgled potegne za seboj, nastopil bo trenutek, ko za našega potnika ne bo več prostora in bo moral pri taistih vratih, ki so obljubljala željo drugega, izstopiti. Navidez povsem navadna enigma, sestavljena na željo Viatorjevih veljakov, ki so s svojo termit-njaško logiko hoteli maksimalno kanalizirati pot-niški promet. Toda, kaj, ko je naš potnik izstopil TOStajo prezgodaj. Sedaj mu lahko pomaga le j .znavanje matematičnih enačb, da bi se v miru pripeljal do željene izstopne postaje. A kaj, ko so zi reševanje teh enačb poleg neznank zahtevane tudi znanke, kot so frekvenca avtobusnih priho-aov, število potnikov, ki vstopa na posameznih p^stajah.... naš potnik pa ne ve niti, kako naj pre-bere lntegralovo, točneje Viatorjevo enigmo. Spričo tega vsaj razumemo, zakaj se je Viator, ki je pomenil popotnika, pešca, preimenoval v In-egral. Potnik se je spremenil v integral. Toda potnik, ki je v Viatorjevem avtobusu sle-¦M želji Črke, se je slej ko prej znašel gledoč za av-iobusom, kar pa mu ni bil nikakršen problem, saj ie g'sdal za avtobusom — viatorjem, se pravi av-tobusom-pešcem in tako ni prišel z dcžja pod kap. Ako pa taisti potnik sledi želji črke v Integralo-vem avtobusu, se prav tako znajde gledoč za avto-busom, s to spremembo, da njegov pogled ne sledi več viatorju — pešcu, temveč ostane gledoč za odhajajočim Integralom in računa koliko minut mu je še preostalo do pričetka družinskega kosila, vedoč, da so časi čakanja na družinskega glavarja že minili. Ako bi se pojavila zahteva Jezikovnega razso-dišča po preimenovanju Integrala v Računarja, bi jo tako ta potnik z veseljem podprl in Jezikovno razsodišče ne bi zgolj v imenu Ijudstva, ampak celo z njegovim odobravanjem, uzakonjalo jezi-kovne spremembe. V teh mukah, ko mu čakajoč na naslednji avto-bus v ušesih še vedno brni hvala za poslušnost, se naš potnik ozira za besedo preročišča. Po bontonu o katerem plemenitosti so imeli po-slušalci moč poslušati na tem radiu, ubogljivo opravljenemu dejanju sledi beseda — hvala. Ker pa je dejanje že tudi samo branje napisa na steni Integralovega avtobusa, bo pozoren poslušalec cikla o lepem vedenju prebral enigmo, zaslužil zahvalo in bo stoječ pred napisom gledal skozi okno na deževen dan in na množico čakajočih pred avtobusom. bernard nežmah Mladi optimist S polno mero upanja in veliko prizadevnos da fant ne bi zamudil (verjetno pravočasni vpoklica v vojsko) se je na Centru za raz univerze, ki zapisuje dogajanja na univerzi, | glasil s pismeno prijavo za študij v naslednjems skem letu. Prva lastovka sicer še ne prinese mladi, posebej če prileti jeseni, vendar kaže na da so tudi med mlado generacijo še ukaželjni dje, ki navkljub hitro nastajajočim ukrepom v jamejo, da bo razpis za vpis na Univerzo vendi objavljen in da se bo nanj lahko prijavil. Univerza je institucija, ki vzbuja družbi upanje, čeprav bi jo v njeni 60-letni zgodovinii krat skoraj že ukinili zaradi pomanjkanja sr stev. V slovensko univerzo se naslanja upanjei venske inteligence in njenega podmladka v težkih časih. Zato tega upa ne bi smeli razblin nepremišljenimi posegi vanjo. Univerza brez knjig i Eden od začasnih ukrepov, ki bo imel posledj dlje, kot bo trajal, je prepoved oziroma restriki uvoza tujih knjig in periodike. Po oceni Poslov skupnosti založnikov in knjigarjev -Jugoslav znaša v letošnjem letu uvoz strokovne literatun periodike s konvertibilnega tržišča 7% realizi nega uvoza iz 1979. leta. Razlike med posami nimi republikami in pokrajinami so še dodal komplikacija za statistike. Vendar se mi zdi, dai lativno ugoden položaj Slovenije nikakor ni zlog za samozadovoljstvo. Ne pred lastnim deli skim razredom in narodom (odvisno komu govor namenjen; katere so množice, na katere apelira) ne pred jugoslovanskim avditorijem ta podoba pridnih in delavnih Slovencev ne m< zakriti splošne situacije. Prav ta relattivizac omogoča pridnim aktivistom, da hvalijo s svojim dobrim delom in istočasno predlagajo nove in nove restrikc Tako bo odličnjak pred Učiteljem še bolj prizai ven, njegova dejanska nesposobnost pa je il naša skupna in splošna. To pa je že mesto, kjei meče pesek v oči. Ce je Slovenija namenila 30 rr realizac iz leta 1979 za uvoz knjig in periodike — in opravimo še par mističnih knjigovodskih opera pretvorbe deviz v dinarje, dinarje devalviram© pretvorimo to v devize, se 30% spremeni v manj vsoto. Novih tujih knjig tako praktično ni. tu revij pa je le še recimo 40% od nekdanje akvizi je- »Jugoslavija je na najboljši poti. da v nekaj lefl postane kulturna in znanstvena provinca razvitel sveta.« (dr. M. Žnideršič. Dnevnik. 30.10.198 Do tu smo govorili o politiki uvoza knjig. I Te restrikcije pa so take narave. da se je trel vprašati, kakšna zainteresirana zavest stoji j njimi. Obskurantizem se sicer poskusa opravičit tem, da ni denarja, a!i pa da je treba strogo in po sod varčevati. Dolgoročni namen pa ni nu jno pi duktivne narave. In prav vprašanje produktiv usmerjenosti in politike. ki bi spodbujala le-to. izpostavi tukaj. Knjiga konec koncev ni samo f kakšna humanistična vrednota na sebi. In tud boljšihčasih namkulturnoin literarnozarnudni« ni bilo neznano. Strokovne knjige — in predvse o njih govorimo — pa itak niso čtivo za imnožk Odločitev, da se vključimo v mednarodno de tev dela kot podrejeni partner, kot odjemaiec z starelih tehnologij in licenc, kot predelovalec iu surovin itd. — je odločitev, ki zagotavlja. da boi z vsemi restrikcijami lahko kar lepo živeli. Pi duktov take operacije je več. Eden med njimi tudi dokončna zmaga nad tehnokracijo. ki ne 2 jame samo poslovodnih organov v podjetj ampak tudi tehnično inteligenco, razvoj lasti tehnologij in še kaj. Da je taka usmeritev nujro spopadu z birokracijo, z njeno željo po absolu kontroli in centralizaciji gospodarstva, j k J/°,^^° pa * ne m°re spremeniti Tud^e bodo kakSne demonstracije 1 kaj podo- OKniePgovTiS!!f t°wnjem'° nje«Ovi P°nti™ u njegov pohtiki ne vem veliko 0 niem b a°rk" tkOt t3kem'pa kar Sem ««W bral - gotovo ni mogel biti slab človek. tvtTe i^JSlim'u\ni kake realne mož«osti za večje spremembe.Saj to prav gotovo niso satrssjr^ staiišča's4 •«bi 33*1 slavlje?1 ^^ "a °dnOSe ZSS* do Ju^o- Jaz^sem bii Vedno optimist kar se tega Tovariš:Rekel bi le to,da sem veseUker se nas -^^.f.te^^iče.Mi nismo blizu. 'J''[ Znanec:Malo prej bi rae morala dobit pa bi me šokirala.Zdaj že vem. Študent3:A je to res? Študent 4:Še slabše bo,še slabše. Kerševan:To je težko.Tako v prvem trenutku. Pridite čez kakšen dan,pa se bomo pomenili. Moral bi stvari malo premisliti; Debenjak: Kajiega pa nisera vedel...... Mishm, da so koncepti sovjetske partije znani. čeprav ni mogoče natančno ugotoviti kakšni mehanizmi delujejo znotraj nje,mislim,da smrt tov.Brežnjeva ne bo v bistvu spremenila njene poti. Ja, sistem v ZSSR je bil vse prej kot princip kolektivnega vodenja.V partiji pač lahko pride do kadrovskih sprememb.prerazporeditev vpli-vov.vendar spektakularnih stvari v bistvu ni pričakovati (sestava ožjega partijskega vrha je v zasnovi dokaj stara,najmlajši član je star 57 letjnlajših ni.In to pove zelo velikojlmplika-cijejci bi ob tem nastale,so možne na ravni velesil.Saj nam je znana politika Reaganove administracije oziroma ZDA,ki bi ta trenutek lahko dejavno v narekovajih posegla v medna-rodne odnose.-.Možnost razreševanja kriznih žarišč kot sta Poljska in Afganistan tu še ni dovolj jasna,oziroma se je ne da še dovolj predvideti. Ker nan je delovni pripomoček prav na tem mestu prioel bc>jkotirati,kot se spodobi za zahodne produkte v tem kritičnem Č3ai,smo morali nadaljevati po spominu. Na ameriškem informativnem centni je odsotnost tov.direktorja pojasnila prijazna tovarišica z obrazlo ložitvijo,da imaja na ta dan v ZDA pač praznik. Bradati subjekt:Ja Brežnjev je šel,bo pa prišel drugi. Tisti y Kremlju so čisti fosili.V tem primeru jih je pač predstavljal Brežnjev. .....:hwp z uliceje močnej% Zato smo se uma- knili v prostore redakcije našega časopisa. Direktor Francoskega kulturnega centra:Odgovor na to vprašanje bi najbrž moral dati generalni kon-zul v Zagrebu.Jaz se ukvarjam s kulturo. Zanima nas vaše osebno mnenje? Smrt je velika tragedija.naj se sliši to §e ta-ko banalno.Prav gotovo bo prišlo do sprememb, vendar je to zadeva ljudi,ki se ukvarjajo s politiko. Mene kot Francoza to ne zadeva direktno. Spremeniievendar zadevajo tudi Francoze? lo je že res, vendar ne na kulturnem področju. Pa bi mogoče lahko kaj povedali o kulturnem sodelovanju med Francijo in Sovjetskozvezo? To bi vam sedaj težko pojasnil,ker temeljijo ti odnosi na medsebojnih dogovorih.ki so zelo urad-ni.Lahko.da bodo postali bolj intenzivni,lahko pa da se bo njihov obseg skrčil.Sicer pa moja vloga tu ni takšna,da bi lahkodajal kakršnekoli izjave o tem.Lahko pa vam povem,če vas zanima.kai-koli o odnosih na področju kulture med Francijo in SFRJ. xia Tribunirvo pr^io; NN:On je bil velika osebnost.Znal je veliko st^arf zgladiti, tako na primer w s Poljsko,tudi prijateljstvo znal vspbstaviti.tako na primer z Ameriko...... .i!.-^r.T» c.i'xA 3'.,f\>M .r r,rC-f.^\*^\ '.'Kr^r^Fi^j B g>* K S ^ «> 3 00 ^* "^ +* O N o O « E 2* a 'B >O ^ O JJ « % ^o 5 ii s|l| il Ph -le -3.8,3E- Za konstruktivno kritiko »samoupravnega« diskurza Specifično obdobje ukrepov ZlS-a bi lahko obenem označili za obdobje, v katerem se mora dokazati komparativna efektnost našega sistema socialističnega samoupravljanja. V kolikor ostane samoupravljanje »mrtva struktura«, v istem tre-nutku ostane le še predmet zgodovine. Ena izmed tundamentalnih točk, ki pripomorejo k oživlja-nju/demokratizaciji samoupravnega sistema, pa je ravno preboj molka — ne z žaljivostjo ali pamfle-tizmom — ampak s konstruktivno kritiko neke posebne oblike mandarinskega jezika, t.j. »sa-moupravnega« diskurza kot vase zaprte, »cele« struktuTe, ki iz te nemožne točke izjavljanja de-klarira. »Ni več potrebe pisati o ukrepih -- sami smo že vse napisali« in v koiikor se pač stori ta de-likt, dasešepiše, ko je »vendarže vse napisano«, v diskurzu, ki nujno izpade iz samoupravno »cele-ga«, se farsa ponovi: »saj sami ne vedo, kaj bi radi povedali.« In zdaj tisto. Kar je umanjkalo. Razredno je ravno tista »paradoksna točka čistega označeval-ca, označevalca—brez—označenca, ki je izključe-na« iz ukrepov in omogoča učinek označenca, tj. »pomenskost ukrepov«. Razredno je tu vse, je obči ekvivalent, je »pulzija med vsem in ničem in kot lak brez pomena, ker je pomen nasploh,« smi-sel nasploh, ne-smisel. Vse je načeloma pod kon-trolo, pod Oblastjo, toda Razredno uhaja, je pre-sežno, nefunkcionaino ali drugače: je »konstitu-tivno perverzno.« (S. Žižek). Razredno je križišče Strukture^Sistema in Gibanja ali če hoceie psev-do-dialektično: enotnost nasprotij, v katerem eno neposredno prehaja v drugo, je svoje drugo. Vse je odvisno od razrednega boja, pa je vendarle impo-tentno, kastrirano. Je potencialna Revolucija, pa je (zopet) vendarle hkrati Sistem, ga »totalizira« s svojim izjemnim položajem, v svoji aktualizaciji pa je »brez pomena«. Lakanovsko: Struktura/Si-stem označevalcev z označenci, označevalna bate-rija (S2) so naši ukrepi—presežno |e razredna raz-sežnost (razredni boj). Manko razredne razsežno-sti (mana — Levi—Strauss) v verigi ukrepov ni najbolj »nabito« mesto, a se prav zato v njem zgošča vsa »pomensko—pozitivna« teža, vsa neeksplicirana »konotacija«, ki uhaja dobesed-no—izrečenemu pri ukrepih. Le-tem manjka ra-zredna razsežnost in le-ta je ukrepom heterogena in obenem nujna, da se ukrepi sklenejo, da so »celi«. To pa je socialni simptom (Marx), ki izpri- DRŽAVNA ROMANTIKA — ROMANTIKA DRŽAVE » Kritike, ki opozarjajo na nedoslednosti, slabo-sti in odstopanja od dogovorjenih načel, moramo upoštevati z vso resnostjo ter vse slabosti in nedo-slednosti z najširšo strokovno in družbeno aktiv- nostjo učinkovito odpravljati__ Nikakor pa ni mogoče sprejemati tistih kritik, ki posamezne sla-bosti in pomanjkljivosti z nekaterih področij pos-plošujejo na celotno usmerjeno izobraževanje. Kritike, ki trdijo, da se z usmerjenim izobraževa-njem znižuje splošna izobrazba množic ali da se izobraževanje mehanično prilagaja trenutnim po-trebam in omejuje pravico do izobraževanja, po-sebej še nadarjenim učencem in podobno, izhaja iz nepoznavanja ali neupoštevanja dejstev ali iz posploševanja posameznih slabosti ter v bistvu že-lijo znova začeti polemiko o temeljnih načelih in ciljih preobrazbe izobraževanja« iz uvodne raz-prave tov. Majde Poljanšek, predsednice Repu-bliškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na seji skupščine SRS, ko so zadn jič obravnavali probleme preobrazbe šolstva. V izgradnji družbenega sistema ni dovolj sama opredelitev ZA cilje. Potrebno jih je tudi uresniči-ti. Pri nas uresničujemo cilje na področju izobra-ževalnega sistcma od prve reforme naprej. Zna-čilno za vse te reforme je, da glavni cilji ostajajo, reforme pa sledijo druga drugi. Vsakič nekoliko drugače organizaci jsko zasnovane. V odlomkih iz ekspozeja podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Čolakoviča, ob sprejet ju zakonov o šolstvu, ni težko najti njihove zveze s sedanjost-jo. Ta ekspoze bi bil lahko v glavnih črtah aktua-len še danes in bi ga prav tako lahko prebrala tova-rišica Poljanškova ali pa kateri od skupščinskih delegatov na že omenjeni seji skupščine SRS. Permanentnost ciljev šolskih reform ponuja dve izhodišči za nadaljno obravnavo: 1. Glji reform so potrebni samo zaradi tormal-nosti in so za vsako reformo nebistveni. Zato je potrebno zajeti vsako reformo v n jeni staikturalni vpetosii v družbene mehanizme. 2. Cilji reform niso samo formalni. Za njimi sto-jijo vizionarji socialističnega šolstva. Pod prvič lahko ugotovimo, da šolstvo vsem re-formam navkljub vztraja v svoji proračunski na-vezavi na državo in njene institucije (glej letošnjo številko Tribune 1/2: Kam zznanostjo) in da torej strukturna presnova šolstva sploh še ni bila izve-dena. Pod drugič lahko ugotovimo, da v naši družbi vi-zionarji socialističnega šolstva dejansko živijo in se večinoma zadovoljujejo z deklariranimi cilji in politično terminologijo, ki govori o nekaterih ne-doslednostih, slabostih in odstopanjih od dogo-vcrjenih načel. Vse to do prihodnje reforme. Tako so lahko mirno živeli drug ob drugem bi-rokrati in vizionarji socializma, včasih v eni in isti osebi, in so po potrebi hodili v skupno osvežujočo kopel pretekle revolucionarne zgodovine zajemat novih moči. čuje LAŽ ukrepov (enakomerna porazdelitev stabilizacijskih odrekanj). Razredna razsežnost je nelaž laži ukrepov, je iracionalni element racio-nalne totalitete ukrepov, torej točka vrenja »re-snice.