Časa* GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XX. KAMNIK, 20. APRILA 1981 5 DIN Preteklost nas zavezuje za prihodnost Pred nami so dnevi, ko nam bodo misli ob različnih manifestacijah in prireditvah pohitele v preteklost, v revolucionarna obdobja, v katerih so napredni, svobodomiselni ljudje vizionar-sko načrtovali ter s prelivanjem krvi temeljili našo sedanjost. Sedemindvajsetega aprila bo minilo štirideset let od zgodovinskega dneva, ko so na pobudo komunistične partije predstavniki komunistične partije, krščanskih socialistov, demokratičnega dela sokolov ter kulturni delavci Program prireditev • Osrednja občinska slovesnost ob 40-Ietnici ustanovitve osvobodilne fronte bo v petek, 24. aprila ob 19. uri v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra, ko bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja OF. • Štafeta mladosti bo tudi letos potovala po naši občini, 27. aprila se bo ob 10.25 zaustavila v Kamniku na Trgu revolucije, kjer bodo mladi pripravili krajši kulturni program. • Občinski sindikalni svet je pripravil tradicionalno srečanje delavcev in občanov ob prazniku dela. Prireditev bo 1. maja ob 10. uri v Kamniški Bistrici, ko bodo podelili tudi letošnje srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je v svojih vrstah združila napredne in svobodoljubne Slovence in jih Povedla v boj za osvoboditev izpod okupatorja, v boj za družbeno preobrazbo. Tri mesece kasneje, 27. julija 1941, se je prav na kamniškem Začel množični oboroženi boj Proti sovražniku. A že leta pred tem je na našem območju vzniknila napredna misel, prva in. druga internacionala sta odjeknili tudi med našimi ljudmi, med delavci, ki so s stavkami poskušali izboriti svoj boljši položaj, pa tudi med kmečkim in drugim prebivalstvom, saj so bili stavkujočim delavcem pomembna opora, ko so jim prinašali živež. Tudi v naših tovarnah so bile stavke, ki so korak za korakom izboljševale položaj takratnih delavcev, od tiste v Titanu, leta 1920, do stavke v nekdanji Rem-čevi tovarni na Duplici, leta 1934. Delavstvo se je v teh letih tudi vse čvrsteje povezovalo v svoje strokovne sindikalne organizacije in na najrazličnejših manifestacijah, kot je bila na primer dvajsetletnica Solidarnosti leta 1939, tudi javno izpričevalo svoja hotenja in cilje. Istega leta sta v Titanu in Remčevi tovarni zaživeli partijski celici, na Mali planini je bila peta državna konferenca SKOJ, leto kasneje so v Podgorju ustanovili okrožni komite KPS Kamnik. Spomladi leta 1941 je bilo na našem območju osem partijskih'celic s petdeset člani in petnajstimi kandidati, SKOJ je imela dvajset članov. In čeprav je bila partija v tem času razmeroma maloštevilna, je bila enotna in delovna in je v bojnih skupinah, ki so začele oborožen boj proti sovražniku, uspela združiti ne samo komuniste, skojevce in simpatizerje partije,.ampak tudi druge demokratične, napredne, svobodoljubne ljudi. Nesluten gospodarski in družbeni razvoj, ki so ga naši narodi in narodnosti pod Titovim vodstvom dosegli v teh štirih desetletjih, govorita o tem, da sta enotnost in delavnost bili nenehni spremljevalki našega vsakdanjega dela in življenja. Potrebovali pa ju bomo tudi v prihodnje. Novo plansko obdobje smo začeli v zaostrenih gospodarskih ra- zmerah doma in svetu, ob političnih nemirih, ki vznemirjajo svet. Prav gotovo se najrazličnejšim težavam ne bomo mogli izogniti. Ob tem pa bo pomembno, da ne bomo kot noj skrivali glave v pesek, ampak se soočali s problemi in jih skušali preudarno, z vso resnostjo in kritičnostjo enotno odpravljati. K temu nas zavezuje tudi zaobljuba, ki smo jo v lanskih majskih dneh z globoko bolečino, a dostojanstveno, ponavljali ob smrti velikana naše revolucije, tovariša Tita. Krajevna skupnost Pšajnovica je prva zaključila glasovanje o samoprispevku. Ob pol dvanajstih dopoldne je skrinjica z glasovalnimi lističi, med katerimi jih je bilo okrog 83 odstotkov za samoprispevek, potovala v dolino, v roke občinski volilni komisiji. Odločili smo se za hitrejši razvoj V nedeljo, 12. aprila, smo se delovni ljudje in občani naše občine izrekli o novem, dvoodstot-nem krajevnem samoprispevku, ki ga bodo naslednjih pet let plačevali vsi tisti, katerih dohodki bodo večji od najnižjega oziroma zajamečenega osebnega dohodka v republiki. Polovico od okrog 154 milijonov dinarjev, kolikor bomo v petih letih zbrali s samoprispevkom, bomo namenili hitrejšemu razvoju krajevnih skupnosti, drugo polovico gradnji novega zdravstvenega doma na Novem Trgu v Kamniku ter obnav-Ijajnu in dograjevanju nekaterih osnovnih šol v občini. O uspešnosti referenduma sta v preteklem tednu razpravljala koordinacijski odbor za priprave referenduma o samoprispevku ter predsedstvo občinske konference SZDL. Referenduma se je udeležilo okrog 16.400 glasovalcev, od katerih se jih je 10.544 ali 58,42 odstotka izreklo za samoprispevek, 5.422 oziroma 30.15 odstotkov volilcev je glasovalo proti samoprispevku, 369 oziroma 2,05 odstotka glasovnic je bilo neveljavnih. Okrašeno in svečano je tudi volišče št. 44 v osnovni šoli Tomo Brejc pričakalo občane, ki so s 95 odstotno Udeležbo in preko 60 odstotno odločitvijo »ZA« zavestno in odgovorno potrdili prizadevanja za nadaljnji družbenoekonomski razvoj svojega kraja in občine kot celote. Foto: Mira Jančar Tako koordinacijski odbor kot predsedstvo OK SZDL sta ocenila, da so na uspešnost referenduma vplivali zaostreni gospodarski pogoji. Podrobnejša analiza izida referenduma pa kaže, da je bilo glasovanje v odroč-nejših, kmetijskih območjih občine kljub temu veliko uspešnejše kot v predelih, kjer živijo izključno delavci, kar znova potrjuje pripravljenost in veliko zavest teh ljudi, da tudi s svojim denarjem pospešijo razvoj občine. Na obeh sestankih so izrekli tudi ugotovitev, da je na odloči- • Prebivalci krajevne skupnosti Kamnik so se na referendumu odločali tudi o preoblikovanju njihove že davno prevelike krajevne skupnosti v pet manjših, v katerih bo delegatsko odločanje veliko bližje vsem delovnim ljudem in občanom. Od 5.256 volilcev je za preoblikovanje krajevne skupnosti Kamnik glasovalo 3.833 oziroma 64,4 odstotka volilcev, 1.202 jih je bilo proti preoblikovanju, neveljavnih je bilo 171 glasovnic. tev gotovo vplivala ne ravno bleščeča organiziranost naše zdravstvene službe, zato se bo kamniško zdravstvo ob novih delovnih prostorih moralo izboljšati tudi organizacijsko in kadrovsko. Ne nazadnje so na izid referenduma vplivali tudi rezultati minulega samoprispevka. V posameznih krajevnih skupnostih namreč zapisane naloge niso bile ali so bile le na pol uresničene. Zato so že oblikovali predlog, naj bi občinska skupščina imenovala posebni delegatsko sestavljen organ, ki bo prihodnjih pet let spremljal uresničevanje programa samoprispevka. Hkrati pa bo treba po vseh krajevnih skupnosti, zlasti tam, kjer se glasovanja ni udeležilo večje število volilcev, natančneje proučiti vzroke za to in jih tudi temeljito pretresti v družbenopolitičnih organizacijah. J- T. Od 16.400 volilcev, kolikor se jih je udeležilo referenduma o samoprispevka, jih je 58,42 odstotkov na glasovalnem lističu obkrožilo »ZA«. Foto: Jana Taškar Priprave na francoske predsedniške volitve so takorekoč v zaključni fazi, kajti 26. aprila se bodo na politični sceni 5. francoske republike pomerili vsi resni kandidati za predsedniški stolček. Bolj kot se boj med posameznimi kandidati približuje zaključku, bolj težka orožja sodelujejo v boju, ki že ima ameriški pridih: politični marketing, torej uporaba vseh mogočih sredstev v boju za naklonjenost volilcev, je marsikje že zasenčil bistvene probleme današnje Francije. Teh pa vsekakor ni malo, čeravno Francozi tudi v tem dokaj resnem opravilu najdejo kanček humorja. < Razglašena »svoboda izražanja« je tudi v Franciji ob sedanjih volitvah prinesla na površje precej kandidatov, ki pa so večinoma že utonili v brezkompromisnih bojih predstavnikov najmočnejših francoskih političnih strank. Golist Chirac, sedanji predsednik D'Estaing, komunist Marchais in socialist Mitterrand ali fa^o/me-^ Bodo Francozi 10. maja lovili ribe? novana »banda četverice« je letošnje volitve takorekoč že vzela v svoj zakup. Znotraj političnih fevdov so namreč vloge že zdavnaj razdeljene, tako da resnih kandidatov, ki bi omenjeni četverici še lahko resno mešali štrene, ni pričakovati. Tudi znani francoski komik Coluch, ki se je v protest proti televiziji in radiu 14 dni prostovoljno postil, je za večino Francozov vendarle samo prijetna popestritev. Čeravno vsi štirje kandidati v sklepnih pripravah na prvi krog volitev že uporabljajo tudi nizke udarce (čeprav gre za visoko raven), pa bolj ali manj zanesljive ankete javnega mnenja napovedujejo končni boj med socialistom Mitterrandom in D'Estaingom. Medtem ko so volilni štabi vseh štirih predsedniških kandidatov v nenehnem preračunavanju pomena posameznih taktičnih, predvsem pa verbalnih potez, kritiki dogajanja vendarle pogrešajo resno razpravo o resnih problemih. In med temi je najbolj vroča nezaposlenost, kajti tudi Francija se ni mogla ogniti recesijskemu valu svetovnega gospodarstva, tako da je trenutno brez dela 1,8 milijona Francozov. Med temi je največ žensk in mladih in ob spominu na revolt le-teh v šestdesetih letih, pač nihče ne podcenjuje problema. J. KOVACIČ Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo občinske družbenopolitične izvršni svet ter v j organizacije uredništvo Ob