« Kot smo videli. Razredno avtoreferenčno »to-talizira» »pozitivne« oznake, tj. ukrepe. Skozi nemožnost Razrednega se ukrepi konstituirajo, manko Razrednega je Razredno manka. Fetiši-zem ukrepov je v tem, da je Ra/redno v ukrepih tista partikularnost, ki je inherentna, »notranja« in jeobenem negacija, je heterogena. Razrednoje Občost, Partikularnost, Univerzalnost (Si); ukrepi naj bi izražali resnične interese delavskega razreda — kdor je proti ukrepom, je s samo meta-foriko fetiškega ustroja ukrepov proti tem resnič-nim interesom, proti delavskemu samoupravlja-nju itd. Diskurz ukrepov se strukturira okoli simp-tomatične točke, ki izdaja potlačenost Razred-nega in ideologija Gospodarja nevtralizira ta simptom s tem, da ga dojame kot slučajnega, pre- hodnega, pogojenega z zunanjimi vzroki (s plane-tarno ekonomsko krizo) in ne kot zakonitost Sistema. Partikularno (ukrepi) ne spodbijajo univerzal-nosti (delavskega samoupravljanja) — administri-ranje se pri tcm ne taji, ne kamuflira, za ukrepe se pri/na, cla so administrativni, vcndar se premakne pomen: administrativni ukrepi so v nekem smislu tudi demokratični, saj jih s podporami (Klu/, Javor itd.) podpira delavski razred, ki ?ve, da so nkrepi ntijni, neobhodni. Torej administrativni ukrepi tudi reali/irajo interese dclavskega ra/.re-da. Ko lovimo samoupravni diskur/ na dejstvih (kar smo počeli ves prvi del teksta), se nam jegu-Ijasto umakne na nivo KODA in kritika, tudi »kri-tična« kritika, udari mimo (kar je bilo očitnc; vedno nam.je »nekaj« manjkalo). Diskurz Go-spodarja (administrativni ukrepi) nam dokaže impotenco »univerzitetnega diskurza«, tj. vedno-sti, znanosti, delavskega samoupravljanja na po-dlagi znanstvenega socializma Marxa— Engelsa — Da gre v naši povojni zgodovini za sožitje vizij in državnega aparata dokazuje ekstenzivni in neu-rejeni razvoj gospodarstva, naselij, zdravstva, šol-stva... V njih ne prevladuje ne hierarhična po-ve/.a in ne kreativnost delovnih Ijudi in občanov. Ljudje ne smejo biti ne preveč bogati in ne preveč revni. Ravno prav. Ideje so važne in niso. Ideje so važne kot pobuda za akcijo. Pri tem ni pomemb-no, da se realizira njihova vsebina. ideje so plod kreativnega duha, vendar je ta kreativni duh ome-jen v svoji ustvarjalnosti. Ne more se udejanjiti oziroma se lahko le tako, da i/grajenega nc spre-minja. Lahko pa seveda nadgrajuje, obgrajuje, prigrajuje, dograjuje in celo na novo postavlja tam kamor še ni prodrl socializem. Na primer na rodovitno zemljo v Gorenji vasi. Skratka, krea-tivnr duh lahko ekstenzivno razširja. Znotraj ek- stenzivnega razširjanja je vedno možna zgodovin-ska opredelitev ZA, saj vedno posega ven, neob-stoječe, v prihodnost. Ideja o socializmu je v Ijudeh povezana z nečim dobrim, poštenim, humanim, z altruizmom. de-mokracijo. Socializem jetudi idejaoeloveški sreči v človeški družbi. Te ideje so hkrati gonilo sociali-zma in njegove utopične komponente, kerjjudje, ki živijo za vi/ije, izgubljajo stik z realnostjo. Ne-prekinjena pripravljenost za boj za te vizije brez pravega spopada in njihovo neuresničevanje ozi-roma njegova neuspešnost porajata v Ijudeh dvom o njihovi zgodovinski upravičenosti. Poli-tično zapiranje dialoga na to temo, formalizira to vizionarsko vsebino in dobesedno ukinja vizije. (Iz socialistov, ki ne vedo, da je socializori uki-njen; brivci, ki to vedo, brijejo norce. To seveda Lenina, in na podlagi konstitutivnega maJ Razrednega izvede/udejanja »iracionalni«, n9 ajekljivi X, karuzmo ukrepov (administriranjel ceš da so - bodo učinkov iti. Naj bo delavsko sJ inoupra\ Ijanje sc lako profano - ko se prc\ lcčel misiiko hcuio\skc dr/a\e, občostjo interesm. inl tcrcsi občosti »simbolno uunkujel (l.e\i Strauss) : \ samoupra\ljanju jc nek.tj \el jc "dejansko /golj ilu/ija -, ki pa se kako deluj| na pripravljcnost delavskega ra/reda, da sprcjir ukrepe kot nujnc itd. Beha\ost dospodarja m njego\ih ukrcpov je \ konstitutivnem apriori/rJ| samopre\ari, da je /IS ali to\. Planinče\a ra\fl /aradi ukrepo\ \redna /aupanja delavsketNi fl /reda,daima\ sebi tisti \ realnih k\alitet o/. s(fl sobnosti, ki so potrebne /a ob\lado*aifl jugo -ekonomije. /ato nujno spregleda, da 9 tisii X projicira samo \ specifični intersubjekti\M konstelaciji, po neki iracionalni logiki. ki je ne ofl vladuje - timanjka dialektična distanca do sfl mega sebe (ZlS-a do ZFS-a), do dela, ukrepoB delo\anja, ki se bere kot kriza nekega birokral skega koncepta razvoja, ki si jes\oje/i\ljenje pM daljševal / najemanjem posojil, / milijardnimi /M dolžit\ami in končno — ravno \ teh »kri/nfl časih« - končuje na »smetišču zgodovine«. MaV ski ZIS je svojo vlogo »reševalnega Štaba« cenzu-1 riral, potlačil v ne -vedno in zaigral na <«\ojo| »inoč, svežino, novost«, ki naj prepreči najhujše: ukrepi so bili pričako\ani in /daj so tu' Epilog: pri administrati\nih ukrepih ni možno sii odločanja z »da« ali ali »ne« in tako odpadt tormalni preizkus »zrelosti« samoupravljalcev — past je drugje: Država je 7 administrativnimi ukrepi že ugotovila »ne/relost- dela\ske«:ii ra^ /reda za delavsko samoupra\ Ijanje s sprejetjenJ ukrepoN- / neposredno zakonsko prisilo in od\ zell pravico nadaljnjega samoupra\nega odločania Finta je ravno v tem, da je odločanje z »da« al ne« premeščeno na neko drugo mesto, kjer »da-pomenipodredite\ o/. spo>to\anje ukrepo\. ne* pa (s špekulacijami, tihotapsnom. krsitvam ukrepo\ sploh) pomeni /e spro/enje represi\neii; aparata. Prosto\oljna podreditev jeenako Hlapei (ki je resnica Ciospodarja). neproMOvoljna po dredite\ (se pravi: sami ukrepi silijo k i/iara\ aiiju je enako keha. ne pomeni, da so brivci nezmotljivi). 1 Povojni polet v izgradnji nove sodalistiična .skupnosti je končan v gospodarski in družlben« krizi. Sama pripravljenost za delo in prostovoljna akcija nista več dovolj, kajti današnji svec nJ izhaja več iz povojnega niča, ampak iz njegovfl dediščine. Ta dediščina pa je ekstenzivna izgradfl nja družbe, vizije in birokracija. Pa še nekaj jea deagrarizacija kmetijskih zemljišč. Danasnja mladina tega stanja ni ustvarila, zaradi čisto fpre-1 prostih biološki zakonitosti obnavljanja člove* škega rodu ne more biti za današnje stanje otHgo-f vorna, niti soodgovorna. Preseganje tega stanjal (gospodarske in družbene krize) pa je za danaišnjeI mlade bistveneg pomena. saj utegnejo ostati fr»rez I kruha. bre/ dela in brez perpektive. Sicer pa t.o ni samo problem mladih, tudi drugi lahko ostanejo brez kruha in dela. Današnjih perspekiiv ni več mogoče graditi samo na vizijah socialistične revo-lucije iz jugoslovanske zgodovine. Zaradi gospo-darske in družbene krize dosedanje sožitje viziij in državc ni več možno. Vizije se lahko formaliziirajo (in s tem odmrejo) ali pa ne. V tem zadnjem jpri-meru je potrebno soočenje z lastno zgodoviino. Soočenje z lastnimi zgodovinskim napakami je običajno zelo neprijetna zadeva. To \elja takof za posameznika kot za družbo oziroma njene sc stavne dele. Napake porajajo tudi nekntično kirn ko, bolj napadalne in jezljivenarave. Tenegrcza-1 tirati in zapirati, saj ravno ti postopki na političm ravni ne kujejo zavezništev. ker so verjet' i/bruhi upravičeni. le premalo destruktivno k.o; struktivni so. Sama konstmktivna kritika d;»i>. vodi navzdol. ker je prostor /a nadaljno eksie /ivno širite\ od /unaj omejen (/ odplačili knec tov. natto. hrano...) Zato je kritična zgodovinska analiza brez vn.' prej določenih rezultatov danes nujna. Danasn radikalci so realisti! Zgodovinska analiza pa do danes še ni bi1 opravljena. tosmo med drugim slišali pred dobn: mesecem, ko so v okviru dejavnosti CK ZKS skh caii poseben sestanek / novinarji, ki se ukvarjajo / obveščanjem na temo usmerjenega i/obraže\a nja. 1 am smo lahko slišali, da smo novinarji pra\ zaprav »pravi eksperti« /a to podrtičje. da veliko vemo (\eč od tunkcionarjev CK ZKS. ki delajo na tem področju) in da naj družno pristopimo k reše-vanju /akomplicirane situacije okrog in v usirner-jenem izobrazevanju, da naj se/nanimo Ijudi. da gre vendar /a družbeno reformo, v kateri mora in ima pravico sodelovati vsak dclovni človek v rnasj samoupravm socialistični skupnosti. Novimarji smo pojasnili, da te naioge ne moremo izpelja-ti.. .Namigi, ki smo jih preLeli na tei seji, kažcjo, daso sedaj PlS-i in njihovodclovanje na udaru Da raorebiti ne delujejo dovolj »samoupravno«. Dušan Turk Take rabimo V tej težki situaciji, ki je nastala po objavi ukre-pov ZIS se vam oglašam s kratkim pismom, kate-rega namen je, pokazati našim občanom predv-sem pa funkcionarjem na najvišjih mestih, kakšne Ijudi rabimo, da bi izšli iz tega kriznega obdobja. ;Za primer bi dala herojsko požvrtvovalnost milič- nika Kerima Omanoviča, ki je neglede na vse po- ¦ sledice njegovega dejanja in na nevarnosti, ki so I ?a čakale pri n jegovem de janiu razbil egoizem, ki I vlada v naši potrošniški mentaliteti. Ko se je na- I mreč 5. novembra neka ženska hotela vreči iz I zmajskega tnostu v Ljubljanico se je miličnik sle- I kel in skočil za njo, ki se je že utapljala. Priplaval I je do n je in s skra jnimi močmi jo je obvladal ter jo I privlekel na strm in spolzek breg, kjer je končno I našel železni kavelj, ki se ga je oprijel in počakal I na gasilce, ki so mu prihiteli na pomoč. I Mislim, da je to nivo odgovornosti, ki bi se ga I morali držati tudi naši politiki, ne pa da hočejo I sknvati napake in govoriti le o abstraktni odgo- I vomosti. Tako je na primer tov. Šetinc na zaseda- I nju slovenske skupščine dejal: »Prav sedaj smo I sredi živahnih, pogosto celo nervoznih razprav o I odgovornosti. Drug od drugega terjamo, da zao- I strimo odgovornost, le redko pa se vprašamo, ali I smo sami že kdaj koga poklicali na zagovor,« kajti I »tudi najostrejšim pritiskom se je treba pogumno I postaviti po robu, celo z odstopi odgovornih«. In I malodaljepove: »Negrezato,daiščemogrešnega I kozla...« (Delo, 20.10.1982, str. 4). Koga pa naj I bi iskali po vašem mnenju, tov. Šetinc? »Nedolž- I no« jagnjed? »Grešnega«, da, »grešne kozle« iš- I čemo, neodgcvorne. ker jih nihče ne kliče pred I odgovornost, take, ki so jim usta polna besed o I samoupravljanju. Tako je, kot pravite: omenam I mora slediti pohvala ali graja, zaupnica ali ne- I zaupnica, ponoVna izvolitev ali odpoklic, odstop, I zamenjava ekipe. I Ko bi bili vsi miličniki Omanoviči, se nam ne bi I dogajalo to, kar se nam dogaja: ne bi bilo treba I čakati v vrstah za bencin, za praške, kavo, olje air I sladkor, temveč bi srečno živeli v naši samou*- I pravni družbi. I Barbara Grozint I organizacije SZDL v Sloveniji, ki naj bi bil ob tej priliki najglasnejši, saj so mu na meji naši organi /aplenili televizor. Kot prvi se mu je strumno po-stavil v bran tov. Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije: »Ne morem (pa) se strinjati z Zvonkom Poščičem, da je socialistična zveza zgolj propa-gandist ukrepov, /golj informator. Socialistiična /veza kot najširša organizacija ima tudi splošno družbeno nadzorno funkcijo in s tem pravico, da kritizira slabe postopke, predvsem pa slabo pri-pravljene ukrepe.« Tov. Šetinc je tudi pojasnil, da ne gre za nobenega predsednika neke mestne or-ganizacije socialistične zveze v Sloveniji (te sta le dve: Ijubljanska in mariborska) kar je bik> tudi preverjeno. Ce je v čem smisel izjave tov. Poščiča potem je vsekakor v tem, da žcli »socialistični /vezi prilepiti obliž na usta, da ne bomo govorili o teh stvareh.« Tudi sam bi rad na kratko spregovonl o ukrepih ZlS-a, ki se mi zdijo preveč egalitarni in sploh ne upoštevajo naše družbene realnosti, to je, slojev-sko in razredno razdeljene prehodne družbe na poti v komunizem. Ukrepi so etablirali izenače-nost vseh tudi s tem, da vsak lahko dobi le 401 ben-cina in, da za vse velja enotna postavka 5000" din pri prehodu čez mejo ne glede na to, da ta znesek nekemu delavcu morda predstavlja 5iir/f plače ali celo več, kakemu direktorju ali funkcionarju pa 2l)V( ali še manj. ZIS bi sicer želel pravično razde-liti bremena gospodarske krize, vendar pa se mi zdi, da se ukrepi ob že prej naštetih protislovjih razblinjajo v nepopolnosti in v hibah njih samih. Poglejmo še drug primer: 10-4U'# zmanjšana po-raba bencina je zelo raztegljiva omejitev, ki se jo zlahka nadoknadi medtem ko štiridesetliterska meja za posameznike predstavlja v končni fazi dušenje v prenatrpanih avtobusih in vlakih. Mi-slim, da so pri nas socialne razlike zelo globoke in da se bodo z ukrepi samo še zaostrile. Ne zdi se mi tudi prav, da so za »tihotapljenje« kave ali pra-škov uvedene tako ostre kazni, kot je npr. za-plemba avtomobilov. Ceprav razumem težko si-tuacijo v kateri smo, se mi na splošno zdijo ti ukrepi vsiljevanje nesamoupravnih kanalov odlo-čanja. Ob koncu bi povedal še tole: lepo je, da smo se na nivoju federacije dogovorili za uvedbo druge stopnje omejitve porabe električne energije kot naše specitične oblike solidarnosti, toda po drugi strani ta nivelizacija producira podporozgrešenim medrepubliškim ekonomskim politikam: takosem, na primer v časopisu prebral, da je makedonski delegat v Zvezni skupščini naivno spraševal, kako to, da v Sloveniji skorajda ni omejitev, v Makedo-niji pa jih je toliko, »da se delavec še okopati ne more«. Postavil bi mu nova »naivna« vprašanja: kdo je gradil elektrame na mazut na ogromnih le-žiščih premoga, kdo je pred parimi dnevi odprl se eno rafinerijo (v Skopju — kot da ne bi bile jugo-slovanske nacionalne ekonomije že tako konku-renčne ena drugi!?) Naj vse te slepe investicije l zdaj plačujejo vse republike — tudi tiste. ki so si \ začrtale že pred leti dolgoročnejšo politiko na tem področju? Vse to so odprta vprašanja, ki terjajo odgovore, predvsem pa odgovornost in zdi se mi, ^ da je poseg tov. Šetinca v neko neodgovorno iz-javo na mestu in mu zaradi tega tudi čestitam. \ Lovro Zajc Iz jugoslovanskega tiska (Delo, 12.10.1982, str.2) »Ivan Franko (sodnik ustavnega sodišča) je pripomnil, da bo moralo zdaj ustavno sodišče Jugoslavije presoditi... poja- ve, povezane s položajem funkcionarjev v zveznih organih. Takšno pobudo je dal ustavnemu sodišcu zvezni javni pravobranilec, ki meni, da so s polo- žajem funkcionarja povezani tudi določeni privi- legiji.« Prav tako v Delu: »General podpolkovnik Todor Atanasovski je v besedi na zadnji seji CK ZK Makedonije, ko so govorili o omejevanju go- spodarskega kriminala in o negativnih pojavih v družbi, resno opozoril, da ima poleg gospodar- skega kriminala tudi negativno vedenje posamez- nikov neposredni odraz na obrambno in samozaš- čitno moč države... Med člani ZK, je dejal Todor Atanasovski, posebej v vrstah funkcionarskega sloja, je najti posameznike z zelo destruktivnim vedenjem. Koga torej pravzaprav danes kritizi- ramo? Resnično moramo natančneje formuli- rati in podčrtati kritiko, in če to tudi storimo, gre potemtakem objektivno tudi za samokritiko. Vzemimo samo en primer: Poglejmo devizne knjižice funkcionarskega sloja... Pred dvema le- toma, namreč tik pred devalvacijo dinarja, so neki republiški funkcipnarji, med njimi so bili tudi ne- kateri republiški sekretarji, pohiteli s kupovan jem deviz »na črno«. Eden od njih mi je dejal: »Od jutri sem bogatejši za štirideset miljonov starih di- narjev...« INTERVJU s tov. Draganom, pod- predsednikom ZIS — njegova izjava: »Sedanji ZIS je skorajda 99-odstotno nov, v zvezni admini- straciji pa je stvar čisto obrnjena, 99 odstotkov, v šali bi lahko celo rekli 101 odstotek, je stare.« (Delo, 29.9.1982, str. 2) »Analize kažejo, da je v zvezni administraciji čedalje več zaposlenih, kva- lifikacijska struktura pa je čedalje slabša. Še zlasti vznemirljivi so podatki, da se kar naprej veča šte- vilo zaposlenih s srednjo in nižjo strokovno izo- brazbo. Trenutno jih je v zvezni administraciji okoli 15000, kar je več kot polovico vseh zaposle- nih. Tudi starostna struktura je neustrezna, saj je med zaposlenimi v zvezni administraciji več kot polovica zaposlenih starejših od 50 let.« V zadnjih petih letih se je zaposlilo v zveznih organih okoli 170 pripravnikov, veliko manj, kot predvideva zakon, uveljavlja se administrativno—uradniški način oreganizacije dela, 1100 funkcionarjev je imenovanih, v teh organih je 76 delavcev, ki sploh niso razporejeni na nobeno delovno mesto, 150 bi se jih moralo že upokojiti, pa so še vedno zaposle- ni. In sam nepodpisan tekst (Tanjug) ugotavlja: »Zanje ne velja načelo o delitvi dohodka po delu in delovnih rezultatih, njihovi osebni dohodki pa temeljijo izključno na v naprej določenih koefi- cientih in ne na delovnem prispevku.« O (ne)založenosti trga, uvedbi bonov in odgovornosti V zadnjih tednih, še posebej po zadnjih ukrepih ZIS, ki so več ali manj prizadeli vsakega občana naše socialistične samoupravne družbe, se je za-čelo veliko govoriti tudi o uvedbi bonov za osnovna živila in na nekaterih podrocjih naše dr-žave so jih tudi že uvedli, (kar je po posredovanju ustavnega sodišča SFRJ nezakonito). Ekonomsko gledano naj bi ZIS s tem dosegel še radikalnejše razporejanje presežne vrednosti, kar mu je v neki meri že uspelo z zaprtjem meje. 5000 dinarjev je postala vstopnica za prvo tržaško (ali katerokoli drugo) nakupovalno fešto, in le ta se potem stop-njuje po 2000 dinarjev ob vsaki naslednji. Brezobrestno kreditiranje države in blitzkrieg inflacije, ki se v zadnjih letih giblje med 30 in 40%, kar pomeni, da se ob letu vrne za isti odstotek zmanjšana relativna vrednost depozita, je ena stran medalje. Druga, če ne še bolj senčna je revizija načela o odprtosti meje, helsinške listi-ne, osimskih in videmskih sporazumov. Na dlani je dejstvo, da je založenost trga izpod nivoja kritike in če bi trg bil založen, ekscesov na mejah ne bi bilo. Krivda? Spet ta krivda in neljuba odgovoraost. Imena so znana — gre namreč za personificirane odgovornosti z imeni in priimki, ki se na vse mogoče in nemogoče načine izogibajo demaskiranju. Zato mislim, da je zdaj skrajni čas za začetek preverjanja odgovornosti, zato zahte-vamo preiskave in če je potrebno tudi odstope! Vsak mora položiti svoj račun. Ljudstvo ne mara več prenašati demonstracije hoj s sestanka na se-stanek.zaprte seje skupščine in predsedstva CK ZKJ, katere se gibljejo v »sferah visoke politike«. Ekonomsko pogojen diskurz te politike je zna-čilen in je umeščen derivativ: »ljudska jeza«, »ljudsko obsojanje«, »osamljeni potrošnik«, »prekupčevalec, tihotapec in skrivač zalog«, »ljudsko gibanje za varčevanje,« »aktivnosti za ljudsko posojilo« — vse to so gozdovi floskul, ki prekrivajo manko razrednega — naš delavski ra-zred je pripravljen sprejeti na sebe odgovornost rešitve iz nastale situacije, toda že večkrat je bil pri tem krepko prevaran, saj je račune plačeval samo on, drugi pa so si gradili kariero na njegovih ple-čih. Zanima me, kako naj ZIS razpravlja o uvedbi bonov, ko pa vendarle ne poseduje niti najosnov-nejših podatkov o realnem stanju, npr. o zadolže-nosti, o emisiji — razmer torej ne pozna ali jih slabo pozna. 