prazniku dela, 1. majU občinska skupščina Kamniškega občana Letošnja priznanja OF slovenskega naroda KAMNIŠKI OBČAN Glasilo SZDL Kamnik izhaja že dvajseto leto. Od prvih začetkov, ko je glasilo izhajalo kot mesečni bilten Naša komuna je preraste! v štirinajstdnevnik Kamniški občan in postal pomemben informator o družbenem in političnem dogajanju v občini. Dokaz temu je veliko zanimanje občanov za glasilo, povečuje pa se tudi krog dopisnikov. S svojo delegatsko prilogo je dragocen pomočnik delegatom pri njihovem delu. KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK Krajevna skupnost spada med manjše v občini Kamnik, vendar je ena najbolj aktivnih. V samoupravno in družbenopolitično življenje so vključeni skoraj vsi krajani, kar se odraža v delu krajevne skupnosti. Z vztrajnim in načrtnim delom jim je uspelo zagotoviti trdno homogenost, ker se kaže na vsakem koraku, predvsem pa ob večjih in pomembnejših akcijah. VIKTOR MIHELČIČ Že kot borec v dolenjskih partizanskih enotah je kot glasbenik sodeloval v kulturnih skupinah. Svoje kulturno poslanstvo je nadaljeval kot glasbeni pedagog na kamniških šolah in ob tem vodil več zborov in vzgajal vrsto pevcev. Z zbori, ki jih je vodil v teh letih je na raznih tekmovanjih dosegel vrsto uspehov, med drugim se je z ženskim zborom »Solidarnosti« leta 1978 uvrstil na zvezno RTV tekmovanje. ANGELCA ROVTAR Že zgodaj se je vključila v aktivistično delo v SKOJ. Po sprejemu v ZK je delovala v vrstah ZK, zvezi borcev in društvu kmečkih žena. Opravljala je razne dolžnosti v sindikatu in ZK in ostala aktivna tudi po upokojitvi, saj je vedno aktivna v OO ZK, krajevni organizaciji SZDL, odboru ZZB NOV in društvu upokojencev. FRANC SVETELJ Je dolgoletni družbenopolitični delavec. Več let je bil sekretar občinske konference SZDL, predsednik občinske skupščine, sekretar medobčinskega sveta ZK. Vseskozi je bil aktiven tudi na drugih področjih družbenopolitičnega in samoupravnega življenja naše občine. Več leta je bil urednik Kamniškega občana, kjer je prispeval k razvoju glasila. Pomemben je tudi njegov prispevek pri razvijanju samoupravnih delegatskih odnosov. JANEZ MATJAŠIČ Vedno se je aktivno vključeval v samoupravno in družbenopolitično življenje naše občine. S svojim znanjem in razgledanostjo je na vseh področjih, kjer se je vključeval, doprinesel pomemben delež. Kljub svojim zadolžitvam in obveznostim v službi je vedno našel čas, da je aktivno sodeloval v življenju občine, pri čemer je njegovo delo predvsem na kulturnem področju velikega pomena. MARIJA ROT V svoji družbenopolitični aktivnosti je velikega pomena njeno delo na področju otroškega varstva in dela z mladino. Ob tem pa se je vključevala tudi v delo na področjih družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v občini. FRANC DROLC Krajevna skupnost Tuhinj je ena od najaktivnejših v občini, k čemer je nedvomno mnogo prispeval tudi tovariš Drolc, ki kot predsednik vodi to krajevno skupnost že vrsto let. Prav to so bila leta, ko se je ta krajevna skupnost razvila, v delo krajevne skupnosti pa se je vključevala čedalje več občanov. Kot predsednik krajevne skupnosti je tov. Drolc aktivno spremljal in se vključeval v delo delegacij, družbenopolitičnih in družbenih organizacij v svoji krajevni skupnosti in s tem mnogo prispeval k njenemu uspešnemu delu. MARJAN NARAT Kot predsednik krajevne organizacije socialistične zveze v eni najmanj razvitih krajevnih skupnosti Vranja peč se je zelo aktivno vključeval v samoupravnem kot tudi družbenopolitičnem življenju krajevne skupnosti. S svojim delom je mnogo prispeval k razvoju krajevne skupnosti. Da je v tem delu uspel, kažejo ne nazadnje tudi rezultati referenduma za krajevni samoprispevek, za katerega se je odločila večina krajanov. LOVRO LUKAN je aktivno sodeloval v samoupravnem in družbenopolitičnem dogajanju na območju krajevne skupnosti Križ in Komenda, kjer je v okviru krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti opravljal vrsto dolžnosti, aktiven je bil tudi v občinskem odboru ZZB NOV. Kaolin še vedno dviga prah Občinski izvršni svet je lani ustanovil družbeni svet, ki naj bi zagotovil demokratično in samoupravno odločitev o lokaciji za dograditev sepa-racije SGP Graditelj v Stranjah in o lokaciji za Rudnik kaolina in kalcita Črna. Družbeni svet je za zadnjo sejo izvršnega sveta pripravil poročilo, v katerem so zapisali, da so se s krajevno skupnostjo Kamniška Bistrica uskladili o lokaciji za ureditev usedalnih bazenov na desnem bregu Kamniške Bistrice ter tudi o bodočem razvoju SGP Graditelj na levem bregu reke, za kar je tudi že izdelan osnutek zazidalnega načrta. Očitno so torej tudi v krajevni skupnosti doumeli, da jim je delovna organizacija pomagala prekoračiti pretekli petletni razvojni načrt in da tudi v prihodnje lahko živita povezano in snujeta skupni razvoj. Večji pa so bili zapleti pri določitvi lokacije za Rudnik kaolina in kalcita Črna. Družbeni svet je ob pomoči strokovnih organizacij ugotovil, da je za to delovno organizacijo oziroma za predelavo kalcita kljub trem možnostim najbolj primerna sedanja lokacija. Meritve, ki jih je opravil zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane potrjujejo, da zapraševanje okolja pri predelavi kalcita ne presega dovoljenih meja. Jabolko spora pa je očitno še vedno mletje kaolina. Rudnik kaolina namreč kljub sklepu izvršnega sveta, da morajo do konca minulega leta mletje kaolina preseliti, tega ni storil. Kljub takim in drugačnim opravičilom in utemeljitvam, ki so jih posredovali iz delovne organizaci- Kako bomo dopolnili volilni postopek? Prihodnjo pomlad bomo po sprejetju nove ustave (leta 1974) že tretjič volili delegacije za občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Izkušnje preteklih volitev so pokazale, da bo treba volilni postopek dopolniti, da bi bil preprostejši in da ne bi bila pri tem prizadeta demokratičnost pri izbiri delegatov. Delegati republiške skupščine so konec marca že razpravljali o osnutku dopolnitev volilnega zakona. V okviru SZDL pa teče javna razprava o teh spremembah in dopolnitvah. Z namenom, da bi čimveč občanov lahko povedalo svoje mnenje, o predlaganih spremembah, želimo na kratko povzeti najbolj bistvene. Precej pozornosti v razpravi je doživel predlog, da bi z zakonom pmejili več kot dvakratno izvoli- Tudi v družbenopolitičnem zboru zamenljivi delegati? V dosedanjih razpravah o vlogi in delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine smo bili cesto priče ugotovitvam, da so bili nekateri člani oz. delegati, ki v tem zboru predstavljajo posamezne družbenopolitične organizacije premalo aktivni, da na seje zbora niso prihajali s stališči, dogovorjenimi v okviru SZDL, da je šepala udeležba na sejah in podobno. S tem v zvezi se v razpravah vse bolj pogosto omenja predlog, da bi tudi družbenopolitični zbori imeli zamenljive delegate. Precej delegatov v sedanjem družbenopolitičnem iboru ne dela več v občinskih vodstvih DPO, ki predstavljajo delegacije za ta zbor. Tako so delegati večkrat ostali brez trdnejše povezave s svojo delegatsko bazo. Na sejah družbenopolitičnega zbora so večkrat stališča družbenopolitičnih organizacij posredovali njihovi predsedniki oz. sekretarji, čeprav bi morali to storiti delegati. Tudi objektivni razlogi, kot je službena odsotnost, bolezen delegatov itd. so bili pogosto vzrok za to, da se je družbenopolitični zbor večkrat boril z nesklepč- nostjo, saj delegat DPZ ni mogel poslati na sejo svojega namestnika. Zamenljiva sestava družbenopolitičnega zbora bi verjetno pomagala, da bi organi družbenopolitičnih organizacij v večji meri prevzeli odgovornost za delo tega zbora. Delegat, ki bi bil izbran za posamezno sejo zbora, bi čutil večjo odgovornost kot doslej, da posreduje stališče družbenopolitične organizacije in da seveda po seji tudi poroča svoji delegaciji o opravljenem delu v zboru. F. S. tev delegatov v isti delegaciji, ne pa tudi "v isti skupščini. Predlagatelji namreč menijo, če bi ostala v veljavi dosedanja rešitev, kar 60 odstotov sedanjih delegatov ne bi moglo kandidirati na priho-dnih volitvah. Če bo sprejet nov predlog, potem bo delegat, ki je bil n. pr. doslej dvakrat zapored izvoljen v delegacijo TOZD, sedaj lahko kandidiral za delegata krajevne skupnosti ali obratno. O tem predlogu bo verjetno največ razprav. Poenostavljen bo tudi kandidacijski postopek. Novoizvoljene delegacije bodo odslej delegirale delegate v vse kandidacijske konference, ne pa samo v temeljno kot doslej. Listo kandidatov za družbeno politični zbor naj bi dokončno oblikovale družbenopolitične organizacije v okviru SZDL, ne pa občinska oziroma republiška kandidacijska konferenca. Zastopanost delegatov glede na socialno sestavo delavcev naj bi bila obvezna samo za delegacije za občinsko skupščino, ne pa tudi za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Ker bodo tudi v prihodnje volitve delegacij za občinsko skupščino in za SIS skupne in se mora volilec odloča- ti za veliko število delegatov, so predlagali,, da bi poenostavili način . glasovanja. Sedaj je moral volilec na tako imenovani zaprti kandidacijski listi obkrožiti imena vseh kandidatov, po novem pa bi lahko prečrtal samo tiste kandidate, s katerimi ne soglaša. Kadar bo na listi več kandidatov, kot bo treba izvoliti delegatov, bodo izvoljeni tisti, ki so dobili najmanj eno tretjino glasov vseh vpisanih volilcev. Doslej je bil za delegata v primeru široke odprte liste lahko izvoljen tudi tak kandidat, ki je dobil zelo majhno število glasov. Razumljivo je, da bo novo določilo terjalo še bolj preudarno določanje kandidatov, da se bodo volilci res lako odločali za najboljše in da zaradi prevelikega Števila kandidatov volitev ne bi bilo treba ponavljati. O predlaganih spremembah naj bi glede na dosedanje izkušnje razpravljale krajevne organizacije SZDL in osnovne organizacije sindikata in zavzele do njih svoje stališče. Ta stališča bodo v veliko pomoč delegatom v republiški skupščini pri sprejemanju dopolnitev zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. F. S. Štafeta mladosti v Kamniku Triindvajsetega aprila bodo hrvaški mladinci predali v Metliki štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter odločnost vseh Jugoslovanov, da stopajo po Titovi poti, po poti našega velikega učitelja, slovenskim mladincem. Štafeta mladosti bo na svoji poti po Sloveniji obšla vsa večja mesta. Prav na obletnico ustanovitve OF Slovenije, 27. aprila, ob 10. uri bodo mladinci Domžal predali štafetno palico mladim iz občine Kamnik. Štafeto mladosti bodo mladi ponesli preko nekaterih krajevnih skupnostih, na poti se ji bodo priključile lokalne štafete z vrha Grintavca, Titnjic, Komende, Motnika in Vranje peči. Za krajši čas se bo štafeta na poti skozi občino, ob 10.25 uri, ustavila na Trgu revolucije v Kamniku, kjer ji bodo mladi pripravili svečan sprejem, nato pa bo nadaljevala svojo pot proti Vodicam. je, člani izvršnega sveta svojega sklepa niso spremenili. Torej se bodo morali v Rudniku končno le lotiti te naloge. Hkrati pa bodo morali pripraviti srednjeročni in investicijski program razvoja, ki ga bodo morali ponuditi v razpravo tudi krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. J. T. Koncert mladih glasbenikov V ponedeljek, 30. marca, so nam učenci glasbene šole pripravili stilni koncert, kjer so se nam predstavili nagrajenci z republiškega prvenstva »Mladi glasbenik«, ki je bilo v Mariboru. Učenca Vojko Rebolj, Iztok Vi-dic in Maja Bogataj so nam pripravili uro glasbenega užitka. Najprej se nam je predstavil Vojko Rebolj, ki si je z blok flavto pripiskal tretje mesto v Mariboru. Sledila je Brahmsova sonata v F-duru, ki jo je na klarinet zaigral Iztok Vidic. Ta je zasedel na republiškem prvenstvu drugo mesto. Mlada glasbenika je spremljala na klavirju tovariši-ca Martina Bohte. Tudi Maja Bogataj je bila na tekmovanju »Mladi glasbenik« nagrajena s pohvalo za odlično igranje na kitaro. Baročno sonato y D-duru iz leta 1700 nam je zaigral Vojko Rebolj. Majhen, a že odličen glasbenik, nas je popeljal dvesto let nazaj, v obdobja, ko je glasba doživela velik razcvet. Tudi Vpevanje in ples (za kla vir in klarinet), Škotski ples (za kitaro) ter Pesem in ples za klarinet in klavir so gojenci glasbene šole odlično izvedli. Iz dvorane smo odšli polni vtisov in novih spoznanj, saj smo poleg glasbe spoznali tudi stilna obdobja, iz katerih izvirajo dela in glasbenike, ki so ta dela ustvarili. Ponosni smo, da med nami živijo glasbeniki, ki dosegajo odlične uvrstitve na republiškem prvenstvu. Žal pa je takih koncertov v Kamniku premalo, zato z uspehi naših mladih glasbenikov nismo najbolje seznanjeni. Gotovo je v Kamniku še mnogo poslušalcev, ki bi želeli prisosto-vati na takih koncertih in sredi razbijajoče moderne glasbe znali doživljati tudi klasično, neminlji vo harmonijo zvokov. IRENA KOZEL) NOVINARSKI KROŽEK OŠ TOMA BREJCA Od vsepovsod • Dobri rezultati slovenskega gospodarstva LJUBLJANA - Slovenske organizacije združenega dela so lani povečale izvoz za 35 odstotkov, uvoz je bil večji le 4,8 odstotka v primerjavi z letom 1979. Tudi odstotek pokritja uvoza z izvozom je bil v Sloveniji lani najvišji v SFRJ, vendar pa obveznosti iz projekciji plačilno bilančnega položaja Slovenije v okviru zveznih projekcij lani niso bile v celoti izpolnjene, je med drugim ugotovil slovenski izvršni svet v obravnavi informacije o uresničevanju projekcije plačilno bilančnega in deviznega bilančnega položaja Slovenije. • Dosledneje izvajati sprejete ukrepe gospodarske politike LJUBLJANA - Letošnja gospodarska gibanja in gospodarski položaj je dokaj težaven, vendar to še ne pomeni, da je treba spremeniti letošnjo resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, sú poudarili delegati vseh treh zborov slovenske skupščine. Edini izhod je v doslednejšem izvajanju predlagane gospodarske politike, kajti izvozne obveznosti je Slovenija v prvih letošnjih treh mesecih izpolnila samo 84,8 odstotno, kot je ob tem povedal podpredsednic slovenskega IS Jože Florjančič. Gospodarstvo se je znašlo v težavah predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov, težave pa povzroča tudi dirka cen in nenehno spreminjanje predpisov. • Zahtevne naloge slovenskega kmetijstva LJUBLJANA - Lani so slovenski živinorejci pridelali 34.751 toi govedine, nekaj več kot 19 tisoč ton svinine, 55 tisoč ton perutnine itf 303.093 milijonov litrov mleka. Vendar pa je v preteklem srednjeročnem obdobju prireja mesa vendarle zaostala za planskimi načrti' Slovenski rejci govedine so tako dali na trg za 34,4 odstotka manj mesa kot je bilo načrtovano, svinine pa za 34,2 odstotka manj. Med poglavitne vzroke za zaostajanje je treba prišteti predvsem prepozni in polovične rešitve ekonomskih težav v prireji, Hkrati pa si je slovensko kmetijstvo v sedanjem srednjeročnem obdobju zadalo izredno zahtevno nalogo, saj naj bi že letos pridelalo za 24 odstotkom več govedine kot lani, kar 84 odstotkov več svinine, za 44 odstotkov več perutnine, medtem ko naj bi do konca srednjeročnega obdobja] pridobili za 39 odstotkov več mleka. • Cene v marcu rasle nekoliko počasneje LJUBLJANA - Marca letos so bile cene na drobno v primerjavi f februarjem za 3,8 odstotka višje, v primerjavi z lanskim marcem pa kar za 48,2 odstotka, ugotavlja slovenski zavod za statistiko. Vodilna na lestvici največjih letnih podražitev je bila marca zelenjava, ki se je podražila od lanskega marca za 115 odstotkov. Vozila so se podražili za 78,5 odstotka, jajca za 78,2 odstotka in kurjava za nekaj več kot 70 odstotkov. • V društvih in družbenih organizacijah ni prostora za formalizem LJUBLJANA - Društva in družbene organizacije, kot nosilk« pluralizma samoupravnih interesov, niso in ne morejo biti na obrobju družbenega dogajanja. Množičnost v teh interesnih združenjih dokazuje tudi duhovno razvitost družbe, vendar to še ne pomeni, da je v društvih in družbenih organizacijah mogoče gojiti profesionalizeitii zaprtost, formalizem, so poudarili na problemski konferenci SZDl-Slovenije^ kjer so govorili o nalogah društev in družbenih organizaci jah v samoupravnem sistemu. I • Pogovor z Mirkom Jermanom ob 40-letnici vstaje jj ! »Mi pa nismo se uklonili...« Po ustanovitvi Osvobodilne fronte 27. aprila 1941 na pobudo Komunistične partije Slovenije, so se tudi na Kamniškem pričele priprave na oboroženo vstajo proti okupatorju. Za vodenje akcije na tem območju je bil zadolžen Tomo Brejc-Pavle, predvojni komunist in revolucionar, tedanji član Centralnega komiteja KPS. Člani partije, na katerih je slonela organizacija vstaje, so se takoj povezovali s poštenimi, narodno zavednimi in socialno naprednimi ljudmi, predvsem iz vrst delavcev in mladine. Cilj je bil jasen: povezati se z zanesljivimi tovariši, ki bodo prvi pripravljeni stopiti v partizanske vrste, proučiti sovražnikov vojaški in ekonomski položaj, da bi lažje onemogočili njegovo fašistično delovanje, zbrati potrebno hrano, obleko, sanitetni in drugi material ter organizirati močne obveščevalne zveze. »Napredne ljudi, ki so jih imeli za komuniste, sem spoznal za dobre in poštene že v Tržiču,, kot mesarski vajenec,« je začel pripoved Mirko Jerman, narodni heroj, prvoborec na Kamniškem. Rodil se je 13. decembra 1912 v Šmarci. Oče je imel tam kovačijo, pred njim pa že ded in praded. Po domače se je reklo pri Ambrožu. Med desetimi otroki so tudi njegovi trije* bratje poganjali kovaški meh. »Navzlic vsem pričakovanjem v družini, sem se odločil za poklic mesarja,« pravi Mirko in v njegovih besedah je čutiti trdnost odločitve. »V Tržiču sem igral pri nogometnem klubu Svoboda, ki so ga v času Obznane prepovedali in zaprli. Tam sem se seznanil z mladimi skojevci. V njihovi organizaciji seveda nisem aktivno sodeloval, ker sem v mesnici delal tudi po 16 in več ur na dan. Kljub temu sem vedel, da imajo zdrave poglede v prihodnost, da so tova-riški, trdno povezani med seboj. Vse to me je že tedaj izredno pritegnilo.« Kot 17-letni mesarski vajenec je Mirko Jerman prvič videl, kako so nasproti mesarije v Tržiču gnali uklenjenega komunista Andreja Stegnarja (1944 leta je bil seKretar Kamniškega okrožja). Poznal ga je kot dobrega in poštenega delavca, zato se je začudil in naivno vprašal: »Ali je kaj ukradel?« Sovražnost proti komunistom je na svojstven način spoznal tudi pri vojakih. Vse za kralja, ne toliko za državo, proti komunistom pa je bilo vse naperjeno, kot proti glavnemu sovražniku. Vse to se mu je neznansko uprlo, pravi Mirko. Mirko Jerman je začel delati »na svoje« v Šmarci leta 1940. V tem in naslednjem letu so ga dvakrat po-1 klicali na orožne vaje, leta 1941 je dobil v garnizonu v Borovnici nalogo ščititi borovniški viadukt. Kot inten-dant borovniške posadke je prevažal hrano z vlakom iz kasarne ob Poljanski cesti v Ljubljani. »Tam sem nekega dne zaradi prepadenih in solznih obrazov oficirjev zaslutil nekaj hudega. Jugoslavija je kapitulirala. Vsa jugoslovanska vojska je že korakala iz Ljubljane proti Dolenjski. Dolgo sem razmišljal s- kam sedaj. Na uho mi je prišlo, da je italijanska vojska že bombardirala borovniški viadukt in da so Italijani že na Vrhniki. Odšel sem domov, čeprav sem se počutil kot dezerter.