20% devalvacija kot »realna vred-nost dinarja« kljub zamrznitvi že resultira predv-sem v novem zviševanju cen, kajti uvoz je dražji, delovne organizacije pa nadoknajajo rast stro-škov produkcije s pritiski na cene. Tov. Planinc, predsednica ZIS že govori o »korigiranju cen«, o še večjem zategovanju pasov »toliko časa, dokler bo na krmilu ZlS-a« in cene resnično rastejo (ju-goslovanske cene na drobno so bile septembra letos v primerjavi z lanskim višje za 31,8%). Lo-gično in normalno razvrednotenje naj bi v prvi vrsti pospešilo izvoz, v isti sapi pa ZIS zmanjšuje izvozne spodbude, vnaša namesto »reda« nered, ukrepi nasploh pa svojevrstno dokazujejo odvi-snost združenega dela od teh ukrepov. Samou-pravno »uveljavljanje ekonomskih zakonitosti« bi zahtevalo namreč ravno obratno — in tudi uvedba bonov za živila je samo še en administra-tivni poseg izmed mnogih, ki ga je potrebno s Kardeljevim in Titovim delom ovreči. Miran Berajšek O uspešnosti birokratskega početja Šolski sistem je (ponavadi) tisti punkt, kjer se kanalizirajo in artikulirajo določena družbena (razredna) nasprotja; nasprotja, katerih narava je poznana iz (marksistične) literature (n.pr. ra-zredna razslojenost, vas—mesto, umsko—fizično delo...), ki pa vendarle dobijo v okviru šolskega si-stema neko specifično konotacijo. Ta specifika je vmeščena v samo notranjo strukturo šolskega aparata (sistema) skozi n jegovo diferenciacijo, ra-zlikovalne momente šolskega sištema, ki se ideološko (sprevrnjeno) poenotijo na ravni celo-te; dobijo značaj razrednega. Dotninantnega po-mena je, kdo zasede polje občosti šolskega siste-ma; ker s tem določa tudi prezentativno funkcijo, »njegovih«, posameznih momentov, ki ga lahko v svoji nereprezentativnosti tudi subvertirajo. Zgoraj omenjena nasprotja se artikulirajo na ravni, ki jo proizvaja produkcijski proces, kjer je določen položaj osnovnih družbenih razredov in so samemu produkcijskemu procesu imanentno pertinentna. To je ideologija, ki je utelešena v uč-benikih, predavanjih..., torej na mikro-nivoju, medtem, ko je makro-nivo šolski aparat nasploh, oz. diskurz o šolskem aparatu. Če je samoupravni sistem obremenjen z dediš-čino preteklosti, potem bi iahko rekli tudi obrat-no; da je tudi ta dediščina obremenjena s samou-pravljanjem, oziroma, točneje z vladajočim biro-kratskim diskurzom, ki se s tem ravno proizvede, ko hoče cenzurirati manko te svoje dediščine; zato je manko (kot konstituent) inkorponiran v samo notran jo strukturo s specifično vnan jo artikulacijo. Da se samoupravni birokrat lahko znajde v nepri-jetni in nelagodni relaciji izhaja iz zgoraj poveda-nega. Na eni strani preko zagovar janja legitimno-sti šolskega sistema, legitimira samega sebe, na drugi strani pa mora biti ta isti šolski sistem racio-nalno — funkcionalno organiziran, ker sicer po-stane nefunkcionalno — racionalen. Potlačitev nefunkcionalnosti šolskega sistema pa na empi-rični (površinski) ravni deluje kot tamponsko jedro, ker se s tem ravno prikriva kondenziranost določenih družbenih odnosov (nasprotij). Zatorej mora iti sodobni birokrat nujno v reformo, v koli-kor hoče narediti šolski sistem funkcionalno (ra-zredno) pertinentnega. Tukaj so seveda dane možnosti ali spodkopavanja njegove pozicije ali pa se taše bolj utrdi. Za današnji šolski sistem je značilno, da po na-stopu industri jske revolucije tudi sam postane ek-spanzionističen; osnovna težnja je zadovoljitev kadrov (delovne sile) potrebam produkcije. Pre-vladajoči trend v reformnih prizadevanjih, je utili-tarno — funkcionalistično urejevanje šolskega si-stema, ki s tem seveda dobi atribute produkcij-skega procesa. V končni instanci se nasprotja, ki se tukaj pojavljajo, artikulirajo kot težnja za čim-večji donesek presežne vrednosti, pa tudi za njeno distribucijo in porabo. Šolski sistem se vključi v produkcijsko totaliteto. Kako se je n.pr. potreba po racionalnosti de-lovne sile izražala pri nas ob reformah osnovne šole? Le-te so bile: Zakon o osnovni šoli 1958, 1968 ter 1976 spremembe in dopolnila, 1975 pra-vilnik o ocenjevanju: — postavimo, da učenci, ki v osmih letih ne končajo uspešno osnovne šole, tvorijo osip, — v 19 Ietih od 1957/58 do 197fV77 je osip v osnovnih šolah upadel od 62% na 12%. Po našem mnenju je ta osip umetno dosežen, na administra-tiven naČin, čeprav velja upoštevati višjo življenj-sko raven prebivalstva in s tem tudi boljše mate-rialne pogoje šolanja... N.pr.Dr. Janez Sagadin piše v članku »Izkušnje opozarjajo« v Naših raz-gledih z dne 22. oktobra 1982 nas'ednje: »Danes je osip neprimerno manjši kot nekdaj. Res je, da so k premagovanju osipa prispevale tudi programske olajšave in omil jevan je kriteri jev ocenjevanja znanja«. Te spremembe v splošnem bi se glasile, da so učenci napredovali v višje ra-zrede tudi z eno ali več negativnimi ocenami, kakor tudi v tem, da so se nekateri predmeti (n.pr. likovna in tehnična vzgoja) začeli ocenjevati na opisen način. PosieUica tega je, da je določen segraent tako imenovane neuspešne generacije na fiktiven način postal uspešen (in s tem je seveda tudi birokrat dobil potrdilo o uspešnosti svojega Vpoččtja). Logika, ki je, tukaj prjsQtna je precej enostavna, zato pa toliko bolj učinkovita: namen ni toliko izobraziti delovno silo (zaradi razrednih razlogov), še manj upoštevati njihove žel je, pač pa jih čimprej vključiti v reprodukcijski proces, kjer se lahkopo mili volji manipulira z njimi. Prevlado-vanje menjalne vrednosti delovne sile nad njeno uporabno vrednostjo v tako velikem obsegu je celo s tehnološko—razvojnega vidika nesprejem-ljivo; ker sta si obe entiteti dialektično zavezani, začne zaradi vse manjše uporabne vrednosti tudi menjalna vrednost padati. Posledica tega je n.pr. j med drugimi tudi ta, da delež jugoslovanskega znanja v svetovnem merilu v zadnjih 15. letih kon-stantno pada, navkljub vsem reformam. Sodobni , birokrat dela natančno tisto, kar sam skoz in skoz zanika; skozi abstrakcijo enakosti, enakih pogo-jev šolanja se reproducira njihova dejanska nee-nakost. Uspešnost birokratskega početja in (ne) uspešnost določenega segmenta mlade popul. cije sta seveda samo navidezni: »Dejstvo, da sko , raj četrtina nezaposlene mladine, ki je uspela { končati osnovno šolo, ni pridobila niti poklicne j izobrazbe, povzroča resno zaskrbljenost o kako- 3 vosti naše osnovne šole, 20 let po uvedbi obvezne ' osnovne šole.« (Jurišič: Vzgojno izobraževalni si-stem in socialne razlike). Iz pravkar povedanega bi lahko dejali, da »prva« in »glavna« selekaija i poteka znotraj strukture šolskega aparata v I osnovni šoli, čeprav je pa determinanta šolskega * sistema izven njega, v produkciji, oz, odnosih, ki se pojavljajo znotraj, kjer poteka boj za delitev in 4 porabo presežne vrednosti. Določen, ne tako majhen, del mladine je toirej vnaprej obsojen, da zavzame dni-rokraci ja skupaj s tehnokraci jo skuša zagotoviti in utrditi monopolni položaj pri produkciji in distri-buciji ter porabi delovne sile (glej prve variante Zakona o usmerjenem izobraževanju). Nepo- Državna romantika - romantika države V burnem obdobju vzpona avantgardnih struj i|ibanj na Slovenskem so Znamenja (knjižna »rka založbe Obzorja) kot eminentni in torej idi — edino pravi prostor literarne avantgarde rez dvoma odigrala neko vlogo le pre"k svojega užbenega statusa, ki ga konstituira artikulacija zlik posmeznih umetnostnih diskurzov. Polje edsebojnega spoprijema specifičnih ideoloških liav in označevalnih praks je kajpak tudi v tej ezi strukturirano s svojo notranjo mejo, kakor producirajo pravila (umetnostnega) izjavlja-ki pač že per definitionem padejo v sklop kul-re... In prav kulturalistična tantazmatika kot »ra iogike institucije opravlja umestitev Zna-enj v razmerja družbenega gospostva, ko jih ne na skrajni rob kulturniškega diskurza na čin ki zagotavlja participacijo na reprodukcij-^hanizmih vladajoče ideološke vrednosti. , so Znamenja res na robu določenega kul-irr.iskega obzorja, a zato še malo niso zgolj ob-ranski tok umetnostnih refleksov, saj je prav ta ozicijaže odlikovana prav kot produkt simbolne rgamzacije kulture. Se pravi, da je prav kot mar-malni moment vselej že vračunani moment, z rugimi besedami: kulturniška pozicija parexscel-mce. Skoz to konstitucijsko operacijo pa se krati izstavija tudi ideološka lega Znamenj zno-aj institucionalnega korpusa, kolikor zgodovin-ki interes avantgarde že v svoji notran josti obseže DČko reprezentacije svoje subverzije. Zopersta-ilev avantgarde in modernizma neki ne povsem ai.no razvidni tradiciji se zdaj investira natanko v lesto, ki ga vedno že obvladujejo identifikacij-ki mehanizmi institucije kot posebnega instru-nenta družbene verifikacije, vzdržnosti. To po-neni, da je v zadnji instanci samonanašanja imetnostne produkcije ta spektakel spopada med radicijo in avantgardo vendarle učinek prečenja tfega polja. Ceprav se ta prestižna opo/icija, od iatere živi vsa zgradba umetnosti, prika/uje kot adikalna, pa je temeljni zastavek omenjene in-'esticije razlike ravno zameglitev neprimerno ra-idikalnejšega razcepa v registru družbenega, ki jc ploh pogoj za vzpostavitev kulturnega polja in jo orej vzame neposredno v njeni mistifikacijski ormi. Potemtakem je lahko razumljivo, da mora )iti tisti kraj, kjer se kultura zavozla in sprime s svojim protislovnim, odločilno potlačen. Tisto kponorelo«, kar je v speciličnih nekulturnih pou-parkih za samo kulturo ne/nosno, se izmuzne tudi etoričnemu postopku Znamenj, ki preko kodili-iranih vzvodov sistema norm, pravil in prepovedi le more obseči ničesar, kar je za humanistični gocentrizem kulturniškega diskurza travmatič-o... Ves referencialni okvir Znamenj se tedaj zgosti v /namenito homologijo Hterature in lite-rarne krittke, ki torej producira ideološko čvrstost, enotnost tistega polja resničnosti, kate-rega dispozitiv je. I a topološka drža pa po drugi strani pojasnjuje tudi veliko zaslugo, ki nosi to »avantgardno« /birko, saj je socializacija in popu-lariz.acija tistih umetnostnih stilov in praks, ki so ra/drle stereotip tradicionalnega kodeksa, /golj obrat znotraj istega vesolja... V tem ra/drtju je pač že implicirana intenca prestopa na izpraz-njeno mesto, ki prenese le nova razmerja kultur-nega gospostva in družbene konstitucije, izpade pa »revoluciju iz temeljev, temeljita revolucija« (Y1arx). Danes, ko je ilu/ija harmonije kot bega pred grozo realnega že dovolj dobro razkrinkana, je položaj Znamenj še toliko bolj pred izpitom svoje družbene relevance, kolikor močneje butajo prtka/ni današnjih totalitarizmov ob »varni« zid distance metagovorice, ki tiktivno pogojuje avto-nomijo »pesništva in mišljenja« ... Na tem fonu se zdi, da je /godovina pustila Znamenja za seboj, da jih je odlo/ila v mrtev rokav, kjer se vsakršni - določeni - filo/otemi perpetuirajozgolj v mašineriji lastnešepavosti o/. se vpisujejo v sodobni teore?ski tok sko/ manko tistih teoretskih postopkov, ki na liniji lormulacije novuina odpirajo konkretno anali/o dejanskosti same. 1'udi »Pirjevčev zbornik«, ki so ga scstavili / monta/.o različnih spisov od mcditacijc do ra/-prave Pirjcvčcvi prijatclji in sodclavci, sc na svo-jevrsten način dogaja po logiki /arisancga okvira. Najbrž bi ne bilo nemogočc /apisati kar, da jc in-tenca vsebine zbornika neko restavriranjc in neka določena eksplikacija mišljenjskega modela, ki ga je v svojih refleksijah evropskega romana ra/vijal Dušan Pirjevec. lo podvzetje se pre/entira kot tehnika vzpostavitve metafizične členitve, ki jc tedaj obenem že »epistemoloski« kontckst Pir-jcvčevc obdelavc /godovinc cvropskega romana. Sintetični diskur/, ki je na dclu v artikulacijskih mehanizmih /lx)rnika, se prvcnsiveno leg^itimira skoz spregledanje pogojev lastnega sintetiziranja in hkrati skoz prikritje avtoreferencialnega razmej ja, lastne ujetosti v proces. In prav kolikor v pro-jekt kritikc Pirjevčcvcga problcmatiziranja ro-mana zboniik nc vštejc svojega lastnega stojišča oziroma sebe kot števca, toliko ne doseže anali-lične metode, ki bi nemara cdina lahko pripomo-gla k pertinentnemu dojetju, pač pa razcep samim sabo (sintctični diskurz) in anali/o zašije s pro-dukcijocelote. Kolikor potemtakem hočezbornik zajeti ravnoceloto(totalnost) Pirjevčeve ligurc /ivljenja, misli, etosa itd. - v slovenskem kultur-ne.n prostoru, toliko pač i/.stavi zgolj svojo totali- zacijo. Ciesta spregledanja razrezave celote je pač " odločilno ideološka gesta, ki samoume\no zatre mesto izjavljanja kritike, ker so pogoji kritike (zbornik)obenem že tudi pogoji predmeta kritike (Pirjevec), ki je v tem specifičnem neksusu mito-loško posredovan... Spodbitje pogojev predmeta kritike bi vzporedno potegnili za sabo tudi subvertiranje kritike same. kolikor parazitira na svojem pred-metu kot členu kritiškega diskurza. \f njem mora kritika tedaj instavrirati pozicijo svojega lastnega i/hodišča, se pravi, celote metalizičnih pravil in kriterijev tako, da šele proces instavriranja \zpo-stavi predmetno celoto. Fukaj imamo potem opraviti s posebno podvojitvijo, ki vnaprej ve, kaj bo poiskala v predmetu, da bo šele tako lahko vna-zaj konstituirala referens kritike, pri čemer me-rimo nanj kot na podvojitev modela kritike same. Ni lorcj nobcn slučaj. da je - po vsej \erjctnosti ključni Pirjevčev prispevek k literarni teoriji na Slovenskem zamolčan oz. na kratko, tj. neu-stre/.no odpravljen / /načilno jrotezo preskoka. V čem je ta prispevek? Ravno v tistem. kar akadc-mistična /nanost opredeljiije kot paradoks. vrzel. ponesrečeno točko v sicer trdnem teoretskem si-stemu: namreč Pirjevče\a temeljna predelava, pregnetenje Heideggerjevih metafizičnih katego-rij šele proizvede konkretni literarno-teoretski di-sktirz, ki deluje skoz mehantzme preformulacije kategorij iz območja »mišljenja biti«. Natanko ta predelava pojmbvnega zastavka ni tematizirana kot tisto, kar v svoji materialnosti je - paradoks, ki točno v tem svojem protislovju oz. nesmislu odprc mcsio \dora potlačene resnice. In če je za akadcmsko litcrarno vedo baš »filo/otska« kon-ceptualizacija dolixen tabu, tedaj šelc rcpre/en-tacija tabuja \ Pirjc\čc\ i miselni oricntaciji orga-nizira in omogoOi tcori/acijo evn>pskcga romana v razsežnosti vscbinskega prodora. Tu pa bi lahko samo analitična razdelava napak, razpok, para-doksnih momentov Pirjcvčevc teorijc lahko pri-nesla spo/nanjc konstitucije teorije :ia način ana-Kcičnega teorctskega stojišča-stališča. Prispevki \ zborniku, ki sc ukvarjajo s temi prclomi, pa pa-dejo pod nivo prav s posebnim diskur/ivnim ma-nevrom premcščanja, saj se jedro pomcna Pirjev-čeve miselnc prakse prcmesti glede na cirkularno logiko (maskiraiio) hcrmenevtičnega »/apopadc-nja globinc« Razpokc so torej zamazane z ideolo-ško nevtralizacijo tako, da Pirjevčevo misel ne-nehno potiskajo iz različnih referencialnih sklo-pov v druge in nazaj. Zdaj se ga skuša umestiti v strogo vzeto literarno vcdo, zdaj spct na ravcn specifično filozofske refleksije, njegov postopek srcdno cmpirično sc n.pr. ka/c to / omcjcvanjcm \ pisa na \ isoke šole in Iakultete pa tudi s prefinje-nim manipuliranjem na srednjih šotah (dogodki okrog naravoslovno-matematičnc usmeritve so \sckakor poučen dogodek). Najvcčkrat sc I« počctjc argumentira z nera-cionalno -visokimi stroški, nepotrebnosti itd. Vendar je to ideološka projekcija, ki jo s svojim vpitjem vehementno siri šolska birokracija, ki hoče dajati vtis o lastni pomembnosti. To je tisti vmesni kader/režija, katerega funkcionalnost je zgolj korporativne narave. Ce je katera deja\ nost draga in »nepotrebna", jc to predvsem njena de-javnost. Vendar pa to svojo nepotrebnost, odveč-nost premesti na raven občega, tako, da postane drago šolanje, drago nasploh. Njena partikular-nosl dobi značaj občega, medtem ko selekcija (študijskih programov odvečne vsebine) poteka na drugem (premeščenem ni\oju). Zdajšnji udar je n.pr. usmerjen proti družboslovju nasploh. Bi-rokrat se predstavlja OZD-om (ali uporabnikom) kot predsta\ nik izvajalce\, predsta\ nikom šolst\ a pa kot uporabnik. Tako je krivdaza neuspeh. ki je ideološko premeščena, skorajda vcdno ili na strani šolstva, ki proizvaja neustrezne kadre z od-večnimi vsebinami, ali na strani OZD-ov, ki n.pr. nočejo dati denarja. Mehanizmi birokratskega odločan ja pa so se z nastankom PIS-ov še poveča-li: ker so posamezne organizacije (uporabniki in izvajalci) \ meščeni v korporacijsko strukturo po-same/nosti, je prisotna fikcija možnosti odločanja na parcialnem nivoju: medtem ko so na ravni ob-čega institucije (n.pr. RIS, Republiški komite za \zgojo in izobraže\anje), ki izgubijo svoj partiku-larni \idez in odločajo na ravni obbega (glej n.pr. razporeditev mreže šol in dogajanja okrog nje). Nastane situacija, ki jo je zaznai Marx v svoji kri-tiki Heglovega državnega prava: >A'rh zaupa spodnjim krogom vpogled v posamezno, spodnji krogi pa zaupajo vrhu vpogled v obče, in tako se v/ajemno varajo.