« Kmalu zatem so Nemci prišli iz Štajerske skozi Tuhinjsko dolino tudi v Kamnik in ga zasedli. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte je tudi Mirko kmalu prišel v stik z budnimi narodnjaki na Kamniškem. »Tone Šturm mi je dejal, da bi jim pri našem gibanju lahko veliko pomagal prav zaradi obrti, ki sem jo imel. Moje delo je bilo precej terensko, zato Nemcem ne bi bil tako sumljiv. Globoko v sebi sem takoj začutil potrebo, da mora vsak od nas dati vse od sebe za osvoboditev in neodvisnost. Kajti, da bi kdaj zmagal fašizem, že prej nisem nikoli razmišljal.« Kot sin obrtnika in obrtnik, je Mirko poznal veliko ljudi in tudi njihove namere pod okupatorjem. K temu mu je veliko pomagalo tudi športno udejstvovanje, saj je bil znan nogometaš in rokoborec. »Tako smo se mnogo lažje povezali in začeli organizirano delati. Sprva seveda precej skrivno in tiho, kasneje pa že kar preveč pogumno in tudi naivno, kajti tudi domači izdajalci niso »spali«, vseh pa nismo mogli odkriti. V glavnem smo delali v trojkah z nalogo, da odkrivamo vse sumljivo, kajti nekateri so že močno »hajlali« (pozdrav: heil Hitler). Vestno smo kupovali nemški list »Karavan-ken bote«, da ne bi bili preveč sumljivi. Hkrati smo iz lista zaznali marsikatero fašistično namero ter s tem tudi sebe primerno »oborožili«. Že pred začetkom vstaje smo izvršili veliko akcij po vaseh (v Šurdrci, Nožicah, Homcu) s pisanjem protifašističnih gesel. Takoj po prvi akciji je vse obrtnike sklical nemški župan s Homca in nam naročil, naj budno spremljamo vse sumljive avtomobile, si zapišemo njihove številke in jim takoj poročamo. Prepričani so bili, da prihajajo iz Ljubljane pisat parole. Marsikdo med nami je takrat zapuščal homško županstvo s posmehom. Z akcijami smo nadaljevali.« Ko jih je župan drugič sklical, je že prišel na dan s spremenjenim mišljenjem o domačih izdajalcih in z grožnjami. »Neko noč je bila naša trojka zopet na delu. Bil sem na straži, ko se nenadoma pripeljeta na kolesih dva pijančka. Mislili smo, da je nemška patrulja in tovariša sta jo ucvrla kar čez Bistrico.« - Kje ste se prvič sestali in kako so potekale priprave na začetek vstaje, 27. julija 1941? »V nedeljo zjutraj sem dobil sporočilo, da se bomo sestali istega dne popoldne v šmarškem produ. Sestanek je vodil Anton Šturm, ki je sporočil, da se bo to noč začela vseslovenska vstaja in da moramo priti pred polnočjo na zborno mesto pri dupliškem jezu. O akciji smo morali obvestiti tudi druge somišljenike.« ' Pred akcijo so že zaslutili izdajstvo, q čemer jih je obvestil tudi tovariš Šturm. Vedeli so, da po akciji -požigu dupliškega mostu -edina varna pot vodi v partizane. Nekateri niso bili ravno navdušeni za borbo, zato jih nekaj ni prišlo na zborno mesto, nekaj pa se jih je takoj po akciji razgu-bilo. - In kako je uspel požig dupliškega mostu? »Za začetek akcije naj bi onesposobili železniško progo. To nam ni uspelo, ker nismo imeli pravega orodja. Porušili smo nekaj telefonskih drogov. Glavna naloga je bil most čez Kamniško Bistrico na Duplici. V Remsovi tovarni (današnji Stol) smo si priskrbeli bencin. Prej smo seveda morali zvezati vratarja. Dobro se je »držal«; Čeprav smo mislili, da nas bo izdal, tega ni storil. Ko smo po mostu polili bencin in ga zažgali, je bencin pogorel, most pa je ostal cel. Smola. Ponovno smo privlekli sode, misleč, da je v njih bencin. Odprli smo prvega. In kaj je bilo v njem? Kri, s katero so tedaj barvali stole. Potem smo šli v tovarno po žage in sekire. A preveč smo se prej zamudili, da bi uspeli do štirih zjutraj, ko se je začelo daniti, uničiti most. Odstranili smo le nekaj mostnic« Izmučeni so se po neuspešni akciji umaknili v gozd na zborno mesto pri Kratni. V tisti noči so tudi na Duplici med akcijo slišali strele, ki so ubili prvi žrtvi vstaje Dominika Mlakarja in Toneta Miklavčiča. Na zborno mesto je uspelo priti le 15 tovarišem iz dupliške, šmarške in kamniške grupe. Zaradi izdajstva so se umaknili preko Palovč na varnejše mesto v Tuhinjsko dolino. Marjan Dermastia in Tone Šturm sta kmalu odšla proti Radomljanom, še prej pa sta grupo organizirala v četo, katere komandant je postal Mirko Jerman. - Potem je sledilo še nekaj pomembnih akcij? »Po zaprisegi Kamniškega bataljona 17. avgusta 1941 na Rašici in oblikovanju dotedanje grupe (Raši-ške čete) v Rašiško, Kamniško in Domžalsko-morav-ško četo, sta bili še naprej naši najpomembnejši nalogi zbiranje orožja in sabotaž-ne akcije. Nenehno smo morali tudi pridobivati zanesljive ljudi za delo v Osvobodilni fronti. Vse čete so po svojih mo- čeh organizirale zasede in lahko rečem, da smo imeli precejšen uspeh pri zastraševanju Nemcev. Na Duplici smo na primer napadli iz koruze nemško patruljo, ki se je pripeljala mimo v treh avtomobilih in na motorju. Samo enega Nemca smo ranili, vendar smo jim dobro pognali strah v kosti, tako da so se kasneje vozili naokrog dobro okrepljeni.« - Kako p*a je bilo tedaj, ko ste bili izdani v Tunji-cah? »Čeprav smo v Tunjicah večkrat menjali položaj, je prišlo do izdaje. Izdal nas je neki vajenec iz Tunjic. Nemci so nas skoraj popolnoma obkolili. Bilo nas je samo okrog 20, Nemci so bili zelo okrepljeni. Imeli smo veliko srečo, da smo se posamič prebili brez izgub. Kamniška četa se je tedaj razbila. Nekateri so se priključili Radomeljski, drugi Bašiški četi, nekateri pa so se tudi posamezno prebijali preko Save proti Dolenjski.« Tedaj se je tudi Mirko Jerman prebil preko Save in uspel dobiti zvezo na Dolenjskem. S tem se je končalo njegovo delo na Kamniškem, saj je deloval v 5. dolenjskem bataljonu. Najprej na Jelenici, nato v Toplih rebrih. Marca 1942 so šli v napad na Žužemberk. Dolenjski bataljon je postal srž zahodnega Dolenjskega odreda, ki je osvobodil velik del dolenjskga območja. Po Roški ofenzivi je prišlo do preoblikovanja v Gub-čevo brigado, v kateri je bil Mirko obveščevalec 2. bataljona. »Iz Gubčeve brigade sem šel po uspešnih borbah na Hrvaškem in Jelenovem žlebu kot prostovoljec nazaj na Kamniško v 4. operativno cono in postal njen komisar. Po ustanovitvi Šlandrove brigade sem bil najprej komandir čete, nato komandant bataljona, načelnik štaba brigade in nazadnje komandant brigade.« - Udeležili ste se tudi hudih in nevarnih bojev. Vam je šlo kdaj »za nohte«? »Velikokrat, vendar me je najbolj presenetil dogodek na Rakitovcu. Ena od čet, ki je bila na položaju, je zaradi skrajne nepazljivosti spravila cel bataljon v težak položaj. Imeli smo velike izgube; padlo je 27 borcev. Ostali četi sta se bojevali kot redkokdaj in po 5-urnih hudih bojih smo skupaj z bataljonom Tomšičeve brigade končno Nemce prisilili k umiku. Tedaj so nam tudi vaščani veliko pomagali, celo tisti, od katerih pomoči nismo pričakovali.« Po vojni je Mirko Jerman leto dni obiskoval višjo oficirsko šolo v Sovjetski zvezi. Postal je komandant 1. tankovske brigade na Vrhniki. Nato je končal še višjo vojno akademijo v Beogradu, v enoti sarajevske vojne oblasti pa je bil določen za načelnika oklopnih enot. Do upokojitve leta 1956 je bil načelnik oklop- nih enot v Ljubljani. Upokojitev mu ni prinesla pokoja v pravem pomenu besede, kajti Mirko Jerman je še naprej aktiven družbenopolitični delavec v občini Bežigrad, kjer živi že vrsto let. V prostem času, za katerega meni, da ga ima zelo malo, se še vedno rad posveti športnim prireditvam, čeprav tokrat samo še kot gledalec in navijač. Rad pešači, s prijatelji pa se še vedno najraje poda v kraje, kjer je preživljal najtežje trenutke v boju za svobodo. Med težkimi so ostali tudi drobni, prijetni spomini. MIRA JANČAR OBVESTILO Komisija za internirance pri Občinskem odboru ZZB NOV KAMNIK organizira proslavo 20-obletnice vstaje v PODUU-BELJU v soboto, 30. maja 1981 ob 10. uri. Po proslavi je izlet v neznano. Vabimo borce, internirance, aktiviste in svojce ter mladino, da se množično udeleže te proslave. Odhod avtobusa je ob 8. uri zjutraj za hotelom MALOGRA-SKI DVOR. Prijave, s plačilom 50 din, sprejema pisarna ZZB NOV od 8. do 9. ure v sobi št. 37/11 občinske stavbe. Vpis že teče in velja do zasedbe avtobusov. Pohitite s prijavami! Komisija za internirance Obč. odb. ZZB NOV KAMNIK Izobraževalni center Rudolfa Maistra Kamnik DE Delavska univerza Novi trg - Kamnik vpisuje v naslednjem šolskem letu 1981/82 v naslednje šole in tečaje: 1. OSNOVNA ŠOLA 5; 6; 7. in 8. razred (za odrasle z nedokončano osnovno šolo) 2. EKONOMSKA srednja šola - 1. razred (dokončana osnovna šola) 3. POSLOVODSKA ŠOLA - 1. razred (dokončana šola za prodajalce in 3 leta delovnih izkušenj) 4. TEČAJI NEMŠČINE - za predšolsko in osnovnošolsko mladino ter odrasle (začetni in nadaljevalni) 5. TEČAJ ANGLEŠČINE - začetni za odrasle 6. STROJEPISNI TEČAJ - začetni in nadaljevalni 7. TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA (začetni in nadaljevalni) 8. TEČAJ KUHANJA 9. TEČAJ VARSTVA PRI DELU (začetni in obnovitveni) 10. TEČAJ HIGIENSKI MINIMUM 11. TEČAJ ZA KURJAČE KOTLOV 12. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE 13. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA NESLOVENCE 14. TEČAJ ZA KNJIGOVODJE Prijavite se lahko po telefonu 831-452 ali po pošti na zgornji naslov do 31. junija 1981. Delavska univerza Kamnik ob časa gloda obokano stopnišče dohoda v osnovno šolo Toma Brejca. Kamnite obloge odpadajo že nekaj let, a se za to ne zmeni nihče, kakor da šola nima lastnika. Čistejše okolje Akcija, ki naj bi pritegnila vsakogar od nas, je postala že tradicionalna. Tudi letos imamo namreč od 14. aprila do 20. maja mesec čistoče. Morda bi akcija morala trajati dlje, kajti navlake in odpadkov, ki nam ne morejo biti v ponos, je vsepovsod dovolj in preveč; tako na nabrežjih voda, kot na tovarniških in zasebnih dvoriščih. Zato menda ni treba znova pozivati, da se resnično moramo vsi lotiti dela, krajani, delavci, šolarji, povsod, tako v krajevni skupnosti kot v svojem delovnem okolju, da bi naše mesto ter vasi in naselja v lepši podobi pričakali že bližnje praznične dni, ko slavimo velike jubileje, in da bi polepšana ostala tudi v prihodnje. Seveda ne gre le za odstranjevanje polivinilastih vrečk, razpadlih avtomobilov in drobnih papričkov na zelenicah. Lotiti bi se morali tudi drobnih »kamnov spotike«, ki kazijo podobo našim krajem. Jekleni okvir, v katerem je nekoč napisna tabla vabila domače in tuje i v muzej Za priče, je vedno bolj podoben starim vešalom, ki > se jih domačini že navadili, tujce pa motijo. Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je v mesečni kroniki o prekrških zoper javni red in mir prišlo do neljube napake. Zapisano je bilo, da je prišlo 11. marca do spora v gostilni pri Čubru, resnični kraj dogajanja pa je bila gostilna pri Čibru. Za pomoto se opravičujemo. Iz dela teritorialne obrambe Sprotno spoznavanje in obravnavanje političnih in ekonomskih razmer v svetu in naši državi sodi med stalne in najpomembnejše naloge pri usposabljanju pripadnikov teritorialne obrambe. V četrtek, 9. aprila, je sekretar občinske konference zveze komunistov Milan Marinič del pripadnikov teritorialne obrambe v kamniški občini informiral o dogajanju na Poljskem ter razvoju osvobodilnih gibanj v svetu, ki jim naša država v njihovem boju pomaga ne le politično, temveč tudi materialno. Ko so se pogovarjali o rezultatih gospodarjenja v lanskem letu in prvih treh mesecih tega leta in stabilizacijskih prizadevanjih v naši občini, so opredelili vlogo pripadnikov teritorialne obrambe v okoljih, kjer ti živijo in delajo. Posebna pozornost, kot so menili, gre skrbi za ohranjanje in izboljševanje življenjskega standarda socialno najbolj ogroženih občanov. Ob ocenjevanju varnostnih razmer v občini in v naši državi so prisotni še posebej poglobljeno analizirali dogodke na Kosovem. Seznanili so se z načrtom dela v srednjeročnem obdobju in v letošnjem letu. Pri tem so poudarili praktično usposabljanje in idej-nopolitično vzgojo občanov, ki delujejo v enotah teritorialne obrambe in so eden od temeljev naše varnosti. Predsednik sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine, Slavko Ribaš, je ob koncu seje v imenu predsedstva SFRJ izročil rezervnemu pehotnemu poročniku Borutu Djura-ševiču medaljo za vojne zasluge Tovariš Djuraševič je prejel to pomembno družbeno priznanje na predlog enote, ki jo je vodil, saj je poleg ustvarjalnega dela na področju vojaškega usposabljanja pokazal tudi izreden smisel za razvijanje tovariških odnosov med svojimi vojaki. TATJANA DJALIll Na javni dražbi dne 24. 4. 1981 ob 9.30 v Mostah 87 bodo na prodaj stroji za predelavo plastičnih mas. Ogled bo možen pol ure pred prodajo. Če stroji ne bodo prodani, bo ponovna dražba 5. 5. 1981 ob isti uri na istem kraju. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE SO KAMNIK Program izletov v organizaciji Društva upokojencev Kamnik v letu 1981. 6. 5. 1981: Kamnik-Kočevje-Delnice-Kraljevica - preko Titovega mostu na otok Krk do mesta Krka - nazaj v Kraljevi-co-Reka-Opatija-Kamnik. Cena 380 din. 26. 5. do 30. 5. 1981: prvi dan: Kamnik-Jasenovac-Kozara-Banja Luka, drugi dan: Banja Luka-Jajce-Travnik-Sarajevo, tretji dan: ogled Sarajeva in okolice, četrti dan: Sarajevo-Goražde-Foča-Tjentište-Nevesinje--Mostar peti dan: Mostar-Jablanica-Bugojno-Bosanski Petrovac-Dr-var-Bihač-Zagreb-Kamnik. Točen program dobite v društveni pisarni. Cena din 4.200 din. 6. 6. ,1981: Kamnik-Sežana-Dutovlje-Gorica-Kamnik. V počastitev 35-Ietnice ustanovitve Društva upokojencev, KONCERT pevskih zborov upokojencev Slovenije - za zaključno točko nastopi preko 1.000 pevcev. Cena din 350 din. 8. 7. 1981: Kamnik-Rogaška Slatina-Krapina-Stubičke To-plice-Brežice-Kostanjevica-Nova mesto-Kamnik. Cena din 300 din. 2. 8. 1981: Kamnik-Lokve nad Gorico-Trnovski gozd - v počastitev 40. obletnice pričetka upora - ZBOR UPOKOJENCEV SLOVENIJE - povratek preko Tolmina in Idrije v Kamnik. 12. in 13. 8. 1981: KAMNIK - (prenočevanje) Zagreb - na Moslovačko goro-Slavonska Požega-Pakrac-Lipik-Kamnik. Točen program je na razpolago v društveni pisarni. Cena 760 dinarjev. 7. 10. 1981: Kamnik-Maribor-Kapela (ogled kleti)-Murska Sobota (ogled tovarne mlečnega prahu)-Moravci-Jeruzalem--Celje-Kamnik. Cena 350 din. September 1981: rezerviran za organizacijo izletov v BEOGRAD - obisk Hiše cvetja in ostalih znamenitosti - obisk Oplenca PRAGA - preko Dunaja v Prago, povratek na Češke Budjejo-vice, Manthausen. Zaradi organizacije vabimo in prosimo zainteresirane, da se takoj prijavijo. Udeležencev mora biti najmanj 35, sicer si organizator pridržuje pravico odpovedati izlet. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Izvršni odbor Društva upokojencev Kamnik Solze v dolini Črne Jsnija letos bo pri Založbi Borec izšla peta knjiga Jožeta Vidka SEMENJ V BISTRICI. Vse njegove dosedanje knjige so bile uspešnice, ki so bile kljub visoki nakladi razprodane in ponatisnjene: Beg z morišča, Zločin pri Lenartu, Po sledovih črne roke in Sedem krst za Ronkarjevo Za napovedano knjigo Semenj v Bistrici avtor pravi, da bi bil lahko naslov tudi Semenj smrti ali Cena svobode, ker v njej do potankosti s pričami in dokumenti razgalja mnoge vojne zločine v vseh krajih Slovenije. Knjiga ima naslov po prvi zgodbi, v kateri pisec opisuje, kako so se 25. julija 1942. leta vascani Bistrice pri Naklem pripravljali na vaški »smnj«, to je cerkveni vaški praznik, ki ga Bistričani praznujejo na sv. Jakoba dan, oziroma prvo nedeljo po sv. Jakobu, ki je na koledarju zapisan 25. julija. 1942. leta je bil sv. Jakob na soboto in vascani so se pripravljali na praznovanje, žene so cvrle krofe, pekle potice in meso, dekleta so ribale sobe, moški pospravljali okoli hiše in po hlevih, otroci pa željno pričakovali dobrot Zvečer na sv. Jakoba je partizanska zaseda v bližini na cesti napadla nemški osebni avtomobil, v katerem je ubila komandanta posebne nemške policijske enote, kapetana Schadlicha in nekega narednika, Id sta bila na čelu motorizirane enote, Id je bila na poti v Selško dolina, kjer se je začela ofenziva proti prvi in drugi grupi odredov. Tri ne po napadu na ta nemški avtomobil so podivjani policisti brez zaslišanj pobili devet Bi-stričanov, požgali več bij in gospodarskih poslopij, nato pa pripeljali še 50 talcev iz Begunj in jih posb-ehli v Bistriškem klancu. V drugem poglavju avtor podrobno opisuje, zakaj so Nemci 9. julija 1942. leta v Potoku v Črni ob cesti postrelili 51 talcev, kdo so bili ti talci in njih življenjsko pot do morišča. Pisec je ugotovil, da samo štirje talci niso bili iz kamniške občine. Čeprav so enega (Romšaka), ki je zapisan na letaku o ustrelitvi teh talcev, izpustili pod pogojem, da odkrije partizansko taborišče, je število ustreljenih ostalo enako, ker so mimogrede srečali berača, ga priključili talcem ter ustrelili. V knjigi bo 127 fotografij in dokumentov. Iz kamniškega okrožja je v knjigi opisano še več zanimivih zgodb. Posebno zanimivo je poglavje, v katerem pisec opisuje, kdaj, kje in zakaj so se Nemci odločili za izvršitev smrtne kazni z obešanjem (V Kamniku 8, v Stranicah pri Frankolovem 100, aprila 1944 v Trstu 52, itn.). Iz knjige, ki je že v tisku, objavljemo odlomek, ki govori o ustrelitvi 51 talcev v Črni. Ohranjena dokumenta delno osvetljujeta povod za ta zločin. V poročilu Kokrškega odreda o dejavnosti v juniju in juliju 1942 je o akciji 1. bataljona zapisano: (3) »5. VII. zbije zaseda dva policijska avtomobila. Trije Nemci ubiti, več ranjenih se z ostalimi vred razbeži v gozd. Avtomobila uničena. Plen: dve brzostrelni puški, ena avtomatska puška, 3 pištole, 2 fotoaparata ter album s slikami vseh, ki jih ni doma od junija lanskega leta...« V radiogramu operativnega nemškega štaba »Jug« z dne 6. julija 1942. leta pa lahko med drugim preberemo : (4) »5. VII. sta bila 05,00 km vzhodno od Stahovice, 4,5 km severno od Kamnika, ubita dva orož-nikška oficirja, 1 narednik, 1 pomožni policaj, 1 orožniški oficir je bil hudo ranjen, trije orožniki lažje. Na poziv orožništva so bili poslani na pomoč deli 3. čete 510. bataljona, ki so se opoldne vrnili. Niso prišli v stik s sovražnikom. Pobrali so nekaj ranjencev...