« (MEID I, 82) Formalna par-cialnost posameznih subjektov, ki so vpcti v to korporativnost, se kaže v njihovi dejanski vsebin-ski univerzalnosti (n.pr.: znanost še širi tako zno-traj sebe kot iz\ en sebe: da o univerzalnosti dela\ -skega razreda niti nc govorimo). Ker hoče biro-kracija s pomočjostanovskih korporacij obviado-vati položaj, ne pomeni nič drugega. kot to, da mora biti revolucionami naboj naravnan na nivo občega, na temcljne institucije, ki zastopajo ta nivo. Zdajšnji problcm jc v tem, da so si ti vrhovi zgradili hierarhijo s pomočjo katere ustoličujejo svo|o vednost, ki jc scveda travma njihove ne-vednosti. Te ustanove so v svojem delovanju ne-zmotljive, vse druge pa so kajpak zmotljive. Imamo na videz dvojno samoupra\ Ijanje. dejan-sko pa eno upravljanje. Marko Zorman IVOD K IEMl TEkSTl JE BIL OBJAVLJEN \ PREJŠNJI ŠTLVILKI POD NASLOVOM > ZAKAJ RAVNO BIOTEHNO-LOCilJA?* ZNAMENJA se potem skuša izpeFjati iz temeljne etiČMie naper-jenosti njego\ih študij ali pa ga potisnejo \ polje nekakšnega »poetičnega mišljenja-. Tu pa -poe-tično mišljenje^ (Pirje\ec kot pesnik misljenja) izključno opra\ ičuje tj. /abrisuje (ne)smisel poj-mo\ ne adaptacije in tiltracije ter ga kot takega ne \pne v logiko teorijskega postopka. ki je na delu \ Pirjevčevih študijah, niti ne razdela nediscipline tega postopka. Skratka, na delu je mehanizem od-laganja srečanja s stvarjo samo. kjer topos tetiši-stične pre\are /aposede interpretacijo pra\ >ko/ iskanje opore zadaj za označe\alno artikulacijo teksta. kot da ni globina vedno /e imaginarno strukturirana. vselejšnji učinek po\ ršine... Točka talsifikacije kot jedro Pirjevčeve teoretske ekono-mije, kjer izstopi sprevrnjena resnica literarne vede, je že \ o/načevalni bateriji /astopana kot moment samega pojmovnega aparata. fo torej pomeni, da je treba predvsem i/\esti odtujitev teonjski metaloričnosti in vzeti Pir jevče\ koncept evropskega romana kot to, kar dobesedno je. v njegov i o/načevalni dimenziji in direktno temati-zirati koiiNtiuui\nc lakune v njeni. saj >ele in-stanca manka dose/c ircduktibilno kon>istentno>i določenc tcorijc. Rc/ultat inetonimičnega krpa-nja jc tcdaj ra\no konstantnosi odloga. kjer je /daj kljnčni ponien tisii. ki je vselcj drugjc. \edno ncujcmlji\. nepreste\cn__\ liiči teh O|X>mb po- slanc jasno. /akaj sc vsi tcksli /Ktrnika uk\arjajo /golj n posmc/nimi misclnimi lokmi Pirjc\ve>ega opusa (ali no\i ctos ali \prasanje K>ga ali...). /golj s »po/itivnimi*. aspekii razvitih Pirjcvče\"ih konceptu\, ne pa nemara s temati/acijo ra/like. razpora, notranje diferenciranosti teh posameznih linij teorizacije evropskega romana. OttKkovano po/icijo \ zborrriku gotoM> /asevle še edwri likovni poseg, ki pa s svojo eksklu/ivistieno m«TO obvla-duje in določa ton \seh osiabh prispevkov s strukturacijo svojega disk«*7». kakor ga spcciti-cira nedvoumna ikonograftja Pirjevčevega por-treta. Fisio. kar ikonograftja i«tejtrfra v s\ojo simbolno arttkulacijo, pa je »aianko hipnoiična drža gospodarja, mesta ve^aesti... Opomba: pričujoči zbir opomb je bil že nekje (»Camera obscura«) zapisa«, in je seveda staro, neurejeno in nedosledno ptsanje bolj, kot bi si to dovolili danes. Zato je edini smiscl tukajšnjega -takorekoč dobesednega - poiiatisa v tem. da je rctcrcncialno zadolžcn specifičnemu simbolnemu »kontekstu« sledečih tekstov, da torejšele spre-govori iz njega, da zastavi vprašanja, ki so — kot znano — vselcj važnejša od odgovorov ... Aleš Deheljak IZ EKSPOZEJA PODPREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRSNEGA SVETA RODOLJUBA COLAKOVICA Predlog Splošnega zakona o šolstvu, predložen tetnu domu v razpravo, je rezultat dolgotrajnega dela velikega števila ijudi. Komisija za reformo šolstva. ustanovljena z odlokom Zvezne Ijudske skupščine v maju 1953, zaradi skorajšnje razpustitve skupščine drugega sklica ni mogla niti začeti z delom. Sele komisija, ki jo je imenovala skupščina tretjega sklica s svojiin odlokom z dne lt>. decembra 1954 in ki je delovala kol Komisija odbora za prosvelo Zveznega svela, se je lotila resnega dela, ga zasnovala zelo na široko ter zbrala pri lej udgovorni in težki nalogi na sUHhr' naših pmsvelnih in drugili delavcev. P:> triklnein delu je pnletf obširne dokuineiitaoije izdala Predlog sislema izobražcvanja in vz^ujc v I I RJ, ki jr hil picdim-t iihšiine ia/pr.ive v nasi javnosli, lako il.i <> njt-iti lalikn j/razi in je izr.i/ilo smjr iiuiriijr u|>roiiiiio slrvilo dr/avl|ai.¦ vj nl .....clci piili ilo MovHuili punl.dov i vs.-l........|>i>sli..l>lr iiii.v kol |<- piuhlnn v/.K»|i- ln i/»Im ;i/cv.in|a. |r vrmliiili- |>rWo ilo rniilnili posl.ul, v I. islv( uih ipiasan|ili ii:im-kii zaki.n. « šoMvil. In (li-lfi jc npravllii piisrlimi Kiiinlsl|ii iiiIIhii h /« pro<.vrln ii kiillnro /vrzin-KH izvrsnrjja svcla. l/liajaj«i' 1/. nsimv in dulia iniiriijr ncga predloga. Prvi nučrl lcfa zakima jr lill prav lakn i/.nni-ii v javm razpravo, mcd knlcrn so dosptlc sti-viliir pripoiiibo od rrpnMKkili svetov za prosvclo, od raznih slrokovnili združmj in driižhenili orjja nizacij, od mnogih šol in posamcznikov. Brez pretiravanja se lalikn reče, da je bilo malokalcro zakonsko gradivo v tolikšni ineri javnn obravnavano kol to, kar je. tudi razumljivo spričo njegovega pomena in zaniinanja, ki ga široka javnost kaže za vprašanje šolstva. V šolskem letu 1938-39 je bilo v Jugoslaviji 9190 šol za obvezno šolanje, izmed teh 8956 štirirazrednih osnovnih šol, v katerih se je učilo 1,470.974 učencev in je učilo 43.663 učiteljev. V letu 1956-57 je bilo šol za obvezno šolanje 14.297 z 2,174.672 učenci in 65.916 učitelji. Poudariti je treba, da sc je zlasti povečalo števito na višji stopnji obveznega solanja — za vec koi bUU.UUU, kar pomeni povečanje za 156 % v primerjavi z letom 1939. Pomembno je tudi povečanje števila mladine, ki obiskuje stro-kovne šole. Lcta 1938-39 se je učilo v tako imenovanih nižjih strokov-nih šolah, ki so bile povečini vajenske na zelo nizki stopnji, 69.872 učencev, v letu 1956-57 pa sc je v šolah za kvalificirane delavce v indu-striji, obrti in drugih gospodarskih panogah učilo 121.600 učencev. Se bolj značilno je povečanje števila srednjih strokovnih šol. V šolskem letu 1938-39 je bilo takih šol 53 z 10.689 učenci in 879 učitelji, v šol-skem letu 1956-57 pa smo imeli 211 šol z 52.806 učenci in 4600 učitelji. Leta 1938-39 je bilo 37 šol za izobraževanje učnega kadra s 4268 učenci in 555 predavatelji, a v letu 1956-57 82 šol z 20.930 učenci in 1568 predavatelji. Visokih in višjih šol je bilo Ieta 1939 26 s 16.978 študenti in 1204 predavatelji, a leta 1956-57 je bilo teh šol 98 z 71.859 študenti in 6418 predavatelji. Dancs je v FLRJ v vseh vrstah šol, od osnovnih do visokih šol In na fakultetah 2,597.543 učencev in šludentov, kar pomeni, da obiskuje vsak sedrnl državljan nnše dižave kakšnu redno šolo. Razen tega se flli vcč 10 llsoč uči v Snlah ln raznovrstnih sisteniatičnih lcčajih, v ii>Iiiikivali za Izuliia/cviiiij)' otlruslili in slrokovno Izpopolnjevunje. V vsrh lch < r.0000. Mlsllm, i1» \\\\ iti*kn| |tmlnlkuv nrtlvinnnn i;»v»rl o prl7.niU'vnn)u našc skiipnnsll v pii-likli (t, ilii bl: 1. Zagolovila svojl T.» solo ndrasll deci osnovno šolanje; 2. ila hi omogonli čim večjeimi šlevilu mladine po končani osem-letnl osnovni šoli nadaljcvati šolanje v raznih strokovnih šolah na vlšji stopnji, kakor so bile pred vojno, v šolah za kvalificirane delavce do vlšjih tchničnih šol, kakor tudi v gimnazijah; 3. da bi čim večjemu številu mladih Ijudi odprli pot na visoke šole in omogočili vpis vanje mnogo večjemu številu kandidatov, kakor je bllo to pred vojno, ko je bil pogoj za vpis na vse fakultete, razen ekonomske, gimnazijska matura; 4. da bi najširšim slojem delovnih ljudi otnogočili pridobiti sl v ustanovah za izobraževanje odraslih znanje, ki ga niso mogli dobltl z rednim šolanjem. Predlog tega zakona uvaja nov šolski sistem, ki je prožen In dosledno demokratičen. Ker so njegove oblike, namreč posamezne vrste šole, bile že v starem šolskem sistemu, se pojavlja vprašanje, kaj se je v šolskem sislemu spremenilo? 1. Novi šolski sistem obsega poleg rednih šol razne ustanove za predšolsko vzgojo in ustanove za izobraževanje odraslih ter strokovno izpopolnjevanje. S tem je ustvarjen celoten sistem za šolanje in izobra-ževanje. 2. Opuščcne so tako imenovane stopnje v šolskem sistemu, da bi se znebili togosti in šablon. Na osnovno šolo v osemletnem trajanju se vcžejo raznovrstne strokovne šole, ki pripravljajo kadre za gospo-darstvo in razne javne službe, kak'ir lndi šola za splošno izobraževanje — gimnazija. Tu so šole za kvalificirane delavce, tehnike raznih strok, visokokvaliiidrane delavce, visje telinlkc Itd., končno pa prihajajo vi-soke šolc in fakullcle za iisposiihljaiiji- vlsokokvallficiranlh strokovnja- kov. Prcdlagani slsli-iii i.....>K<> bolj ustirza iiašlin polrcbain. Sdl iic mzvrsča p<> ri)11m>v< tri tasoviiriii liajanjii, nlll sr Jlni dni>l> pi.Minn-/ nikn. /a dni/lm si» vm- š»I«' - gočljo vsaki člm iigodiifjšl pogoji 7» incMiiicliJc njoin-jra splošiii-Ka I" posebncga cilja. 3. Novl šokski sistem je doslcdno deinokratičcn, kcr ukinja diia-lizetn v sistemu vzgajanja in bobražcvanja tcr privileglrani pulnžaj kalerekoli vrste šol. V njctn je omogočen vstop v vse vrste šole vscm, seveda na podlagi znanja in sposobnosti, in so zagotovljeni pogoji, da ta pravica državljanov ne bo ostala deklaracija. V njctn se sposobnim in vrednim daje možnost za prejemanje štipendij in drugih olajšav za šolanjc. Končno njegovo funkcioniranje, uresničevanje ciljev in nalog ni samo zadeva prosvetnih organov in učiteljev, temveč raznih organov družbenega upravljanja, od šolskih odborov do rtpubliških svetov, v katerih prihaja še bolj do izraza vpliv na šolo in njeno delo tistih drui-benih činiteljev, ki so za lo posebno zainteresirani. * Sirok in soliden temelj novega šolskega sistema je osemletna osnovna šola. To je šola za splošno izobraževanje in je obvezna za vse državljane od 7. do 15. leta starosti. To bo obvezna šola za splošno izobraževanje za vso mlado generacijo naše države, enotna po svojetn izobraževalnem iti vzgojnem cilju, po osnovah učnega načrta in pro-grama. po organizaciji nolranjega življenja in dela. Ta šola naj mla-demu naraščaju daje osnove sodobne splošne izobrazbe, med njimi tudi elemente tehničnega izobraževanja, da naj mu osnove socialističnega vzgajanja in mu pomaga, da se čitn pravilneje opredeli pri izbiri živ-Ijcnjskega poklica. Podpredsednik Colakovid je z raznimi razlogi ovrgel pojmovanje nekaterih, da je v naši državi dovolj šfiriletno obvezno šolanje. Ne smemo pozabili, da sc (ehnični proces razvija z neverjetno hitrostjo, da je človeštvo že prišlo v novo tehnično revolucijo, v dobo avtomati-zacije in uporabljanja atornske energije v proizvodnji. Vse to postavlja pred neposrednega proizvajalca nove zahteve, zahteva mnogo širšo splošno izobrazbo. Zahteva od njega sposobnost, da se bolj pogiobi v tehnnloški proces in da se hitreje prilagaja njegovim spremembam. Vsi podatki o gibanju našega gospodarstva pričajo, da bi hitreje ili naprej, ako bi iineli več kvalificiranlh delavcev širše kulture, več tehnl-k11v, inžrnirjfv, agniiioiiiDv Itd. Trilitrv, d, ;a s.ilski'«« pi..sl..i.i /., ¦>.. . IMM,||,,/|||v., |,.,l,,k..,, k, j,, IIII.J...... i/|PI>llllli S |Mi/.nl, V.Hlil ,1., skl.l|llill rurj. lo /.ililcv.l vrlik., sinhlv.i in s. mi /,, ,.,.!¦, I,,.., usl.iimvHi |M,-,cl,,,,. skl.ldr. V k.lln.' hi -.r -.Irk.ll.! i/ clnl.H, ml. sl.llnlll vilov 27-letneg» Marfca Kadua, U Je M obtafca aoddcvaafri v pcetepn, v kateraroje em mtbm Ufhfla iht)e-nje, dve pa sta bU tdfce raaieni. .Obtožnic^ ki jo je sestavil namestnik okražnega javnega tožilca Cedo"Prodanovič, navp jgj da so obtoženi izzvali pretpp to ko je Mehič seffel popiltofi. m" jy jr; renvgfiffii yrrl ing« uki,, druga dva pa huje ranil - fakooa je Zilkič na sodišču pričal v invalidskem vozičku. Do pretepa je prišlo 8. februarja na križišču BukovaŠke in Kišpatičeve ulice, na mestu, kjer je pkoli polnoči zelo temno, zaradi česar je tožilec opustil obtožbo, da je Novosel streljal na uradno osebo v času njenega službovanja. Bilo je temno in Delič na glavi ni imel kape. Predsednik senatajev taatki _, gbrazložjtvi dejajL^ da ag po ugStbvTt vaK *so3i^a* iTntiSiiJki .P3P3.dK fitgyjMC^ ^eg^&r ,v tegj ffiftrcru ni Šlo za siIobran.%Takoi ko" se fe nštola znaŠlav Novoselovih rokah, je pilgospoaarjralpzaja, kljub temu pa so mu! IžfeVir rnflb* kazen* ker je dejanje' zakrivil v bistveno zmanjSani prištevnosti, $lruyoobtoženi pa ni knv+ kcr je bil papad^. Po besedah p>redsednika senata je bifv tej tragediJT najwcjnvoboda, marveč njegovo izvzetje iz odnosa, kjer »i edino lahko igral svojo vlogo emigranta, odnosa io doma. Le tu je (slovenski) disident lahko disi-lent. In zato ima prav: ne v tujino, ne v tuji- 10......In, če se je že odpravil v Ameriko, ga nam a galantno vrne v obliki emigrantskega sinu. Ce slovenskemu disidentu, kljub svoji tujosti še vedno obstaja možnost (in nujnost) inertnosti v kulturi je to posledica ravno nerazrešenega, bolje rečeno, natančno na določen način razrešenega spekularnega razmerja. Domovina, iz katere bi di-sident prebegnil, ne deluje na način univerzalne-ga, celega, sklenjenega. Ime Matere nas, kljub ini-ciirani simbolni kastraciji, zadržuje znotraj ince-stuoznga razmerja, zadržuje nas znotraj partiku-larnega doma. Zato ima disident vedno možnost mobilnosti med domovi, med revijami, samo pri-svojiti si jo mora. Med ženskami, nastopajočimi v Jančarjevih dramah, nas, ob opozorilu G.Schmidta na para-lelnost s Cankarjem, preseneti ravno dejstvo, da nikjer ne nastopa mati.cankarjanski topos. Mati je doslcdno ukinjena. Ime—Matere, delujoče natanko na mestu Imena—Očeta, je kot Zakon in hkrati element dualneg razmerja, tista instanca, Drugi, ki ukazuje v metonimiji želje, podeči se v sobah »viharjev jeznih mrzle domačije,« uživa-nje. GLAS: Odprite. IGNACIJ: Ta vrata so odprta. Disident je vedno že odprt Drugemu, njego-vemu klicu, njegovi zapovedi. In če se zapoved glasi: Jouir (Uživaj), mu ostane edino, da odvrne: J'ouis (Slišim). Užitek je vedno že notranji Prepo-vedi: možnost užitka je le nemožnost ugodja. Ti se disident v temelju moti, ko odgovarja, da v svoji poziciji ne uživa. da je njegpva pozicija kvečjemu tragična, nasprotje užitka. Želja, ki hoče zasesti svoj objekt, Stvar samo, se mora v svoji neskončni metonimiji zadovoljevati z objekti nepreklicno vpetimi v označevalno mrežo, v Simbolno. Disi-dent pa v to diferencialno mrežo kliče ravno za-htevo po Realnem, zahtevo po odgovoru Drugega na vprašanje: Kaj hoče (institucija) od mene? Da Drugi, Zakon ne ve kaj hoče; da je strukturiran okoli manka, da nima objekta užitka, sodi v te-tneljno zaslepitev subjekta, disidenta: subjekt ne ve, da Drugi ne ve. 1 a subjektova nevednost pa je konstitutivna za njegov užitek: iščoč užitek v mreži označevalcev njegova želja v neskončnem progresu bega od objekta do objekta, neprestano odgovarjajoč na lastno (!!!) zgrešeno vprašanje po transcendentnem temelju Drugega, institucije. Disident spregleda ravno, da je že vpisan v struk-turo institucije, da je »nezavedni koncept institu-cije« R. Močnik) (Zato smešno učinkuje nemočni poskus Arnoža, da bi prelisičil institucijo,) (str., 23, 24, 32, 33). Lepo nas napoti G. Schmidt v spremni besedi. ko