« Redki so bili primeri, da je partizanska zaseda tako lisičje speljala sovražnika v past, kot se je to zgodilo v Črni. Tamkajšnji domačin in prvoborec Franc Podstudenšek-Rok iz Podstudenca se tega dogodka spominja takole: »Štab Kamniškega bataljona Kokrškega odre' da je sklenil kaznovati nekatere izdajalce. Naša, Mihova četa, naj bi z njimi obračunala v dolini! Črne in v njeni okolici (četa se je imenovala pd komandirju čete Tinetu Pestotniku-Mihi iz Palovč' v Tuhinjski dolini, ki je padel 24. decembra 1942 na Kostanjski planini). Na seznamu izdajalcev so bili štirje: Lojze Se-nožetnik iz Gozda, Gustelj Kramar z Litijskega, Florjan Pire in gostilničar Matevž Ramšak. Kramar in Pire sta bila rudarja iz Črne. Nadaljevanje prihodnjič V tem grobu v Črni počiva 51 talcev in borci, ki so padli v nemški ofenzivi 1944-45 na Črnivcu (Foto: J. Vidic) • Polemični prispevki Ali lahko povezovalna cesta ogroža šolo? Znova je odprta javna razprava o lokaciji povezovalne ceste iz mesta do nove obvoznice. Že v letu 1976 je Skupščina občine Kamnik s sodelovanjem prometnih strokovnjakov in urbanistov naročila izdelavo mestne prometne študije z namenom, da se staro mestno jedro razbremeni tranzitnega prometa in poišče najustreznejša povezava mestne magistrale Kidričeva ulica-Ljub-Ijanska cesta z novo obvoznico. Izdelani sta bili dve varianti priključka na sedaj že izgrajeno obvozno cesto: varianta A ob stiku starega mestnega jedra s šolskim kompleksom in varianta B po Kovinarski cesti, severno od tovarne Titan. Ob razgrnitvi načrtov v občinski skupščini Kamnik so občani krajevne skupnosti in prosvetni delavci vseh šol v občini Kamnik odločno odklonili varianto A. Tudi javna anketa, ki je bila izvedena leta 1977 v okviru programa revitalizacije starega mesta, je v celoti odklonila varianto A. Vredno je pripomniti, da je v anketi sodelovalo preko 90 anketirancev. Odklonilno stališče za izbor variante A so zavzeli tudi pisci člankov, ki so bili objavljeni v sredstvih javnega obveščanja: Delo - 4. 2. 1977 in 4. 10. 1977 ter Kamniški občan 12. 1. 1-981 in 26. 1. 1981. Varianto A so ponovno in odločno odklonili občani prizadete krajevne skupnosti Kamnik-center na svojem zboru dne 2. 3. 1981, ko so se odločali za podaljšanje sedanjega samoprispevka za obdobje prihodnjih petih let. Svoje misli o izboru variant povezovalne ceste je podal tudi Zavod za spomeniško varstvo v Kranju v članku, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu decembra 1966. Zavod se je zavzel in opredelil za ohranitev stavbe Kidričeva 35 (stara ETA), ki je bila po varianti A predvidena za rušenje. Omenjeni objekt je pomemben in nepogrešljiv prostorski element oblikovanja južnega vhoda v predel starega mestnega jedra. V urbanističnem pogledu so prostori ob mestnih vratih vedno najbolj občutljive točke urejanja mestnega organizma, saj v ohranjenem ambientu in podobi izpričujejo za mestno zgodovino pomembna dogajanja ob vstopu in izstopu v mesto. Prostor ob stavbi Kidričeva 35 (nekdaj imenovana Krištofova hiša) povezuje in ločuje stari del mesta z novejšim južnim predelom, ki v svoji zasnovi (blokovna gradnja) nima nič skupnega s starim mestnim jedrom. Obstoječi Šutenski mestni vhod je do danes obdržal svojo zgodovinsko kontinuiteto, zato bi kakršnokoli rušenje objekta na tem mestu lahko grobo poseglo v ohranjeno podobo mesta z južne strani.Nc nazadnje je pomembna gospodarska plat podiranja nekdaj imenitne, danes pa zapuščene stavbe, saj ne smemo pozabiti, da je družba že leta 1974/75 vložila v adaptacijo 35.000 starih milijonov, kar znaša v današnji vrednosti preko 100 starih milijonov. Pri izboru variant za izvedbo povezovalne ceste je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju predlagal kompromisno rešitev poteka povezovalnice med objektoma Metalke in stavbe Kidričeva 35, vendar samo v primeru, da je povsem izključena možnost izvedbe variante B. Na podlagi temeljitih opažanj ter razgovorov z občani in strokovnjaki za prometne ureditve mest ne morem mimo dejstva, da se občanom vsiljuje prometna ureditev, ki lahko povzroči nepredvidene in težko popravljive spremembe (napake!) v mestnem prostoru. OC3pi| "ogled na objekt Kidričeva 35. Iz severa. ladi o kulturi "ogl / - Kako je s kulturo slovenskega naroda, ponavadi osvetlimo ob kulturnih praznikih. Ta-' krat podeljujejo nagrade zaslužnim ljudem, ki so s svojim delom pripomogli h kulturnemu razvoju našega naroda. 8. februarja so podeljene Prešernove nagrade za področja umetnosti: besedne, likovne, glasbene, arhitekture. Tako so v slovensko književnost vrezane nove zamisli za bodoče rodove, kajti narod kulturo OBVESTILO Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da organizira 23. maja 1981 izlet za svoje člane v Čateške toplice. Prijave bomo sprejemali le v pisarni društva Kajuhova 11, Kamnik in sicer 11. maja od 9. do 12. ure In 13. maja 1981 od 14. do 16. ure. mora ohraniti in jo dvigniti na najvišjo stopnico. NIVES MATJAN, 8. b • Slovenci imamo bogato kulturo, čeprav smo bili stoletja tlačani in so naš jezik označevali kot jezik hlapcev in delce/. Naši dedje in očetje so nam priborili samostojnost in zdaj stojimo med kulturnimi narodi v svetu. Vsi nas spoštujejo, čeprav smo majhni. Zdi pa se mi, da nismo takšni, kot bi morali biti, in da si ta ugled kvarimo. Ne znamo ceniti naših lepot. Zanemarjamo tisto, kar smo že dosegli. Če ne bi imeli velikih mož, kot so bili Prešeren, Cankar, Kardelj, Tito, nas danes ne bi bilo več. MIHELA KLADNIK, 7. a • S kulturo se srečamo v šoli. Z besedo kultura si v mislih naslikam pisatelje, pesnike, kiparje, glasbenike. Kulturen pa je lahko tudi najbolj navaden človek. Vsak posameznik mora ohraniti slovenski jezik, ne pa uporabljati toliko tujih besed. Kultura se kaže tudi v odnosu do starejših ljudi. Va- rovati bi morali okolico in ohraniti naravo. ZDENKA ŠUŠTAR, 7. a • Kulturen človek je vljuden in tovariški. Doma pomaga staršem. Na cesti pa pomaga starejšim ljudem in nikoli ne preklinja. Rad se uči in pazi na red in čistočo vsepovsod. Hodi v knjižnico in vrača knjige nepoškodovane. SAŠA MARRISON, 4. a • Nekulturni učenec pa je brezbrižen, nevesten pri svojem delu. Odpadni papirček iz malomarnosti vrže na zelenico ali mimo koša za smeti, pomagati pa nikomur noče. JOŽE LOMBERGAR, 4. a • Kulturen pionir v avtobusu odstopi sedež starejšim. Kulturen pionir pozdravlja starejše. Kulturen človek ne muči živali. Kulturen človek pomaga ljudem v stiski. TINA JUTERŠEK, 4. a • Kultura so ljudski običaji in narodne noše. IGOR BURJA, 4. b • Kulturen voznik ustavi avto. NINA IRT. 4. Pogled na »mestna vrata« iz juga Menim, da varianta A ni sprejemljiva iz naslednjih razlogov: - povezovalna cesta bi potekala ob šolskih zgradbah v prostoru, ki je izključno namenjen šolam. Varianta A bi močno ogrozila prometno varnost otrok, obenem pa povzročila hrup in onesnaženost zraka zaradi izpušnih plinov (novo križišče ob šolskem centru). - Z ekonomskega stališča bi bila takšna gradnja povezovalnice izredno draga zaradi pogojene izvedbe nasipa v dolžini ceste okrog 150 do 200 m. Po geodetskih podatkih je namreč Kidričeva cesta dvignjena nad nivo tal desnega brega Bistrice za 4,40 m (!). - Izbor variante A zahteva prestavitev zidanega garažnega objekta (10 garaž), ki ga uporabljajo stanovalci Metalke. Če k temu dodamo še eventualno ruši-tev objekta Kidričeva 35 in preselitev treh strank, bi gradnia povezovalnice ob navedenih dejstvih presegla razumne meje ekonomike. - Gradna povezovalnice ob Metalki je povsem izgubila svoj pomen s prestavitvijo lokacije tr- govskega centra iz predela Za-pric na območje Perovo, to je v neposredni bližini Kovinarske ceste, ki pa je po varianti B predvidena za povezovalno cesto. Navedena dejstva zagotovo niso na strani za izbor variante A, potrebno pa je poudariti, da je nujna komunikacijska povezava bregov reke Bistrice na območju sedanjega šolskega kompleksa. Most manj razsežnih dimenzij, namenjen pešcem in kolesarjem, bi lahko postal čvrsta funkcionalna peš zveza med obema bregovoma Bistrice. Smiselno in brez-hrupno bi povezoval staro mesto s šolskimi objekti in s stanovanjskim naseljem v Novem trgu. Varianta B omogoča povezavo zahodnega dela mesta po Kovinarski cesti (odcep pri Bevcu) severno od tovarne Titan, preko bodočega novega mostu čez Bistrico do obvoznice. Izbor te variante bi imel dvojno prednost: ne bi ogrožal prometne varnosti šoloobveznih otrok, hkrati pa bi povezoval obvoznico z industrijsko cono in novo nastalim stanovanjskim naseljem Perovo (okrog 3.000 prebivalcev). Če k temu dodamo, da je na območju Perovo predvidena gradnja tr- govskega centra, otroškega vrtca, gasilskega doma, objekta postaje milice in garažne hiše, potem je izbor variante B praktično že pogojen. Mestni avtobusni promet bi moral potekati krožno po Ljubljanski in Kovinarski cesti, vanj pa bi se poleg stanovanjske cone lahko vključil celoten industrijski predel Perovega (ETA, Svilanit, Titan). Pri tem je vredno omeniti, da bi se moral industrijski del v centru mesta (UTOK, Alprem, podjetje Meso) povezati z obvoznico preko bodoče avtobusne postaje in mostu čez Bistrico. Ob zaključku naj poudarim, da ni namen pričujočega zapisa, da bi podal znanstveno poglobljeno in z raziskavami podprto študijo o variantnem izboru povezovalne ceste, menim pa, da predlogi in razmišljanja, ki sem jih naštel, nikakor niso v nasprotju s splošnimi družbenimi interesi v pogledu humane prometne ureditve mesta. Takšni in, podobni predlogi so vredni razprave, predvsem pa naj bodo opomin tistim, ki jim je skrb za počutje človeka (beri PEŠCA) tudi službena dolžnost. BOJAN ŠLEGL Kamničani - kje ste? Proti koncu februarja nam je televizija preko malih zaslonov posredovala oddajo iz cikla o slovenskih mestih. Oddaja je obravnavala Škofjo Loko, predvsem pa je bila namenjena problemu takoimenovane »atomske ceste«, ki je nastala zaradi novega rudnika