pravi, da »razklanost svcta in človeka, ki jo je povzročila ideologija... skuša človek (disident — op. J.M.) sizifovsko združiti«.Je mar sploh po-trebno privleči na dan knjigo, ki govori o samo-moru, kot edinem filozofskem vprašanju, da bi pokazali na repetibilnost sizifovskega posla, na njegov, z drugimi besedami, neskončni niz meto-nimije želje? In dalje vemo: Sizifa je treba misliti kot srečnega. Kavno v njegovi ponovljivi gesti, re-petibilnem umanjkanju Cilja, Stvari same, se proizvede njegova sreča. PAJEK: Zenska? WOLF: Da, moja sestra je ženska. ARNOŽ: Kakšna ženska zaboga? Kaj želi ženska? Ženska, histeričarska ponudi simptom, kot zahtevo po udgovoru nanj, toda ie zato, da bi v njem (simptomu: ob odklonitvi tega kar nam je bilo ponu jeno) razbrali željo, vpisano v red besede, črnila, označevalca: metonimičnost želje. Ženska tu v temelju uhaja falični funkciji, uhaja svoji Celosti in se vpisuje v tisto polovico Lacanovega logičnega kvadrata, ki nam govori, da ne eksistira noben element, ki bi ne bil podvržen falični funkciji, hkrati pa so ti elementi ravno ne-vsi. (Je mar treba izreči tavtologijo, da se ženska vpisuje v žensko stran) Ženska je Ne-cela in kot taka ženska, femme v neposrednem odnosu s S( A), ki pomeni natančno to, da ni nič celega: žen-ska ve, da Drugi ne ve, da ni metagovorice, da Drugi nima objekta želje, da je v samem Drugem že na delu manko. Se smemo torej sploh začuditi vprašanju disi-denta: Kakšna ženska zaboga? Ženska je zanj ne-podvržena falični funkciji, neznosna: ve, česar sam konstitutivno ne ve. Pa ne samo zanj. Neznosna je tudi za institucijo, ki mora vedno nastopati kot cela, utvarjajoča novo harmonijo. Disident, ki ne ve za razpoko Drugega in mu na-slavlja svoje vprašanje, vedno dobi nazaj kar sam hoče, vedno dobi svoj užitek, svojo Ljubezen, zato pa vedno tudi svoj Strah, svoje neugodje. Jančarjev tekst pa v temelju spregleda konstitu-tivno povezanost dispozitivne dvojice Ljubezen — Strah, je v temelju zavezan fantazmi, imeno-vani slovensko disidentstvo, je pisan iz nje. PAJEK: Cenzorja imate lahko za norca, mene ne. Cenzorja? Za norca? JANE MARINKO Na nenavaden način skozi govorico. Urbančičevo vpra-ševanje po narodu: Tehnika in preobrat Kot je obče znano se naše veseljaško občestvo deli na pismene in nepismene. Nas seveda vednio malce bolj zanimajo pismeni, čeprav nočemo nitii približno zakrivati prečudnga dejstva. da so tucdi nepismeni deležni in celo sposobni nezavedneg;a. Le pritrdimo lahko tezi. da je priviligirana dejaw-nost pismenih v tem, da pišejo. Tole o pisanju jje sicer popolnoma diletantska resnica. a vendar si na grbo nabašemo prav pišoče subjekte. torej neko pisavo, ki ne jenja biti subjektova. Drugi trapasti krhelj resnice je nemara v razce-pu, ki nas umirjajoče uči, »da ta, ki se sprehaja p*> ulici s svojo osebno izkaznico, in tisti, ki piše. nistta eni in isti subjekt.« Vsakdo je lahko satn na belimi papirja popolnoma korektno neodvrnljivo izkusiil. kako pisava sama bazično v bežiščni perspekthvi nenehno producira špranjo, ki jo je treba zamašii-ti, da postane znosna, vzdržna. »zapisljiva« in ne-nazadnje sposobna proizvajati nekatere odlodlnie učinke v polju, ki se ji daje, a ni njeno: sem pa pii-sanje doneče in delirantno prehaja, oz. prodira z nekim subtilnim bojem, celo nasiljem, tiranijo, Hci jo s svojevrstnim cinizmom tn ne z tnalo mcro zk>(be podpira označevalčev nasmeh. Pisanje pač garaško zasuva svoj manko z la^it- Nadaljevanje na 11. stram Trudi! sem se in preudarjal, stiskal in grizljal pero, sem premišljeval in se ukvarjal, da zapisal bi vrsto. In ko res sem jo zapisal, ter prebral potem jo spet, jezen sem jo koj izbrisal, bil na tem sem ko popred. Preč zagnal sem vso pisavo, k NJI naravnost se podal in za čut besedo pravo iz oči sem njenih bral. Ob vsem trudu m preudarku, prejmisleku in gnz-ljanju peresa se Urbančič in Jenkozagozdita v tak-tično isti poziciji: njuna pisava ostaja udarjena s prizmatično inhibici jo na način, ki ga zapišemo, in nič več. Gotovost in konsistenca tega podjetja pa nimata ničesar opraviti s tem, v kar sta nagovor je-na onkraj tega, kar lahko o tem napišeta. Pisava na noben način ne ugovarja temu, kar se ji izmuz-ne. Nasprotno, pisava celo zagovarja tisto real-nost, ki ji nenehno uhaja. To izmaknjeno moramo strogo dojeti kot zamaknjeno, kot tisto, kar ne more, ne da bi bilo v vsakem trenutku malce afek-tirano. Dostojnost tega upoštevanja vrednega ra-zloga Urbančič otemeljuje v »tilozofskempremi-sleku«. Kaj bi torej rad s »PISAVCEM« Urbančič zaznačil, zagotovil, obljubil? V Jenkovem tekstu je poudarjeno zaznamovana v desetem verzu be-seda »NJI«, ki očitno nosi posebno breme, kolikor breme posebnosti ujamemo kot specifično kono-tacijo nam vsem drage in Ijube fantazmatike s pre-finjeno psihotičnim jedrom. In povsem spodobno se je zazačetek usta.vitipijj tej obremenjeni besedicj>T^J(«/. (jfjtf lefmjnft W-% rala naša zastavitev neogibno vračunati tisti radi- kalni historični razmak. ki nosi polje branega tek-sia: zanimati • nas more prav Urbančičev tilozof-ski premislek«). Torej: za katero »NJI« gre, kdo je tista »ona«??? Prva neposredna in naravna možnost je, v skladu s slovenskoliterarnopustolovščino, »mati«,ki (npr. pri Prešernu, Cankarju....) zaseda Očetno be-sedo kot priviligirano, kastrativno, aletično: »mati« nastopa kot nosilka instance Zakona (Prepovedi) tretje regulirajoče razsežnosti. Ven-dar to izčrpano predpostavko lahko takoj, ne samo rokohitrsko, pač pa celo zelo upravičeno odvržemo, saj za Urbančiča faktični-materin jezik nima več nikakršne družbene pertinence, nujno-sti, določnosti, posebnosti: ».. .med narodom kot narodom in faktičnim jezikom, prav kolikor je ta zmeraj faktičen, že od vsega zaČetka, to pomeni principialno, ni kake nujne zveze, ker je ta zveza naključna.« Urbančič cilja torej proč od matere — drugam, vspecifično drugost! Na kaj se nanaša tisti »NJI«? Kdo je »ona«? Naj ustreznega »reterenta« iščemo v polju ga-stronomskega donjuanizma, singularnega erosa? Je to morda kak srčno izbran deklič, Ijubljena žen-ska, žena, nemara »navadna« ženska? To polje je sicer nepredvidljivo in bolestno, a žal se moramo avanturi na njem odreči. Zakaj? Odgovarja Ur-bančič: »Saj glede na bistvo človeka faktična ra-zlika med moškim in žensko sploh ni vidna kot kaka razlika...« Kam dirjajo Urbančičeve narodotvorne refe-rence? K »NJl«!!! Kateri »NJl«??? »K NJI NA-RAVNOST«!!! Kdo je ta fascinantna, originalna, vznemirljiva »ona«? , t K> njtnaravnos:,U©r«jl Zafa pa je potreben le I < stra^tegičnr *vkok na sam konec Urbančičfevega* teksta, v$k.lepne* p0slp\9lije.bespde».Najprej čisto načelna opredelitev: »Nekateri teh korakuv najbrž ne bodo kar splošno razumljivi, saj sem iih napisai brez večjih komprornisov s splošno ra/um Ijivostjo.« Najprej bi seveda Urbančkhi sopostavili njego-vega patrona M. Heideggerja: »Za avtorja sa-mega pa je težava v tem, da mara na različnih po-stajah poti govoriti vsaicokrat ravno primerno g<> vorico.« (Izvir umetniškega dela) Mi bi dodali le te dobrohotne besede: In ta govorica je še prcdo-bro vedela, kako se je treba igrati s pisavo. Nakar bi Urbančiču le omenili, da ne obstajanikakršna »splošna razumljivost« (občna, naravna, nevtral-na), pač pa je »razumljivost« v tesni zvei z nekim poljem resničnosti, v katerem se instavrira zapura »razumevanja«, z neko artikulacijo naddoločeno-sti, z neko artikulatorno operacijo v določenih strukturiranih okoliščinah, skratka: z neko ideo-loško-epistemološko pozicijo. (Vse to in še več v: Braco Rotar — Govore figure)! Sedaj pa vendarle zdrsnimo »njej« v srečanje. Urbančič nadaljuje: »Še posebej pa to velja za tisto stvar, ki smo jo na nekaterih mestih v teku tega uvoda morali poskusiti misliti in ki je sama po sebi sami svojzadržek, izmikajoč se v skritost svoje skrivnosti, rn zato nlkoli ne mor bitiTn tudi nikoli ne bo kaj splošno razumljivega. Zakaj ko se nam že zdi, da se nam je ta stvar prav jasno pokazala in se nam dela v vsej jasnini, postaja govor nerazum-Ijiv in opazimo, da se nam je spet kar med prsti izmuznilo tisto, o čemer smo pravkar še menili, da imamo; se izmaknilo v svojo lastno nejasnost in skritost. Nikoli ni mogoče s še tako intenzivnim naporom pojasnjevanja do kraja pojasniti te stva-ri, jo tako docela iztrgati njeni lastni skritosti in izmikanju vanjo. Ta »stvar« je vedno svoj sebe dajajoči zadržek, svoj epoche, ki je resnica sama.« (podčrtujemo saml) In kako naposled uziemo »NJO«. »NJO«, »STVAR«, »stvar« samo. Toda ta jasnina ni kar nekaj samo po sebi umev-nega, nasprotno je prav brezupna in nejasna, saj se nam »med prsti izmuzne« in tako vpelje razsež-nost nekega temeljnega neuspeha, ki upostavi »skritost« in »skrivnost«, v katero se »zagrne« stvar sama. Tako smo »njo« izbezali. Naj vas pa ne zmede rahlo incestuozna onirična zidava Ur-bančičevaga diskurza: onirična pa je prav v meri, v kateri so to le srečne in prijetne sanje o povratku v »pred-diskurzivno realnost«, sanje o neposred-nem zlitju s stvarjo samo, sanje o neki temeljni brezodnosnosti, o edinstvenem in vrhunskem »središču«. In vse repeticije, substitucije, trans-formacije, permutacije tega »središča« so v zgo-dovini metafizike (kot zgodovini Zahoda) na ure-jen način dobile razne oblike in imena: vse to pa so bile le variante invariantne »stvari« same (eidos, arhe, telos, energeia, ousia, esenca, eksisienca, substanca, subjekt, aletheia, transcendentalnost, zavest, Bog...itd.). Torej: »ona« je »stvar« sama. Smesna nepremičnost pa ne zmore, ne da bi iskala ustrezne opore v umirjajoči gotovosti, ki ]o lahko nudi le »svoja lastna nejasnost«. Pa se vrnimo sedaj nazaj k nesrečnemu »PI-SAVCU«, ki ga tarejo grozne in strašne muke pri pisanju. (»Pisavca« bi opozorili, da se sicer lahko priuči brati, vendar to razsvetljensko de jstvo nima nič opraviti s tem, kar lahko o tem napiše. Tegobe so mučne, tako da je pisavec prisiljen v neko spe-* cifično opustitev, najbolje, da »pisavec« sprego-vori sam s »svojimi« besedami: Preč zagnal sem vso pisavo, k NJI naravnost se podal__ »Pisavec« stoji pred spektakularno alternativo: ALI »pisava« ALI »stvar« sama. Ta zapora ga se-lektivno spotakne in v pomoč mu ni več nikakmo vedeževanje: ves napor je odveč, zadrega pa za nameček. »Pisavec« se odloči, da bo zagnal preč prav vso pisavo v korist »stvari« same. Da bi se dokopal do »stvari« same, se mora odreči »pisavi«: »pisavo« je treba utajiti, ako hoče ugiedati »stvar« samo. če »stvar« sama, potem ne »pisava«. Če »pisava«, potem ne »stvar« sama. Že lahko slutimo, da je to Urbančičeva te-meljna dilema in zadrega, tako da Urbančič prav-zaprav ne ve v kaj bi epohalno investiral. ALI v »pisavo« ALI v »stvar« samo, kajti sam prav dobro ve, da se s »pisavo« izmakne Prav »stvar« samainžezaradi tega mora in hočepisati. »Stvar« samo, »pred-diskurzivno realnost« skuša zapisati, a kaj ko ravno »pisava« utaji mamljivo »stvar« samo. »Pisava« »jo« požre. S »pisavo« so torej satne sitnosti: obnaša se sicer previdno. pa zato to-liko bolj zvijačno. Tej nespodobni zvijačnosti lahko po robu postavimo neko zelo primerno La-canovo opredelitev: »Ni nikakršne preed-diskur-zivne realnosti. Vsako realnost utemeljuje in de-finira neki diskurz. »In pisava je prav učinek ne-kega diskurza: vsak diskurz, ki prečka pisavo vreže vanjo svoje lastne artikulacije. (Zato je Ur-bančič tako navdušen nad Renanovim temeljnim načelom, »da je človek umno in naravno bitje, že pred je uvrščen v to ah ono jezikovno skupino.«) Razgnan med diskurzom in stvarjo nas Urbančič ne prepričuje, da s »pisavo« ne gre, da ne uspe, pač pa da z »bitjo« ne gre. da se pri »biti« zdrsne, da se pri »biti« vpiše realnot nemožnosti. Diskurz »biti« kot »ontologija« je lahko le tisti filozofski diskurz, ki svojo konsistenco. stabilnost in pravil-nost najde edinole v specifičnem gospodarjevem diskurzu: in ta ralnost nezmoznosti, ki nenehno uhaja tovrstnim »pisavam«, jepravrealnost »hiti«. In za konec se še vprašajmo. zakaj naši *bit-niki« tako z veseljem pisarijo o »narodu« (nekoč D.Pirjevec, danes I. Urbančič...)- Nemara nam odgovor ponuja sam Urbančič: »__Z narodom kot narodom je že položen temelj odprave jezi-kovnih razlik. »Torej: govor o »narodu kot naro-du« predpostavlja neko temeljno »odpravo jezi-kovnih razlik«, to so pa tiste »bii-niške« idealne, najljubše in najdragocenejše sanje, to so »bit-niške« sanje ideala: tako bi se prav na najboljšž način z mesta, kjer je ostal »nemišljen«, »nevpra-šan«, »neizkušen«, »pozabljen« povrnil v bi-stveno pričujoČnost tisti »praizvorni«, »paleolit-ski« arhi-jezik, ki je v zasnutku »tegakarje«. Do-volj! _ y L . . i . , , ,. i-w * . ..-. r « MARCEL STEFANCiC, juhjor imi priviligiranimi, fobičnimi, halucinantnimi eli__(kot so npr. Znak. Smisel, Linearnost, Llja, Užitek itd.)... k jer je histerizacija objekta ali »a omedlevica subjekta seveda povsem naravna itvar. In verjemitc, pisanje je res tista težaška in te-iavna dejavnost, ki strastno in strogo pripada re-jstru dramatičnega, bojevniškega, spektakular-lega, pustolovskega.... Najlepša pustolovščina: v menu Očeta^isati Materin jezik. In res se prav koz pisanje profilira vsa subjektova ojdipalna no-talgija. Najbolj varno pa je, da se že ob vznožju isave karseda resno zajatne spoštovanje vzbuja-očega očeta. Bolečina, tesnoba, strah, nemoč, pred pisanjem dobijo svoj paradigmatski korelativ v prepovedi, takonu, inhibiciji, ki počeznoprečkajo polje pisa-k. Tista prava kastrativna, fobična, travmatična potenca pa je vertikalno (ne-počezno) investirana natanko v inhibicijo pisanju samemu. Pisava je inhibirana v meri, v kateri provocira simptome, ki iravnavajo pobočje pisavske« fantazme in koli-;or le-ta podaljšuje subjektovo telo v svet. (....»svet, svet, hvala Bogu, razpada.« —Lacan) Pisanje je torej mukotrpno delo, pa še inhibirano navpik in počez. To je vsaj minimalna resnica. Tako nas je pot pripeljala k Ivanu Urbančiča in Simona Jenka »PISAVCU«-. ! Jrbančič namreč ve, da je treba pisati in četudi ni treba pisati, je treba pisati; vsekakor je torej treba pisati. Vendar jeboleče zvajanje na zapis, res je težko pisati. To ie aadležna in nadvse neprijetna resnica, ki jo sub-hko zavrže zgolj didaktično, a jo mora kljub resno in prizadevno urediti — kje le? — Če pecifičnem diskurzu. Vendar se subjektova vcima zadrega ne jenja zapisovati. In (ne samo) zato Urbančič svojemu epohalnemu »UVODU V VPRAŠANJENARODA« pfitakne Jenkovegf Kihdtižiranega »PISAVCA«f VerzrsteČejbtdkD- Primer tov. Štajnerja Mladci in mladenke Da socialistična revoluci ja še teče, nam potr juje vsakdanja stvarnost in ker nam je znana dialek-tična vez med teorijo in prakso nas že ne začudu-jejo več vsakodnevne prelomnice, izražene z be-sedami: Premika se, premika se! In, mladci ter mladenke, ker je praksa vodilo v naši samou-pravni socialistični družbi, in nam je tako zares sveta stvar, se je oprimimo z vsemi štirimi oz. pe-timi? Kajti le tako bomo stopali še svetlejši bo-dočnosti naproti. Mladci in mladenke, trditev so-vražnikov, da naša družba stagnira se je še enkrat izkazala kot popolnoma lažna in neosnovana, kajti na tem mestu lahko z globokim ponosomza-pišemo: ne samo, da se premika, ampak — PRE-MAKNILO SE JE! Res je. To je dejstvo, ta kvalitativni preskok se je zgodil na TDF-u v Celju oz. na okrogli mizi z naslovom: »Erotika v domačem filmu in mladi«, zaradi česar se bo letošnji TDF globoko vrezal v spomin sedan je mlade generacije, kakor tudi vseh prihodnjih. Mladci in mladenke, ugotovitev, da je jugoslovanski film temeljito spremenil odnos do spolnosti in da je postal nosilec naprednejših so-cialističnih vizij in odnosov med spoloma, nam mora biti v ponos. Vsi vi, učeči se seksa, vsi vi vu-jerji in sploh mladci in mladenke, ki ste se dosedaj stiskali v mraku zahodne buržuazne kulture, čaka-joč na prosvetiteljski moment erotičnih scen: sedaj imamo našo, avtentično in kar je najvai-nejše v praksi verificirano filmsko erotično kultu-ro. Zato mladci in mladenke, bojkotirajmo na-zadnjaške zahodne filmske prcxiukte, izrežimo vse take erotične scene, ki so tuje našim vredno-tam ter se pridružimo gromoglasnim besedam; nič več vrst pred kino Sloga. Mladci in mladenke, do-kažimo v praksi stopnjo naše zavesti in s tem po-kažimo, da sjno vredni dosežkov socialistične re-volucije, ter jo podpirajmo. Kot alternativo vam, mladci in mladenke, predlagamo, da si ogledate jugoslovanski film Variola Vera, saj boste iz n jega dobili ogromno znanja o socialističnem fuku na mizi in vse implikacije na to temo. Za socialistično erotiko! Zoran Mevk Ali naj takšni gospodarstveniki vodijo naš sa-moupravni ekonomski sistem? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem je na pragu kata-strofa naše ekonomske politike, kar je bilo tudi jasno razvidno v pogovoru tov. Srebnca podpred-sednika ZlS-a, ki je kot končni cilj ukrepov nave-del likvidnost države, ta pa naj bi po njegovem bila »najvažnejši pogoj za obnovitev posojil v tu-jini«. Se pravi: za novo in novo zadolževanje, ki ga mora plačati naš delavski razred na katerega prisega tudi tov. Srebrič, češ, da je pripravljen sprejeti tudi tako ceno, obenem pa je v svojem go-voru implicitno povdaril, da so ti ukrepi pravza-prav blagi, sa j bi bili lahko še mnogo ostre jši — dr-žava bi lahko vzela devize — zato naj bo delavski razred še zadovoljen, da se ni zgodilo kaj hujšega. ZIS se opere vsake krivde, ko izjavi, da so ukrepi vendarle prepozni (s tem: bodite srečni, da ste vsaj do sedaj živeli lepo v potrošniškem raju) in kljub vsemu le začasni (refleksija svetle bodočnosti ob odpravi ukrepov — ki se takoj zruši ob predpo-stavki, da je letos Jugoslavija odplačala 5,3 mi-liarde dolgov, naslednje leto pa ji zapade nadalj-njih 8 milijard dolarjev. In še kratka digresija: artikulacija profila nekih ekonomov je tudi izjava taistega tov. Srebriča: »Bolj ko je država razvita, hujše so posledice go-spodarske krize.« V izpeljanih konsekvencah pomeni samo to: bolje je ne se razvijati, bolje je ostati nerazvit, pa se nas kriza sploh ne bo dota-knila. To ni nič drugega, kot atentat na ekonom-sko znanost, ker pa se nad nio ne da izvršiti atenta-ta, je !e-ta lzvršila atentat nad ZlS-ovsko politiko. Vladimir Krivina Permanentna beda obstaja tako na Severu, kot na Jugu, vendar ni homogena, ampak koncentri-rana v določenih regijah, v posameznih slojih, zato delavski razred ni več v pravem pomenu de-lavski razred Marxa, zato tudi beda ne more biti več temelj socializma, njegov odraz negibnosti. Poleg tega, da socialistična misel ni povezana z vsa-kodnevnimi zahtevami in potrebami, tudi kapita-listični svetovni sistem ni več absolutno neznosen. Relativnost se kaže v navideznih pobotanjih, da-jan ju koncesij, kar pa seveda samo utrjuje moč Se-vera, tako Zahoda kot Vzhoda. Dilema ab ae-terno (od vekomaj): reforma ali revolucija daje odgovor za taktiko in strategijo neuvrščenega gi-banja, ki je politična nadgradnja planetarnega Juga: revolutionarne reforme, pojmovane v smi-slu protikapitalističnih reform.strukturnih reform in ne reformizma, ki govori o spremembah v ok-viru dane planetarne ekonomske ureditve. Giba-nje Juga je gibanje, dokler prodira oblast kapitala (Severa, čakanje pomeni razpad ali polovičarstvo v stilu: neuvrščeni naj bi delili odgovornost za re-zultate in izvajanje nove ekonomske ureditve, ne bi pa se smeli vmešavati v odločanje in merila, na katerih naj bi bila določena nova ekonomska ure-ditev. S takim sodelovanjem ima neuvrščeno gi-banje zavezane roke. Revolucionarne reforme, to je postopno osvajanje pozicij Severa po Jugu ne izključujejo revolucije, saj je nova ekonomska ureditev s strani Juga lahko samo vsiljena. Antikolonialna revolucija je bila zaradi nepo-srednega in absolutno neznosnega položaja sama po sebi cilj, zdaj pa gre za boj za delne cilje, ki iz-podbijajo kapitalistične strukture in od znotraj razjedajo dominacijo Severa. Neuvrščeno gibanje je prevodnik in torišče, kjer se obiikuje zavest Juga in neodvisnost gibanja na treh frontah: 1) prizadevanje za množičnost 2) razvijati meščansko ideologijo o »človeštvu« mimo planetarne ekonomske razredne meje Se-vera in Juga ter 3) prav tako razbijati birokratsko ideologijo o neuvrščenem gibanju kot »naravnem zavezniku« nekega posebnega in preživelega modela sociali-zma — »realnega socializma«. Zavreči je treba sleherni poskus podrejanja, omejevanja neodvisnosti gibanja ali kakršnega koli »discipliniranja«,daostanegibanjesposobno stisniti kapitalistični sistem, da le ta ne bi mogel več delovati po lastni logiki (npr. s surovinskim em-bargom, naftnim embargom itd) in s ciljem: po-drediti produkcijo človeku in kapitalizem človeš-tvu. V neuvrščenem gibanju se kaže očitna zveza med položajem Juga in novo ekonomsko ureditvi-jo. Ni dovolj samo »večja vloga OZN« (1) ali na-rodna gibanja kot subjekt neuvrščenosti (2), po-treben je dejanski ekonosmki boj in Sever je v času kolonializma na Jugu sam razvil produkcij-ska sredstva ter s tem dal v roke Juga svoje lastno orožje. Zato je prva naloga dežel Juga, da pro-dukcijska sredstva nacionalizirajo - nacionaliza-cija ne kot sama sebi namen, temveč kot orožje v boju za ekonomsko emancipacijo in šele ko bo Jug natopal v vsakodnevni praksi v vlogi živega kon-stantnega zavračanja kapitalističnega ekonom-skega sistema in meščanske civilizacije sploh, bo boj efekten. Tudi teori ja popolnega osiromašen ja je izgubila na svoji vrednosti, čeprav gre za vedno večjo ne-zadovoljenost elementarnih potreb prebivalstva Juga in zgodovinsko—kulturnih potreb delav-skega razreda Seveda. Ločiti je treba med siro-maštvom ki narašča v relacijah glede na norme, ki jih delavski razred ni cfeležen v primerjavi z nor-mami, ki se etablirajo kot navidezno veljavne ».-a vse«, in med bedo, ki ne narašča — zato ni več na mestu zahteva: življenje, ampak boljše človeško življenje. Digresija: Stalin je bil prepričan, da bo njegova teza »od hudega k hujšemu« pripeljala kapializem v brezpot je pa je v brezpotje pripeljala samo stalinizem in njegovo »teorijo«. Vedeti je treba, da pri tem vprašanju ne gre za kvantiteto, ampak za kvaliteto zadovoljevanja potreb. Sever, predvsem kapitalistični del — kar pa ne izključuje dežel »realsocializma«, kjer je ta problematika specifičnejša, kljub temu, da tudi te dežele v zad-nji instanci padajo pod isti obči zakon odnosov Sever-Jug, le da imajo »delo« (je enako: gonja za profiti) še olajšano zaradi arzenala navidez hudonapredne birokraske frazeologije od »prole-tarskega internacionalizma« in »bratske pomoči« naprej — Sever je torej sposoben postaviti zelo prožno obrambno črto: sprejemati koncesije v ko-rist Juga, da se pri tem niti malo ne zmanjša profi-tov ali se morda omeji moč multinacionalnih družb. Ker pa je že triviaina resnica, da je naj-boljša obramba napad, Sever: 1) podkupuje vladajoče elite na Jugu, da eko-nomski razvoj nerazvitih deže! usmerja v korist ali obenem v korist Severa, 2) delijo Jug po ideološki pripadnosti na Vzhod aii Zahod, na priviligirane ali nepriviligirane, v /vezi s tem odmerjajo po principu: »zvestobe«, enim večje, drugim manjše kupčke denarja. Vse to so objektivni faktorji za diferencirani položaj Juga. zato je potrebno oblikovati strate-gijo zahtev Juga ob upoštevanju potreb in zahtev tako različnih dežel kot sta npr. Kuba ali Savdova Arabija, na podlagi specifičnih problemov polo-žaja teh dežel na enotni postavki boja ckonomsko nerazvitega Juga proti ra/vitem Severu. S kata-strofalnimi posledicami bi se končalo za Jug, če bi socialistične dežele v neuvrščenem gibanju čakale najprej na to, da se v večini dežel Juga vzpostavi socializem in bi šele nato šle v boj proti izkorišča-nju Seveca. Gre za vzajemni proces: z hojeiri proti Severu se krepijo socialistične težnje (zavest) v deželah Juga, te težnje in silepa povratno vplivajo na radikalizacijo boja Juga proti Severu. Idej »ideološki čistosti« je samo čista utvara, gre le to, da socialistične dežele v gibanju neuvršče delujejo v nekem smislu kot »avantgarda« gil nja, kot njen najzvestejši del in del, ki nima čenih interesov od interesov celotnega gibanja na podlagi izkušenj boja delavskega razredah v teh deželah. Boj proti Severu ne sme obsegati le boja za vi cene surovin, (npr. OPEC — nafta), kajti ti b sicer lahko včasih spravijo neokapitalizem v kr (naftni embago v oktobrski vojni 1. 1973) in spe pa je negativnost samo te oblike hočeš—noče tem, da niti ne pripravijo dovolj Juga, da bi zači in vsilil svoje lastne rešitve za krizo, ki jo je spro; Kapitalizem je sposoben absorbirati višje cene« rovin z diktatom še višjih cen končnih izdelkov, Tovnih sredstev, tennologije, obenem z ekono sko, odgovar ja za dosege načela divide et impe tudi z ideološkoprotiofenzivo (Severodgovarja bloc: Zahod z Reaganovim neokonservatizmoi Vzhod pa s poudarjanjem svoje »nedolžnosti« posledice kolonializma). Z visjimi cenami izva neokapitalizem svojo inflacijo in na ta način i šuje profitne stopnje, ki jih ogroža zviševanje c surovin. Za Jug je ta politika, politika defenzn zato mora biti poleg ekonomskega boja tudi p« rični boj kanaliziran (institucionaliziran v neuvi čenem gibanju. Srž političnega boja ni obrnjei samo proti »nepravični« delitvi dohodka v planl tarnih okvirih, kajti to bi pomenilo pogajan (kako šo brezplodna so pokazala sama, npr. Gi cardova pogajanja Sever— Jug, Cancunski scst nek, razna specializirana zasedanja OZN), kj poskušata tako Vzhod kot Zahod spraviti neuvi čeno gibanje v okvire svoje logike. Politični b mora obsegati tudi: sm 1) razkrinkanje izkoriščanja tudi pri najbl bogatih državah Juga (naftne države), 2) boj proti razsipanju resursov čioveštva 3) boj proti kvantitativni in kvalitativni ome nosti razvoja na posamezna področja planeta, 4) boj proti mešetarjenju a la Cancun, term za strukturne spremembe in s tem 5) oslabiti politično oblast Severa, ki jo črpa presežne vrednosti, pridobljene na Jugu, ta pa p gojuje Jug v službi reprodukcije Severa, neokaj talizma, »realsocializma«, ekonomskih, vojaški itd. zvez. Jug—reprodndra sebe kot Jng s tem, zadovoljuje svoje potrebe na vsiljen način, ki ra deli države Juga najmanj na dva sloja—razred kapitalizem je omogočil eliti kolikor toliko znos življenje, ostalim pa ga je naredil še znosnejšeg; odtujitvijo človeka od svojih elementarnih pre postavk: hrane, obleke, stanovanja, itd. z negad at hominem življenja v totaliteti. Sever spremir Jug v potrošnika določenega tipa (potrošnja ind strijskih izdelkov — odkup licenc, orožja, hran in tako udejanja na planetarnem nivoju svoj! stem svobode—nesvobode. to je formalne sv bode meščanske »demokracije« ali »realsocia zma« s svojo togo shemo centralnega odločan; Podrejenost Juga Severu oblikuje tako smer t zvoja in perspektiv na vseh ravneh, ustvarja nmp tirane države—narode z monokulturno sesta gospodarstva, jih kalupsko rekrutira. formi strukturo, ki ustreza potrebam kapitala. s tem si kapital eksplicitno prilašča lastninsko pravi do življenja narodov. Znanost kot fokus perspektive pospešuje vsa protislovja, toda z višjim nivojem znanosti ni zj gotovljeno, v smislu deus e.^ machina, obvladovj nje pogojev podrejanja despotije, vojaškej sveta, sveta vojne, saj je podrejanje bilo in je š< funkcji pospesevanja in predpostavke znanstv no-tehnološke revolucije. kot je konsistentno p larizacija Vzhod—Zahod pogojevala spektak liirni razvoj znanosti (katere edina zavora je ne temeljenost lastnih korakov v filozofski antrop logiji in »filozofiji zn^nosti«). In če postavimo p larizacijo Sever Juc na znanstvene temelje pote je jasno, da boj en bloc proti položaju Juga možen, temveč gre na tem mestu za boj pr< stopnji ekonomskega izkoriščanja — višjo cei je lahko izbojevati, gospodarjenje nad pogoji d< pa dosti težje. V zdajšnji konstelaciji sil se J< konstiturivno ne more izogniti prostituiranju, pa ne pomeni opuščanja boja ali sprejemanja pr fitne logike. saj gre tu za dolg proces metamorfo Juga iz objekta v subjekt. za objektiviranje nj gove sile in v tem procesu b« vsak bastion Sevei ki ga bo zavzel Jug, samo še zaostril boj m< njima. Mnogi »teoretiki« (Štajner and company) našli odgovor. kako »osvoboditi« Jug pred izk riščanjem Severa: bojevati se je treba za priznan formalnih instrumentov mednarodnih odnoso deklaracij, resolucij OZN, raznih bilateralnih i multilateralnihspora/umo\; »politiki« paseizja Ijajo za neuvrsčenost kot obljubo suverenosti, i tegritete. neodvisnosti miroljubne kocksistenc Dejstvo je, da se vsi ti »sporazumi« vpisujejo zgodovino s specifičnim ra/merjem si! \ vsak kratnem nastajanju teh mehanizmov. ki jih ol vladujeta ra/redna jxigojenost in dominacija S vera nad jugom, ne glede na to ali se loteva vprašanj s pravnega a!i institucionalnega ogl Neuvrščeni pa lahko postanejo moč šeie takrat. 1 bo ta moč praktična moč, moč prakse in ne a straktna ideja v glavah teh poiitikov oz. vodil struktur. Naša odisejada v dmžbi s tov. Štajnerjem se n daljuje v prihodnji številki Tribune. (1) Rus, Izvori in temelji neuvrsccnosti, st 181.CZ, Ljubljana 1975 (2) ibidem, str. 277* ih daijc Milan B Agitrop na.. Svetu za prekrške mesta Beograd — preko mestnega sodnika za prekrške naprej in ga vzdignil. Sledil je novi srditi napad najmanj štirih ljudi, ki jim nisem utegnil videti obrazov. Edino, kar sem utegnil storiti, je bilo, da sem si z eno roko zavaroval obraz pred udarci in z drugo trdno držal plastično torbico z denarjem in dokumenti, da mi je ne bi vzeli. Obe roki so mi vi-soko zvili na hrbet in me dobesedno zasuli s ko-pTco psovk in vulgarnosti. Kričeč, da sem žepar, so me porivali pripognjenega kakih 15 metrov. Poiem so me poarli na pločnik m me tako vlekli po tleh ter me naposled izvlekli iz množice. Privlekli so me do knjigarne knjižnega kluba Komuriist. Pred knjigarno so me vzdignili s pločnika in me poravnali, držeč mi z judo prijemom eno roko za-vito na hrbtu. Zahteval sem, naj se mi predstavijo in pojasnijo svoje obnašanje, toda odgovarjali so mi le s kopico psovk, groženj in udarcev s čevlji v piščali. Ko sem izprožil roko, da bi prijel platno transparenta, ki mi ga je nekdo ponujal, so me po-novno obsuli s točo udarcev in me potisnili v knji-garno knjižnega kluba Komunist, kjer so me priti-snili ob eno izmed polic s knjigami, me obkoliii in me začeli ponovno zbadati. Na moje zahteve, naj se legitimirajo in pojasnijo svoje početje, so od-govarjali z udarci. Steva Radič me je udaril z an-teno toki-vokija pod oko. Tedaj sem opazil, da poleg njega še eden, ki me je udarjal s pestjo v obraz, zaudarja po alkoholu. Šele ko je nekdo in-terveniral s strani. so se oddaljili od mene. V knji-garno so privedli tudi moje prijatelje in dvoje, do takrat nepoznanih mi, fotografov. Eden izmed zadnjih dveh se je glasno pritoževal zaradi nasil-nega ravnanja, s katerim mu je bil odvzet fotoapa-rat, sam pa je bil priveden z zalomljeno roko na hrbtu v knjigamo. Prisotne pa so bile tudi štiri de-lavke knjigarne, od katerih je ena zapustila knji-garno nekaj prej, a ostale tri so ostale do našega odhoda. Mislim, da imajo te ženske in njihovo pomirjujoče interveniranje zasluge za to, da nisem bil še huje pretepen. Ko sem, kdo ve kateri-krat že, protestiral, ker so me tako brutalno na-padli brez kakršnega koli razloga in zahteval poja-snitev, zakaj se mi niso enostavno predstavili in zahtevali, naj jim sledim, če so to že želeli, name-sto da so me dobesedno nasilno ugrabili, je Saša Hadžovič pred vsemi prisotnimi glasno izjavil, da tega niso smeli storiti zato, ker so se bali, da bi s tem sprožiii gnev množice in izzvali njene prote-ste. (Podobno razlago mi je dal tudi sodnik Jakov-Ijevič). Tekom več kot dveh ur, kolikor so nas zadrže-vali v knjigarni Komunista, so moje proteste in zahteve, naj se mi vsaj naknadno predstavijo in legitimirajo, enostavno ignoVirali. Odgovarjali so mi, da mi je lahko to, da imajo orožje in toki—vo-kije, ki so mi jih pokazali šele v knjigarni, zado-stem znak njihove identitete, t.j. pripadništva SNZ-ju. Nekdo izmed njih je poskušal pojasniti, da je naša vlada obsodila poljsko delavsko giban je in sindikat Solidarnost ter da se zaradi tega simbo-lov tega gibanja ne sme razvijati v Jugoslaviji. Ko sem mu pojasnil, da temu pač ni tako, mi je odvr-nil, da sam noče imeti ničesdar z našim sprevodom in da se nas Idtuje zato, ker mu je bilo tako zauka-zano, saj v družbeni delitvi na tiste, ki izvršujejo ukaze in tiste, ki ukazujejo, spada med te prve. Pogovoru so ves čas prisostvovale in se vanj tudi vključevale delavke iz knjigarne. Mestnemu svetu predlagam, da jih zasliši kot priče, Imen jim ne vem, toda dobiti jih ni težko. Po zaključku manifestacije, ko se je zbrana množica občanov razšla, so nas vklenili v lisice in nas odvedli v zgradbo SNZ-ja na ulici 29. novem-bra. Ponoči me je izmenično zasliševalo nekaj inš-pektorjev, pri čemer so me grobo žalili in mi grozi-li. Mojo zahtevo, da, bi