uranove rude na Žirovskem vrhu. Del Škofjeločanov živi v lepem, starem srednjeveškem mestu, ki ga skušajo občani ohraniti sebi in bodočim rodovom kot del naše kulturne dediščine. Tudi oni se že nekaj let ukvarjajo s problemom kam s prometom: ali skozi mesto ali mimo njega? Tudi oni so razpravljali o različnih variantah, nazadnje so se odločili za tisto, ki bo popeljala promet mimo starega mesta, čeprav je ta varianta gotovo najdražja, saj predvideva gradnjo nekaj sto metrov dolgega predora skozi bližnji hrib. Škofjeločanom je treba za tako odločitev samo čestitati. Zdrav razum, pogled v prihodnost, znanje in kulturna osveščenost, so prevladali pri večini občanov. Ker je ta problematika tako podobna naši priključni cesti na obvoznico in ker imata naši mesti mnogo skupnega, sem pričakoval, da bo spodbudilo še prenekaterega Kamničana, da se bo vključil v javno razpravo. Vendar se zdi, da je večini kar prav, saj so se v zadnjem času v Kamniškem občanu oglasili le trije občani, ki so razpravljali o tej problematiki. Od teh je eden zagovarjal varianto A, torej tisto. po kateri naj bi potekala cesta mimo šol in stare Ete ter se na drugi strani reke Bistrice priključila na obvoznico, dva pa sta tej varianti ugovarjala. Sprašujem se, ali nam je res prav in vseeno, kaj se bo zgodilo z našim mestom, če se bomo odločili za tisto varianto, po kateri se bo cesta prerinila skozi del našega starega mesta, slalomirala mimo obeh šol, ki jih imamo, nas obogatila s cementno protihrupno ograjo, ogrozila varnost in normalne pogoje dva tisoč naših otrok in seveda tudi otrok kasnejših generacij, saj tak projekt ni namenjen nekajletni uporabi. To je jedro problema in o njem moramo razmišljati in odločati vsi, dokler je še čas. Zakaj ne povemo javno, da nas je mnogo, ki se s to varianto zaradi njenih negativnih posledic ne strinjamo. Živimo v samoupravni socialistični družbi, ki se ponaša s tem, da vse probleme demokratično obravnavamo in o njihovih razrešitvah tudi odločamo. To ni samo naša pravica, apmak je v prvi vrsti dolžnost. Zakaj torej molčimo? Ali bomo potem, ko bo cesta zgrajena in njene posledice neizogibno prisotne, kritizirali, kot to počnemo sedaj ob problemih srednješolskega centra? Tudi ob takratni razpravi smo bili, alt pa vsaj najodgovornejši, pravočasno opozorjeni na probleme, pa smo jih preslišali. Številni razlogi nas opozarjajo, da morajo o problemu priključne ceste spregovoriti še mnogi, saj to pomembno vprašanje posega v ohranjevanje našega starega mesta ali pa v njegovo postopno maličenje. Prepričan sem, da bi . strokovnjaki lahko spregovorili tudi o ekonomski plati tega problema in da ni vse tako, kot nam je razložil tovariš J. Z. v Kamniškem občanu. Znano nam je, da so se proti tej varianti izrekli vsi prosvetni delavci OŠ Toma Brejca, tudi Svet staršev osnovne šole Toma Brejca, prav tako so bili odločno proti krajani krajevne skupnosti Center in še drugi. Prav gotovo bi o takih razpravah in zaključkih moral poročati tudi Kamniški občan, saj je pravočasna informi ranost temeljni pogoj za demokratično in dobro odločitev. Mislim, da je še mnogo K. mničanov, ki jim je to mesto dra -go in bi morali povedati svoje. Gotovo bi lahko dodali še kakš no mnenje prosvetni delavci, saj so poleg otrok oni najbolj priza- | deti in prav njihovo mnenje bi j moralo biti odločilno. Oglasiti bi se morali tudi prosvetni delav. in starši osnovne šole Frana A! brehta, saj bo cesta potekala tud> mimo te šole. Brez dvoma bi s t morali v razpravo vključiti števil ni kulturni, javni in politični delavci, da bi razprava dobila tisti obseg, ki ga problem zasluži. DUŠAN OSREDKAR , Opomba: Sestavek, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu pod istim priimkom, nima z mojo razpravo nič skupnega. Koncert na Lazah Vrtec »Skocjan« v Št. Primožu je komaj pred nedavnim uresničena večletna želja slovenskih staršev in prizadevanja Zveze slovenskih žena na Koroškem pod vodstvom Milene Groblacher. Obiskuje ga 30 otrok, ki pod strokovnim vodstvom domačih vzgojiteljic v igri, pesmi in besedi spoznavajo pravilno materinščino. Za vrtec je tolikšno zanimanje, da že postaja pretesen. To je tretji slovenski vrtec na območju dveh dolin. • Utrinki s Koroške Slovenec sem Že v eni prejšnjih številk našega glasila smo vam predstavili prijatelje iz slovenskih dolin Roža in Podjune na avstrijskem Koroškem, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o njihovem političnem in kulturnem življenju in delu, ki učvrščuje korenine slovenstva onkraj meje. Tokrat želimo v sliki in kratki besedi predstaviti najpomembnejše sadove nenehnega boja slovenskih Korošcev za narodnostne pravice manjšine na tem območju v zadnjih letih. S ponosom lahko ugotovimo, da je delček k temu doprineslo tudi šestletno prijateljstvo in izmenjava slovenskih kulturnih dobrin med kamniško »Solidarnostjo« in slovenskim prosvetnim društvom »Vinko Poljanec« iz Škocjana. Nov je tudi Kulturni dom v St. Primožu. Skoraj vsak večer, predvsem vse nedelje, je tu nadvse živahno. Poleg najrazličnejših slovenskih kulturnih skupin, ki se tu sestajajo, vadijo in nastopajo, se ob nedeljah zbere v domu okrog 50 mladih, ki se uče prvih plesnih korakov ob zvokih domače in zabavne glasbe. Tudi to je način, ki vliva mladim zavest: »Slove- Trenutno obiskuje ta pouk slovenščine okrog dvajset otrok v starosti od 6. do^l2. leta. Razdeljeni so v dve skupini, kateri poučujeva midva z bratom Danilom Prušni-kom. Ker so tu otroci deležni slovenskega pouka samo dve uri tedensko, jim je dodatno branje knjig, kakršne si nam organiziral, v veliko pomoč in veselje. Upamo, da bomo deležni še kdaj take in podobne pomoči - slovenske literature, katero si naša ustanova zaradi slabih financ, le težko nabavi. Ker se leto naglo bliža h kraju, Ti želim v imenu skupine otrok društva Gorjanci, kakor tudi skupine slovenske šole v Celovcu in nenazadnje v svojem imenu prav prijetne praznike, srečno, zdravo in uspehapolno novo leto 1981! S tovariškimi pozdravi Milena Groblacher, predsednica zveze slovenskih žena na Koroškem in Miha Kap, predsednik slovenskega društva »Vinko Poljanec« sta zelo ponosna na zadnjo slovensko pridobitev v Škocjanu. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so v prostorih slovenske Posojilnice odprli prvo slovensko knjižnico, ki ima prek 1600 slovenskih del. Večina teh knjig je darovana zbirka Kamniča-nov. Celotno zbirko Naše besede pa je kupila Gimnazija Rudolf Maister. S pomočjo Mladinske knjige je bilo zbranih nekaj knjig za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki obiskujejo pouk slovenščine v Kotmari vasi in v vrtcu »Naš otrok« v Celovcu onstran Karavank. »Čas je, da se v imenu slovenskih otrok, ki so z veseljem sprejeli lepe knjige, zahvalim za konkretno nebirokratsko pomoč. Take pomoči smo vedno potrebni in veseli«, med drugim piše učiteljica slovenščine v pismu, ki so ga podpisali tudi otroci, ki obiskujejo pouk slovenščine (na sliki). Teden dni po uprizoritvi ljudske igre »Stari in mladi«, o kateri ste lahko brali v prejšnjem občanu, se je v Tuhinju zgodil še en pomemben dohodek. Moški pevski zbor Zg. Tuhinj je v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Solidarnost iz Kamnika pripravil skupni koncert narodnih in umetnih pesmi. Oba zbora vodi Viktor Mihelčič, čigar dirigiranje je že iz prenekaterih grl izvabilo nešteto lepih pesmi. Koncert v kulturnem domu na Lazah je bil v soboto, 4. aprila zvečer. Program je bil dokaj obširen in pester - za vsakogar nekaj. Vsak zbor je zapel po dvanajst pesmi in poslušalci, ki jih je bilo kar precej, so z zanimanjem spremljali nastope obeh zborov, pevce pa nagrajevali in spodbujali z aplavzi. »eeooeooeeoooo Čeprav je bilo na sporedu 24 pesmi, je moral ženski pevski zbor Solidarnost na željo obiskovalcev na koncu dodati še eno pesem. Zadovoljni so odhajali poslušalci iz dvorane, pevci pa smo ugotovili, da se je občinstvo v teh štirih letih, odkar v Tuhinju obstoja moški pevski zbor, kulturno precej dvignilo. Sodelovanje ženskega pevskega zbora Solidarnost in moškega pevskega zbora Zg. Tuhinj je postalo že skoraj tradicionalno. V nedeljo, 12. aprila, sta oba zbora s svojim koncertnim programom gostovala v Šempetru v Savinjski dolini. Kljub izredno lepi nedelji, ki je prebivalce Šempetra zvabila v naravo, je koncert obiskalo kar lepo število ljubiteljev narodne in umetne pesmi. Topel sprejem Savinjča- nov je nagradil naš trud. Predsednik KUD Svoboda Šempeter je izrazil željo, da čez dve leti, ko praznuje njihovo društvo pomemben jubilej, ponovno pridemo na njihov oder, če ne že prej. Pevci obeh zborov smo dolžni zahvalo organizatorjem in nosilcem kulture v Šempetru, ki so na vse načine poskušali v tem lepem vremenu privabiti ljudi v koncertno dvorano. Kljub temu, da smo pevci šli to nedeljo v Šempeter, dvorana na Lazah ni samevala. V njej so gostovali člani dramske skupine iz Duplice pri Kamniku z dramo »Gugalnik«. Torej imamo na Lazah letos pestro bero kulturnih dogodkov: In tako je prav. Kulturo moramo približati delovnemu človeku tudi na podeželju. JERNEJ KADUNC Ljubitelji knjig Na osnovni šoli Toma Brejca smo tudi letos tekmovali za BRALNO ZNAČKO. Število ljubiteljev lepih knjig iz leta v leto raste - letos nas je na šoli že 515. Tako smo se minuli ponedeljek, 30. marca zbrali vsi bralci na proslavi ob zaključku tekmovanja. Telovadnica je bila svečano urejena. Naša gosta sta bila pesnik Tone Pavček