mi povedali svoja imena in da bi sprejeli mojo kazensko prijavo zoper napa-dalce, so zavrnili kot nezaslišano predrznost. Med njimi je bil spet Steva Radic. Eden izmed tistih, ki so se pojavili kasneje pa je Staniša Stano-jevič, ki me je /asliševal do tretje ure zjutraj. Za njegovo ime sem zvedel slučajno. Sam je odklo-nil, da bi se predstavH. Naslednji dan sem bil priveden pred sodnika za prekrške. Njegovo pristranskost v korist vlaga-teljev prijave me je osupnila. Kot pravl sam je »popolnoma zaupal navedkom iz prijave«. Moje predloge za priče, za dokazno gradivo in za vpra-šanja, ki sem jih predlagal, da bi jih postavil inš-pektorju Hadževiču ob soočenju, je zavrnil in jih ni dovolil vnesti niti v zapisnik. Zatrjeval jc, da se vse to lahko nanaša le na neki postopek zopcr inš-pektorja SNZ-ja, ki ga lahko sprožim šele, ko bom zunaj zapora, ne pa na postopek zoper mene, in da, kakorkoli že, te predloge lahko vnesem v pritožbo mestnemu svetu, kar tu tudi počnetn. Poleg že predlaganih prič predlagam, da se zasliši Slobodana Poznanoviča iz Beograda, Učiteljska 42, Igorja Pufata iz Beograda, Rifata Burdževica 69, in Abdula Sanija, čigar naslova ne poznam. Vsi trije so fotografl, k\ so snemali dogajanje na Trgu Marksa i Engelsa v času manifestacije. Za prva dva vem, da sta bila zaradi tega privedena najprej skupaj z nami v knjigarno Komunista in potem v mestni SNZ. FTlme s posnetki so jima odvzeli. Mestnemu svetu za prekrške predlagam, da si pre-skrbi te filme in pregleda posnetke z njih. Foto-grafa Abdula Sanija sem spoznal na Trgu. Je Ara-bec ali Palestinec. Z velikimi simpatijami db našem početju je pristopil in me poprosil, naj se postavim tako, da bi lahko med našimi transparenti fotografiral palestinslco zastavo, kar sem rade volje storil. Dva palestinska študenta sta prinesla palestinsko zastavo in ob splošnem odobravanju in vzklikih prisotnih sta jo nosila med našimi tran-sparenti. Opazil sem, da ta prizor snema kamera RTV-ja Beograd s ploščadi na središču Trga. Mestnemu svetu predlagam, da poišče naslov Ab-dula Sanija, ga kot pričo zasliši in pregleda nje-gove posnetke. Prav tako predlagam, da si pri-skrbi posneto gradivo RTV-ja Beograd in da ga pregleda. Mestnemu svetu predlagam nadalje, da zasliši kot pričo Stavrosa Popčeva, slikarja iz Beograda, Maršala Tolbuhina 38, ki je bil na »mitingu« s svojimi transparenti 20 do 30 metrov oddaljen od mene. Dan po manifestaciji, 10. julija, je bil pri-veden pred sodnika za prekrške in je bil že čez nekaj ur odpuščen domov. Vse priče, ki jih navajam.sem prvikrat srečal 9. julija zvečer ali po 9. juliju. Zaradi tega ne poz-nam vseh podatkov o njih (naslovi) in si jih iz za-pora tudi ne morem priskrbeti. Neresničnost navedb iz prijave, ki jih mestni sodnik popolnoma povzema, se kaže tudi v notra-nji protislovnosti opisa in vrstnega reda navedenih prekrškov, katerih smo obtoženi. Po prijavi, kot tudi po izreki spodbijane obsodbe, je bil storjen prvi »prekršek« s tem, da smo »težje kršili javni red in mir, vznemirjali občane in mladino ter ogrožali njihovo varnost«. Po tako »težkem pre-kršku« so nam prijavitelji, po prijavi m po izreku sodbe, samo ukazali sneti transparente in zapustiti manifestacijo. Niti pozovejo nas ne, da bi šli z njimi. Ali se storilca tako »težkega prekrška« pusti kar tako odrti? Z ozirom na njihovo obnaša-nje in domišljijo se ne bi čudil, če bi prijavitelji iz-javili, da smo jih prisilili, da so nas odvedli, ali celo, da smo odvedli mi njih. Ker jih je bilo, po prijavi in izreku sodbe, le troje. In ta trojica nas je odvedla še!e, ko smoodklonili njihov poziv, naj se umaknemo, in jih žalili. Da bi prijavitelji prikrili svoj nasilni in nezakoniti postopek, so si izmislili naše prekrške. Protislovja in neosnovanosti te izmišljotine jih ne vznemirjajo. Računajo z zau-panjem sodnika Jakovljeviča. Ko na soočenju inšpektor Hadževič ne zna odgovoriti na moje vprašanje, ali smo ga žalili posamezno ali v »zboru«, tudi po tem, ko točno navede žalitev, sodnik Jakovljevic to vprašanje razglasi za nedo-voljeno in šele na rnoje trdov/Tatno vztrajanje ga vnese v zapisnik. Izrekokazni nam je bil vrocen 11. julijazjutraj. Potem so nas premestili v centralni zapor, kjer so nas razmestili v samice, brez najosnovnejših po-trebščin in brez možnosti, da bi se lahko resno uk-varjali s ptsanjem pritožbe. Glede tega sem u-pravniku centralnega zapora poslal pismen ugo-vor, ki je ostal brez odgovora 14. julija so nas premestili v okrajni zapor v Padinsko skelo. Tu pišem prito/bo v glavnem na kolenih v prostem času po napomemdelu na polju. Edina miza. ki mi je dosegljiva je v knjižnici, ta pa dela dve uri dnevno. Pritožba je zato nepopolna. Mestnemu svetu predlagam. da po premisleku upošteva tudi pritožbo, ki jo bo napisal moj branilec Srdja Po-povic, advokal iz Beograda. Po vsem povedanem, predlajfam mestnemu svetu za prekrške, da spodbijano obsodbo spre-nieni tako, da bo obsojene ra/bremenila odgo-vornosti, ali da jo prekliče in postopek ponovi, upoštevajoč predloge /a priče in doka/no gradivo. Ker se /asliševim je prič in pregledo\ an je filmcv in |x>snetko\ lahko /avlece, predlagam mestnerr svetu, naj najprej ukine pripor. v katerem se pc obsodbi nahajamo, ker razlogov /aradi katerih smo v njem, absolutno ni. Prav tako prosim mestni svet, da na zasedanje spnčo te pritožbe, povabi tud» mene in mojega branilca. V okrajnem zaporu, v Padinski Skeli. dne, 17. julija 1982 Pavluško Imširovic, vlagatelj pritožbe, Koste Živ- koviča 11, Beograd (Prevedla K.P.) JRITOŽBA zoper izrek sodbe mestnega sod-Izaprekrške DS—30, št. 1408-82, 10. julija odgovorom na pritožbo mi je, kot tudi Dra- lirju Olujiču, Veselinki Zastavnikovič in Bra- avi Katič, pripisana odgovornost za dvoje na- enih prekrškov zoper javni red in mir ter mi je čena kazen z zaporom po 25 dni za vsak prekr- posebej, oziroma skupna zaporna kazen 50 Po izreku sodbe je bil storjen prvi prekršek s ,da smo na »mitingu« beograjskih občanov in dine v znak solidarnosti s palestinskim naro- lin njegovim bojem proti izraelski agresiji no- ransparente z rdečimi črkami izpisano poljsko :do »Solidarnošč«, »s čimer smo izzvali nego- an je občanov in mladine, omalovažujoč s tem lova socialistično—domoljubna in nacionalna Iva«. Daigi prekršek smo storili, spet poizreku pe, ker nismo upoštevali »zakonitega ukaza kblaščenih službenih oseb — delavcev službe za pnje zadeve,« da naj umaknemo transparente japustimo manifestacijo. liti jaz, niti moji prijatelji pa nismo izvršili ni- hnega prekrška. Z izrekom sodbe mestnega nika za prekrške je napačno in nepopolno ugo- Ijeno dejansko stanje. Ta izrek je zasnovan lolnoma na navedkih prijave in dokazih vlaga- v prijave, ki so plod čiste fantazije in imajo z ličnim potekom dogajanja komaj kakšnozvezo ile to, da smo na »mitingu« ob solidarnosti s stinskim narodom nosili transparente z napi- »Solidarnošč«, pa niti to ne popolnoma. To je zaprav slika — enkratna likovna podoba. Be- »Solidarnošč« je izpisana s sklenjenimi in :ifično oblikovanimi črkami, ki spominjajo na njeno množico ljudi v sprevodu. Od septem- 1981 dalje je ta napis uraden znak poljskega ivisnega socialističnega samoupravnega sin- ta Solidarnost. To je simbol poljskega neod- ega delavskega gibanja, ki si je s svojim bojem jesnični, demokratični socializem, za socialno lacionalno emancipacijo pridobil simpatije in Ibravanja vse napredne svetovne javnosti. "V loslaviji ni sredstva javnega obveščanja. ki ne ksalo o Solidarnosti s simpati jami in ki ne bi ob- ¦o simbola tega gibanja. Poljski delavci so s svo- bojem zamajali temelje blokovsko-politič- ifer — poskusov mogočnikov tega sveta, da bi kovali politično karto sveta in uravnavali 10 malih narodov. Ravno to je tisto, kar njihov približuje boju všeh zatiranih in tlačenih na svetu. S tega stališča je še kako primerna pri-ost simbola Solidarnosti na »mitingu« ob so-nosti s palestinskim narodom. scialistična čustva se lahko žalijo s simbolom ; reakcionarne politične sile in domoljubna in onafna čustva so lahko prizadeta z razkazova-m sirnboia neke pohtične sile, ki predstavlja arnost za nacionalno neodvisnost drugega na-a.SimboluSolidarnosti ni mogoče na nikakr-način pripisati take vsebine (razen v Kremlju). i» daje vtis, da sodnik Jakovljevič ni niti videl larentov, zaradi katerih nas je kaznoval. V i ne govori o simbolu, ampak Ie o besedi »so-ošč«, napisani v poljskem jeziku. Sama be-i/ tujem jeziku lahko izzove negodovanje v situaciji zaostrenih mednacionalnih ne->sti. Toda brez dvoma, jugoslovanski narodi samo najtoplejša čustva proti poljskemu u. Zagrebški in ljubljanski časopisi besedo larnošč« pišejo le v originalu (le -da sta a š in č izpisana kot trda ali je trd vsaj š, ker ¦ne zanj navadno ne premorejo grafičnega alenta — opomba prevajalke, K.P.). Časopis tiko znanosti in Tribuna iz Ljubljane sta ob-letos zbornik tekstov o poljskem delavskem ju pod naslovom »Solidarnošč« in s simbo-ega gibanja na naslovnici. V zadnjih dveh je poljska beseda »solidarnošč« prišla v in-lacionalno leksiko in simbol tega gibanja Iahko čamo na značkah, ki jih nosi beograjska mla-i na prsih. Ta simbol je postal simbol občečlo-ke solidarnosti. ato je povsem razumljivo, da so prisotni ob-ina manifeStaciji sprejeli razvitje transparen-s simbolom Solidarnosti z izrazitimi simpati- 11 in odobravanjem. V petnajstih minutah, to-) so bili transparenti razviti do nenadnega ir talnega napada name in moje prijatelje, tem isparentom ni bil namenjen niti en sam žvižg sprotno! To sta mogla s tribune dobro videt ariša Ivan Stambolič in Dušan Korač, ki jt diagam za priči. Edini, ki so jih transparent lemirjali, so bili inšpektorji SNZ-ja, vlagatelj jave. Svoje negodovanje so izrazili na nezako način in sami kršili javni red in mir. Brez sle rnega opozorila, brez slehernih službenif lak, ne da bi se predstavila, sta pristopila dva I detu s transparentom in ji ga začela jemati stopil sem in ju vprašal kdo sta, kaj želita, č< ta kaj počenjata in kako da ju ni sram lastneg; našanja, nakar sta se osramočena in rnola laljila. Nekaj minut za tem sem za hrbtom za lal pridušen, sikajoč glas neznanca, ki mi je Ivko navrgel: »Dripac, skidaj to djubre«. Obr Isem se in zagledal sumničav obraz opitega mo fbga, za katerega sem kasneje slučajno izvedel Ise imenuje Steva Radič. Tudi njega sem vpra i,kdo je, za koga dela, ali ve kaj govori in kje s Ihaja, rekoč, da ni ne v Moskvi, ne v Varšavi, nil fearceloni, ampak v svobodnjaškem Beogradu Skar mi ni ničesar odgovoril. Obrnil sem se k tri tni in se pomaknil za korak aii dva naprej. P Ikaj pretečenih minutah me je zahrbtno napadl kaj neznanih oseb, mi zadalo nekaj udarco Bkovito polomilo letvice, na katerih je bil prič Sčen transparent, in se prav tako bliskovito ra ežali, prestrašeni zaradi reakcije okoli stoječi čanov, ki so glasno negodovali zaradi napad me. S transparentnim^iatnom sem se pomakn Interview s tov. dr. sc. dr. med. Janezom Rugljem Vprašanje: Kako to, da delujete izven ustano-ve, ki se bavi z zdravljenjem alkoholikov? RLJGELJ: Saj ne delam izven ustanove, tudi ta ambuTanta spada pod unfverzitetno psihiatrično kliniko. Res pa je, da so se na kliniki v zadnjih de-setih letih zelo trudili, da bi me odstranili z de!a z alkoholiki. Ko so me odstranili s Škofljice, mi še ordinacije niso dali. Končno so mi jo morali dati. Pred petimi leti sem dobil to hiško, kjer delam po svoji metodi. Delam sam, kajti sodelavcev mi no-čejo dati. Nisem pa izoliran, kot mislite. Sem predsednik društva terapevtov za alkoholizem v Sloveniji, sem pa tudi v tesni povezavi z Ijudmi po vsej Jugoslaviji, ki sodobno delajo. Na splošno sem v povezavi z vsemi, ki niso ustvarjalni, s takš-nimi se ponavadi ne družim, ker je škoda časa, da bi ga človek zapravljal z neambicioznimi, nekrea-tivnimi, lagodnimi, v parazitizem nagnjenimi Ijud-mi. To je vrsta mentalne infekcije. Človek, ki se druži preveč z ljudmi, ki so lagodnostno naravnani, je v nevarnosti, da se tudi sam navzame takih pogle-dov. O samem delu sem napisal stotine člankov in referatov, poljudnih, strokovnih in znanstvenih. Napisal sem tudi tri knjige, sedaj pišem zadnjo iz tetralogije o alkoholizmu. Kdor publicira, ni izoli-ran. Vprašanje: Kako sprejemajo študenti na kate-dri vaša predavanja? RUGELJ: Ja, onemogočajo mi stik s študenti. Psihiatrična klinika mi to onemogoča na dva nači-na: Trenutno sem najbolj izobražen psihiater alko-holog v Sloveniji, ker imam edini znanstveni dok-torat. Toda edino meni onemogočajo stik s štu-denti medicine in mi preprečujejo poučevanje na medicinski fakulteti, kjer bi poučeval alkohologi-jo, ker se pač bojijo idej, novih idej. Res pa je, da tam poučujejo učitelji, ki ne obvladajo področja, ki ga poučujejo. Moje stališče je takšno: Clovek zna samo tisto, kar dela. V drugih stva-reh je pa samo poučen. Ali je ta poučenost točna, je vprašanje. Ne verjamem, da nekdo zna alkoho-logijo, če nima dokazov, rezultatov zdravljenja alkoholikov. Če govori, nima pa tega s čim ilustri-rati, potem je njegovo znahje neuporabno. Štu-denti medicine pravijo, da jim tam ne dajo nekega praktičnega znanja, s katerim bi lahko ozdravili kakšnega alkoholika. Moje delo zlasti, zlasti nje-govi rezultati, je zelo provokativno za tiste, ki de-iajo po tradicionalni psihiatriCni metodi. Na moje delo imajo veliko pripomb po zakotjih, nihče od prizadetih pa si še ni prišel ogledati tega dela. Zato sem preko zdravniškega glasila pozval moje na-sprotnike, da si pridejo ogledat delo in najj potem /jrazijo svoje pripombe. Nikogar ni bilo. vfenim, da si ne upajo priti in se soočiti s fantastič-im osebnostnim razvojem večine mojih »gojen-rev«. Ne upajo si ogledati rezultatov tega dela, ker m morali potem priznati. da je način njihovega Jeia zelo pomanjkljiv. Če bi prišli, bi morali nekaj napraviti, morali bi se prekvalificirati za to ali po-dobno metodo dela. Da bi se temu dokončno izognili se gredo sedaj novo igrico, ki je zame skrajno resna: proti meni so izgrabili nekatera nesmiselna in direktno proti 'x>rcem NOV usmerjena določila zakona o delov-nih razmerjih in mi pred kratkim izdali odločbo o »prisilni« upokojitvi. V partizanih in pozneje so mi registrirali kakšnih deset let preveč delovne dobe, ki se je odrekam. Gredo pač v eliminacijo, ker me ne priznajo za zdravo iii pošteno konku-renco in tekmovanje, znajo pa metati polena pod noge. Res so revčki, zato jih pomiljujem. Vprašanje: Kaj pa Škofljica, ali jo bodo res uki-niii? RUGELJ: Da, ukinili jo bodo, še letos. No, ta demontaža Hudolinovega sistema zdravljenja traja že devet let. Njegov sistem je edini medna-rodno afirmirani sistem za množično zdravljenje alkoholikov. Pokazal je razmeroma dobre doka-ze. Ta sistem sem uvedel v Škofljici že pred pri-bližno enajstimi leti, nato so ga prevzeli tudi drugi v psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji. Vprasanje: Kam bodo preselili vse paciente iz Škofljice? RUGELJ: Škofljico bodo selili v Ljubljano, oziroma na tradicionalno psihiatrično inštitucijo na Poljanski nasip. To pomeni odstranitevše tistih pozitivnih drobcev socialno-psihiatričnih de- iavnosti, ki jih je lahko Škofljica gojila dokler je bila še izolirana in ni bila pod neposrednim vpli- vom razmišljanja, delovanja in naravnanosti tra- cicionalne instituci je. Znano je, da se sodobno na- avnana psihiatrična dejavnost ne more poroditi v okviru iradicionalne institucije. Tu je potrebna revolucionarna sprememba, ki jo pač glomazna, velika inštitucija majhni, če se v njej poraja, one- mogoča. Ce se kaj takega zgodi, jo prej ali slej uni- čijo. Boij ali manjmoderne programe pomoči Iju- dem v stiski, za katere se lahko reče, da pomeni jo bistveni premik, so že marsikje po približno treh ietih dela uničili. Ker so tradicionalisti močnejši, niso prisiljeni začeti z delom drugače, ker bi se mor ii prekvalificirati, sodobnejši način dela pa jifp :buja bojazen, zato novost rajši uničijo. Tako bo to sedaj zamrlo, in bodo nadaljevali tako kot doslej, brez omembe vrednih rezultatov. Poročali bodo o številu pregledanih inhospitaliziranih pa- cientov, pritoževali se bodo, kako je premalo ka- drov, kako so alkoholiki težki, ampak o rezuitatih pa ne bodo poročali. Konec koncev za pregled in zaprtje pacienta ni potrebna posebna kvalifikaci- ja. Ampak rezultata se ne da doseči brez znanja in truda. Rezultat pa je, če srečate bivšega alkoho- lika s srečno družino. Vprašanje: Kako je s tako imenovano.»Gojzar terapijo?« .,- ¦•..., MVGEhh »Gojzar .....R impija! S to ^tvarjo p.i ie tako: obsiaja v .dravfjeV v katerem se posreči spraviti začasno v latentno stanje odvisnosti od alkohola kot izraz regresije, ni pa možno doseči restitucije v zdravo osebnost, ker ta model ne pozna vzgojnih in prevzgojnih sredstev za aktiviranje bolnika. V obdobju trez-nosti se utrdi sekundarno psihopatsko vedenje, ki je lastno nekemu »aktivnemu« alkoholiku. Vso-ciološkem modelu pošljejo alkoholika (samo!) na bolnišnično zdravljenje in prevzgojo, toda ostane družina, ki je zelo bolna in delovna organizacija, ki se je oddahnila, ker se je alkoholika znebila. V dopovedovalno-razlagalnem modelu pa v proces zdravljenja alkoholikov deloma vključujejo tudi njegovo družino in delovno skupino. Zdravljenje v tem modelu temelji na besednih interakcijah med člani terapevtske skupine. Moj model pa je pedagoško andragoški, katerega posebnost so številna vzgojna in prevzgojna sredstva:planinar-jenje, tek, pisanje dnevnikov, obnove preučenih knjig in njenih raziskovalnih nalog, dopolnilno iz-popolnjevanje itd. V teh metodah se zdravljeni in njihovi zdravniki »izučijo« za tekače, planince, potrošnike kulturnih dobrin, postanejo obisko-valci šol in se usmerijo v graditev dobrih tnedse-bojnih odnosov in osmislitev življenja. S tekom si alkoholik izboljšuje telesno zdravje, si zapolni čas in nevtralizira občutja krivde in zaz-namovanosti ter druge oblike stresa, obenem pa si dviga povsem uničeno samostojnost. Zdravljeni alkoholik ne sme nikoli več piti, zato si ne more pomirjati stresov z alkoholom, kot velika večina ljudi, temveč samo z utrjevalnim športnim udej-stvovanjem, zlasti s tekom. Planinarjenje pa ima veliko vlogo pri prebuja-nju otopelega doživljanja. Alkoholik je namreč tako otopel, da se ne zgane, čeprav njegovi svojci zaradi njegovega al-koholičnega vedenja še tako trpijo. Clovek se doživljajsko prebuja samo ob močnih doživetjih. Kako močno doživetje je za človeka, ki ni nikoli hodil vgore osvojitev prvega vrha! Zanje je tudi izredno močno doživetje, ko pretečejo de-set kilometrov, ali pa mali in veliki maraton. To so največji trenutki v njihovem življenju, nikoli niso doživeli česa podobnega. Ljudje, ki niso zraven, sploh ne morejo verjeti, kako ti prebujajoči se Ijudje čudovito doživljajo gore, pa gozdove, rast-line, divjad... Tako dobijo željo, da bi svoje doži-vetje podelili z drugim človekom. Ravno v takš-nem trenutku se zgodi, da se zakonca prvič od-preta drug drugemu, ko se on ali ona obrne k njemu in reče: »Ah, to je pa res Iepo!«. Tako se začne pristna komunikacija med Ijudmi. Omenil sem že tudi druga vzgojna in prevzgojna sredstva, kot je npr. pisnje dnevnika, ampak ne faktograf-skega, pisati mora, kar mu gre po glavi, kar ra-zmišlja. Potem pišejo razne razikosvalne naloge in potem diskutiramo v skupini, da tudi tam pridemo do nekih spoznanj. Pišejo obnove preštudiranih knjig. Vpisati se morajo v neki izobraževalni pro-gram in v petih letih doseči za stopnjo višjo izo-brazbo, kot so je imeli doslej. Morajo se naučiti pismenega izražan ja, poglabl jati se morajo v svoje odnose. In v teh aktivnostih ima vsak šanse, da najde neko področje svojega poglobljenega udej-stvovanja. Program je zasnovan tako, da vsak v teh dejavnostih najde nekaj zase in se zato bolj zainteresira. Gre za to, da prek dobrega partner-skega odnosa in ustvarjalnega dela osmisli življe-nje. Raziskovali smo in prišli do zaključkov, da sploh nobeden od alkoholikov prej ni razmišljal o smislu življenja. Če bi našel ta smisel prej, preden je začel piti, se sploh ne bi zapil. To bi bilo na kratkootej »ruksak« terapiji.Togovorijotisti,ki niso nikoli doživeli lepot planin. Pred tremi tedni sem bil s svojimi člani klubov na Vršiču in smo se razdelili na tri skupine. Ena skupina je šla na Moj-strovko, druga pa na Prisojnik, z najbolje treni-rano skupino pa sem šel na Jalovec. To je bilo spet veliko doživetje za ljudi. Nihče od teh Ijudi ne kadi, ne pije, tečejo, planinarijo, veliko berejo, se izobra/ujejo, skratka vsi skrbijo za višje kvaliiete življenja. Ljudje, ki TtT si ogledali program od blizu, bi odvrgli te svoje zaničevalne pripombe. Moj sodeiavec Jože Ramovs je postavil hipotezo, ki je sprejemljivii tudi zame: človek se lahko prevzgoji, če se s fanatično (zagrizeno) zagna-nostjo usmeri v neko telesno aktivnost, recimo tek. Ni nujno, da ostane zvest tej smeri, lahko si; poprej poišče kaj drugega. Važno je, da se takojj usmeri v zdravo življenje in se predrugači in i dvigne samozavest ter voljo za izvršitev mnogihj nalog, ki ga čakajo, važno pa je, da vzgojitelj vsega tega ne more terjati od gojencev, če tudi sam ni z njimi solidaren. Jaz sem veliko z njimi, tudi takrat, ko me ni zraven, berem njihove spise urejam njihova, naša skupna spoznanja, razisku jem, pišem... Seveda tečem z njimi maraton, pl^ ninarim... Vprašanje: Kako pa je s preventivo? Rugeij: Zelo težko in slabo. Poglejte: alkoholi-zacija je vsesplošno priznana in zaželena. Mislim, da se lahko alkoholizma lotimo resno v družbe-nem, političnem, kulturnem, filozofskem, moral-nem pogledu, če bi sprejeii naslednjo družbeno opredelitev: biti pijan je grdo. Clovek, ki je pijan, se obnaša grše kot žival. Mi pa se mu še smejimo. Obnaša se kot opica. In mi ne obsojamo tega. C e bi obsodili, da je to nedostojanstveno, potem bi vsak nealkoholik zelo razmislil preilen bi se napil. Alkoholikov se seveda ne da »odvaditi« od pijače z moraliziranjem, temveč z usmeritvijo v kvalitetno življenje. Zato pa je potreben velik trud ne samo alkoholika in njegovega zakonca, temveč tudi njegovega vzgojitelja. INTERVIEW PRIPRAVIL TOMAŽ KOBLAR Mali oglas je provokativna izjava: oznanjeva-ije želje po skorajšnem srečanju iščočega in iska-lega. OglaŠevalec išče item (strokovni izraz za ob-ekt ali »subjekt« oglaševanja) ali ponudnika anj, išče izgubljeni item ali izgubljenemu itmu astnika, išče sorodno dušo in lahko da išče preko nalega oglasa tudi samega sebe. Če je oglas lober, do srečanja tudi pride. V podkrepitev iravkar zapisanega navajam mali oglas iz Kmeč-;ega glasu, ki je tudi sicer naš pozoren bralec in impatizer ter je tudi, kot doslej edini institucio-lalizirani časnik, s Tribuno v tem letu stopil v ne-osreden kontakt (glej članek Boštjana Pirca v »redzadnji Tribuni): »Dekle, ki je imelo objavljen oglas v št. 7 se pri-irčno zahvaljuje vsem fantom, ki so poslali po-ludbe. Zaradi prevelikega števila ponudb ne »do dobili vsi odgovora Dragi fantje, ne zame-rite mi, ne obupajte, vztrajajte in iščite naprej. ROVTARSKO DEKLE« (KG, 1981) Najpreprostejši odvod ponatisnjenega malega oglasa bi bila objava tudi malega oglasa iz št. 7. Toda v navskrižju občega in posameznega se od-ločimo.... Skušajmo do željenega cilja priti po ko-rakih, kar je, matematično vzeto, tudi edina go-tova pot in najrelevantnejši postopek. Potovanje itegne postati iz nadaljevanja v nadaljevanje mi-lcavnejše in vznemirijivejše. Kdo bo deležen vseobsegajoče erekcije, pa bo pokazal sam potek. Kaj lahko tekst pove ob pravi promiskuiteti malih oglasov, ko oglašujemo lahko praktično ikarkoli«, pa vendar z določenimi zadržki, ko lahko oglašujemo »kakorkoliže«, pa so omejitve. endarle še kako prisotne, ko je mali oglas po za-limivosti besedil med triinštiridesetimi vrstami »esedil po zanimivosti teksta (to pomeni branje) aa petem do sedmem mestu (Bralec in knjiga, 1973, Ljubljana), pa mu na prvi pogled ne bi pri-pisali takih razsežnosti, ko je oglaševanje v časo-pisu eden glavnih virov dohodka taistemu časo-pisu (v ZDA imajo nedeljske izdaje tudi po 50 (!) strani malih oglasov), ko... Ontološki modus malega oglasa je blago, blago kot presežek produkcije s svojo menjalno vred-ttostjo. Zato lahko z vso gotovostjo zapišem, da se mali oglas, kakršenkoli je že bil, pojavi tik po raz-padu praskupnosti in od tedaj venomer stoji ob boku fenomena blaga. Bolj ali manj dokumenti-pano genezo lahko zasledujemo preko korespon-;dence med hetitskimi, egipčanskimi, sumerskimi, lasirskimi vladarji (glej Pismo faraona Amenofisa III arzavskemu kralju, Kralj Boja, Ljubljana, 1971). V Egiptu lahko zasledimo oglase napisane v obiiki tiralic za pobeglimi sužnji, saj je znano, da je bil suženj v Starem Egiptu blago zavidljivih raz-sežnosti. V Pompeju so našli oglase v obliki plaka-tov, vklesanih v kamen, za najem in prodajo last-nine (zemlja, hiša). Toda jaslice pravega malega oglasa so šele novoveški časopisi, ki jih konstituira iznajdba tiska. Časopisi, takšni ali drugačni, pa so obstajali že prej. Ustavimo se najprej ob prvem publicistu Juliju Cezarju. Izdajal je dvoje časopisov (stenčasov): 1. Acta Senatus, protokolarno glasilo senata, ki je, bt dand-nes, v izvlečkih obnavljalo zasedanje senata. Č. opis je prepovedal Tiberij in zasedanje senata p zdignil v hermetične sfere. 2. Acta diuraa puliica, populi Romani, stenčas namenjen rajširšim ilojem prebivalstva, veščih branja. Ob-feščal je o vsakodnevnih zmagah rimskih vojska, okupčijskih podatkih in trgovskih ponudbah, o li-terarnih dogodkih, o vsakdanjih zabavah in celo o pikantnih podvigih in pustolovščinah nekaterih znanih sodobnikov. Marsikaj nas ob tetn navaja namisel, dabinekatere »rubrike« lahko veljale za predhodnike današnjih malih oglasov, žal pa ni ostalo od vsega tega nič ohranjenega. Obstajajo le nekateri fragmenti, kot npr. Fragmenta Dodvel-liana, in fragmenti, razpršeni pri rimških klasikih. Posebno Cristin Hilarij in Plinij Ciprijan sta ostro kritizirala nizko, pogrošno raven tega stenčasa. Joda to ni moglo zavreti razmaha tega »časopi-$a«, ki so ga vneto prepisovali in pošiljali po hitrih jlih važnim osebnostim po provincah. Acta Diurna je tako izhajala še nekaj stoletij, vse do vpada severnih plemen., ko je propadla tako ali tako vsa rimska kultura. Kitajska je imela svoje časopise zelo zgodaj. Po iiekaterih avtorjih je pekinški časopis Cing pao izhajal že v VI. stolet ju našega štetja. Nesporna pa je ugotovitev, da Čing pao, kot prvi tiskani časo-pis, velja obenem tudi za časopis z najdaljšo dobo izhajanja (vsaj od 911 do 1351). Zaradi neznanja kitajščine in tudi siceršne nedosegljivosti tega ča-.sopisa za zdaj ostanimo le pri tej navedbi. V srednjem veku so novice raznašali trubadurji. Dižavniki in važne osebnosti pa so imeli tudi fazne dopisnike v oddaljenih mestih in v tujini. Nekateri so se ukvarjali s tem celo poklicno. Publi-cistika se tako vrne k svojemu začetku — do Starih Egipčanov. Toda ne za dolgo. Najpomembnejši prostor v srednjeveški Evropi so Benetke. Izha-jale so »noticie scritte« v katerih so bile novice z Orienta, novice z dvorov, kasneje novice o turških vpadih in tudi že trgovska obvestiia, predhodniki naših malih ogiasov. Novice so se dale kupiti za novčič imenovan gazetta. Ime gazeta se je kmalu preneslo od prodajalca, ki je očitno zahteval ga-zetto, na kupca, ki je, zdi se, že v naprej gazetto ponujal, in končalo se je s tem, da je pri gazetti tudi ostalo, saj še danes velja v Italiji ime gazetta za tiskan časopis. S tem pa se v glavnem zaključuje obdobje sred-njega veka na področju malih oglasov. Novo ob-dobje, plodno kot še ne do zdaj, se za male oglase začne z obdobjem renesanse, ko iznajdba tiska prinese v publicistiko pravo revolucijo, katere odsev so tudi mali oglasi. Od tu naprej pa več pri-hodnjič! Vse to in še mnogo več mora pisec malih ogla-sov vedeti, preden se spravi k pisanju in oglaševa-*JU- Mihael T. Bregant Snlošni tečai malih oglasov^ "IITnlntn^i vedeti pisec malega oglasa 2 Nudimo zaslužek vsem, ki so pripravljeni v do-poldanskem času dostavljati Dnevnik in Nedeljski dnevnik naročnikom. Zaposlitev je lahko redna ali honorama. Torej vsi, ki obožujete Nedeljskega ali pa (se) prodajate za denar, se zglasite v Prodajno naroč-niškemu sektorju Ljubljanskega dnevnika v Ljub-Ijani, Kopitarjeva 2, osebno ali po telefonu 523-549. I Vsak izmed vas je najbrž že imel kakšno po- I sebno željo ali ponudbo, ob kateri je bil skeptičen, kje naj jo objavi. Punuja se vam priložnost, da takšen ali podoben og!as objavite v Tribuni. Oglasi I naj bodo natipkani, šifrirani, narisani, pošijite pa jih nanaslovTribunespripisomNeoglasi. Osebno se lahko zglasite z vašimi željami na uredništvu Tribune, Trg osvoboditve I, soba 68 in to ob tor- kih, od 16. do 18. ure. Zeleli ste — imate! Zdaj pa (se) oglasi(te)! 4 Grupa PL AZ se prostituira za igranje na bruco-vanjih, maturantskih plesih in podobnih veseli-cah. Informirajte se po telefonu 224-011 int. 299 ali 061 —641-126, da ne bo prepozno. Za majhen denar delam družbo pri kosilu, ma-lici ali večerji. Sifra: Ne zajtrkujem. 5 Izučen pisar z lastno trgovino, ki itudira ob delu na višji šoli za separatistične delavce išče sebi pri-merno dekle. Pogoj: da obvlada mitraljez. Sifra: e = mc2. 9 Zamenjam svojo ženo za bone za bencin. Za večio količino dodam še otroke Sifra: Baza 1 organ za sprejemanje ogla>ov. Romana Schwutke Nekad.lka neavanturistka, nealkoholičarka, moralno poht.čno nedoižna, narkomanka, išče umetn.ka ah znanstvenika za skupna intelek- I tualna poglabljanja. Ppgoj: obrezan ^ifra: Ekshibiconisti iz Tivolija ne pridejo v I Pravljica o življenju PRAVLJICA O ŽIVLJENJU Včeraj, da bilo je res strašno. Kot strela z jasne-ga, vendar, zadaj je bilo oblačno. Črno, zavidanja vredno, res, jasno je bilo vse. Mogoče danes, ne, še deset dni je in potem bo prišlo, mogoče. Ne, saj to nisem jaz. To je tista Ona. Saj ni, da bi govoril, to nisem jaz. Sprehajal se je fantič po rnestu, ozke in široke ulice pa se ni pogreznil, ni padel v jarek ali pod most, zavil je k Belemu tigru. In ker je bila ura 24, nismo več trgali ovenelih rož, nekaj smo jih pustili za drugič, če nas kurac ne bo pahnil v jarek, če bo taka kurba, da bomo scali spet na ovenele rože. Pa kdo si ti, če jaz nisem jaz. Prideš v svojo sobo, na stropu in na steni napis: HOČEM, DA VIDI MOJE TRUPLO, ČE NOČE, DA UMREM. Kaj binglja od luči? So Oni iztaknili oči? So to nogavice, ki jih suši, je okno odprto, ko prdi? Kam bi spravila vse to, spravljati v žepe, mize, osle, Tončke Slava jim Ponujam »alternativo«, da začnemo v Tribuni objavljati rubriko nekakšnih oglasov, ki lahko resno predstavljajo želje in ponudbe naših bralcev, hkrati pa so parodija na klasične male oglase, ki jih beremo v Anteni, Startu itd. Če se bo rubrika obnesla (pripravljena sem jo prevzeti), bi rada, da bi se »neoglasi« po možnosti ppjavljaii na isti strani in pod istim »znakom« (ali fotografijo). Likovni urednik ima tu proste roke. Poskusimo lahko. Objavljam pod psevdonimom. Naslov: Andreja Potokar Sorška 22 64 220 Škofja Loka tel.: 064 — 60-117 številka žiro računa: 51510 — 621 — 16 — 630 — 8007—3278-83 u Lublan, 4. novembra 1982 urudniSki kollgij Milan Balažic (v.d. glavnega urednika) Aleš Debeljak Jane Marinko Marcel Štefančič, junior Dušan Turk (v.d. odgovornega urednika) Marko Zorman POSEBNE NALOGE Vanja Brišček, Tomi Gračanin, Hermej Gobec, Tomaž Koblar Franci Baraga - distribucija Miha Bergant - lektura Alenka Novak - tajništvo Aljoša Kolenc - tehnični urednik in likovni urednik Jane Stravs - ustvarjaint totografije IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baiažic, Aleš Debeljak, Andrej Drapal, Tomo Grahovec, Primož Hainz, Srečo Kirn, Mitja Maruško, Jože Petrovčič (predsednik) in Vika Potočnik ' jt*. mš iMm**.:%. deSavske icke za kruh budijo noč] težka so jutra ko na delog vsafco jutro sanjaš jo da pojdeš z njo da pojdeš z njoj vsako jutro vstajaš z njo jo Sjubiš v s!ovo«lB| jo Ijubiš v slovoHvJ^ \jr,^fik vsakdo sanja jo od sperme mokra je že pesem taj ker vsa je vojska njena že odšla ^MKM/ft-JT ker ona je močnejša zmeraj bolj 2 čim več nas gre ; » P z vsakim ki umre «¦ za večno močna je jf ¦»¦« m M..3T+, m njena so zdaj vsa^ ko vstajas se ko delat greš s teboj je proleter/ BABAČIČ UUDSTVOGOVORI ¦¦¦¦¦BL,, |t>H sem na sodtšču, na smrtni k!opiT proli meni je pričalo deset Ijudi. I(to so biii pošteni m skrorani Ijudje \z IdeSavskih kvartov, da, to so bili tisii Izatirani Ijudje, Ijudstvo? da, Ijudstvo |se jim reče, - jče račjSJ Ijudstvo, zveni tako naše, -j [zveni lahko mirno pišem naprej.) I bil sem na revolucionarnem sodišču, proti meni je pričalo Ijudstvo. proti; meni je pričalo tisto Ijudstvo, ki le/ redko pride do besede. > / '.............u —M^B—_— _ * 4 / bodiii so rablji. ^ ¦ % hodili so okrog mene veliki rnožje\ revolucije, hodiii so nasmejani, čisto i/ sebe. vedeli so samo, da so končno dobili v besedo.