in pisatelj Slavko Pregl. Recitatorji so predstavili Pavčkov recital domovinskih pesmi in videli smo, da jim je pesnik doživeto prisluhnil. Razživeli smo se ob dramatizaciji Pregljevih modernih basni in odlomku iz njegovih »Genijev v kratkih hlačah«. Podarili smo jima šopek in majoliko, spomin na Kamnik. Nato nas je učenka 8. razreda povabila k pogovoru z gostoma. Na ta trenutek smo že vsi nestrpno čakali. Vprašanja so kar deževala. Književnika sta nam rada odgovarjala. Iz njune pripovedi smo izvedeli veliko zanimivega. Spoznali smo, da pisatelj Slavko Pregl zelo dobro pozna nas, mlade bralce, ter razume vse naše vesele in manj vesele dogodivščine. Zato so vsa njegova dela tudi naša. Tudi v pesmih Toneta Pavčka je vtkano polno veselja in hudomušnosti. Takšen se mi je zdel tudi pesnik. Zelo nas je zabaval njegov odgovor na vprašanje, kakšno je bilo kaj njegovo spričevalo, ko je drgnil šolske klopi. Povedal je, da mu je vselej dobro šlo, le v prvem razredu je bil dober. Ko se je vračal s spričevalom domov, sta ga čakali mati in soseda. Seveda je za Tončkovo spričevalo najbolj »skrbelo« sosedo. Menila je, da ni ravno lepo. A ga je iz zadrege rešila mati, ki ji je pojasnila, da je »dobru« pač »dobru«. Slavko Pregl nam je pripovedoval o svojih delih. Kdo ne pozna njegove »Odprave zelenega zmaja«? Je v njej vse resnično? Seveda, nam je pojasnil pisatelj, v vsaki knjigi je nekaj resničnega. Tudi meni so se zdeli Pipi, Bob, Janja, Miha in Andrej čisto resnični! Tako smo se pogovarjali, poslušali in književnika sta nas pohvalila. Pavček je v nas že videl bodoče admirale, generale, inženirje, zdravnike, pa tudi pesnike. Zadovoljni smo se vračali domov, s cicibanovo, srebrno ali tudi S DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN zlato bralno značko. Podeljene so bile tudi spominske značke ob 20-letnici bralne značke na Slovenskem. V 13. letih, odkar tekmujemo na Kamniškem, nas je na OŠ Toma Brejca bilo kar 2391. Koliko lepih knjig smo prebrali! MAJA ŠTEFULA JURE PIRŠ UROŠ HUBAD 5. a OŠ TOMO BREJC Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 18. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji JAVNI RAZPIS za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup stanovanj v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je znesek v višini 1,200.000,00 din. Pogoji: 1. Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki vplačujejo samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik sredstva stanovanjskega prispevka, namenjena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, lahko najamejo posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš za dobo 15 let s 3% obrestno mero. 2. Največji znesek odobrenega posojila je 60% od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše v mejah veljavnih stanovanjskih standardov. 3. K vlogi za razpis morajo prosilci predložiti: Posojila za nakup stanovanj: - da kupuje stanovanje, ki jih gradbena organizacija nudi za trg v občini Kamnik, - da je za najetje posojila kreditno sposoben, - da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo, - za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva, - prosilec mora dostaviti kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini. Posojila za gradnjo in adaptacijo: - da je objekt, ki se gradi oziroma adaptira, na območju občine Kamnik, - da predloži gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del, potrdilo o lastništvu ter zemljiškoknjižni izpisek, - da predloži potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in - ostalih družinskih članov. Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti preko osnovne organizacije sindikata v 30 dneh od objave razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Kamnik, Steletova 8 z oznako »Posojila za nakup stanovnj« ali »Posojila za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše«. Prosilci morajo prošnji priložiti tudi potrdilo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Obrazce za prošnje je potrebno dvigniti na Samoupravni stanovanjski skupnosti, Kamnik, Steletova 8. PREDSEDNIK IO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK Danica Vinšek t Delovni ljudje, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo in jim čestitajo ob prazniku dela Central Kranj TOZD »PLANINKA« Kamnik Vsem cenjenim gostom in občanom Kamnika čestitamo ob delavskem prazniku 1. maju Kemična industrija »Donit« Medvode TOZD »TRIVAL« in TOZD »KEMOSTIK« Kamnik čestitata vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem ob prazniku dela < Industrijsko podjetje »ALPREM« Kamnik se pridružuje čestitkam ob prazniku dela 1. maju Lončarsko-podjetje Komenda iskreno čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in se priporoča za naročila vseh gradbenih del ŽIVILSKA INDUSTRIJA »ETA« KAMNIK iskreno čestita za praznik dela poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Žito Ljubljana, obrat »VESNA« v Kamniku želi prijetno prvomajsko praznovanje vsem delovnim ljudem ABC Pomurka - DO »Delikatesa« Ljubljana TOZD »MESO« KAMNIK, Usnjarska cesta 1 čestita ob 1. maju svojim cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem poslovnim partnerjem ter vsem delovnim ljudem in občanom »ZARJA« montažno podjetje Kamnik čestita ob prazniku dela 1. maju in priporoča svoje storitve - elektroinstalacijskadela - strojno instalacijska - vodovodno instalacijska - kovinsko konstrukcijska - - kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Tekstilna tovarna »SVILANIT« Kamnik čestita ob prazniku dela 1. maju vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem ter priporoča svoje izdelke: - frotir brisače - frotir plašče za dom in plažo - modne kravate TIM TOZD EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem občine Kamnik in priporoča svoje izdelke za notranjo opremo prostorov Ljubljanska banka - Gospodarska banka, poslovna enota KAMNIK čestita vsem članicam, vlagateljem hranilnih vlog in vsem delovnim ljudem za praznik delal, maj ABC POMURKA Trgovsko podjetje »KOČNA« KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob praznku dela ter priporoča svoje priznane izdelke: - amonnitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva, - prenosna skladišča za. razstrelivo, - počasi gorečo vžigalno vrvico, - črni smodnik, - prižigala za miniranje, signalna in razna pirotehnična sredstva'za civilno zaščito in SLO, - eskotermne mase in posipe, - aluminijske paste irvprahove raznih vrst, - esktrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. 85 LET TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice-obešanke, navadne m cilindrične - smučarske vezi TYROLIA in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj Obrtno podjetje »USLUGA« Kamnik čestita ob prazniku dela 1. maju in se priporoča za naročila GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK čestita vsem občanom za 1. maj SAMOSTOJNI OBRTNIKI ZDRUŽENI V OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo ob prazniku dela 1. maju vsem naročnikom in delovnim ljudem KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju MENI NA, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik čestita ob 1. maju poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem SGP »GRADBINEC« Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik čestita delovnim ljudem in občanom ob prazniku dela 1. maju Elektroelement Izlake TOZD »SVIT« KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem in občanom TOVARNA USNJA KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem SLAVKA IN SREČO KRMAVNAR, KLJUČAVNIČARSTVO, FINOMEHANIKA IN KOVINSKA GALANTERIJA, Sadarjeva 3. KOMENDA ob prazniku dela čestitava vsem delovnim ljudem in občanom Kamnika ter se priporočava za naročila « STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO S KG p. o. KAMNIK, KI OPRAVLJA DEJAVNOST NA NASLEDNJIH PODROČJIH: - ORGANIZIRA IN OPRAVLJA INVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ, POSLOVNIH STAVB IN LOKALOV, - OPRAVLJA NADZOR "PRI STANOVANJSKI IN KOMUNALNI GRADNJI, - IZDELUJE INVESTICIJSKO TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE, y - PRIPRAVLJA IN IZDELUJE ZAZIDALNE NAČRTE. - IZVAJA INVESTICIJSKA DELA TER PRIPRAVLJA PROGRAME ZA INVESTICIJE, - IZDELUJE LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN OPRAVLJA GEODETSKA DELA, - OPRAVLJA POSLOVNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE, - VZDRŽEVANJE KOTLOV IN KURILNIH NAPRAV ZA TEKOČA IN TRDA GORIVA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA! RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1981/82 Prijave razpisanih kadrovskih štipendij so skupnostim za zaposlovanje poslale organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ter druge organizacije. Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznih samoupravnih sporazumih lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotavljenega za preteklo leto (za leto 1980 je povprečni osebni dohodek 8.767 din). Kadrovsko štipendijo bomo lahko podelili tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno izobraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v_občini. TUDI TISTIM KANDIDATOM ZA VPIS V KATERIKOLI PROGRAM USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, KI NE NAMERAVAJO ZAPROSITI ZA ŠTIPENDIJO, PRIPOROČAMO, DA PROUČIJO RAZPIS ŠTIPENDIJ, SAJ JIM LETA LAHKO MNOGO POVE O ZANIMANJU ZDRUŽENEGA DELA ZA POSAMEZNE POKLICE. Poklic Število Štipenditor štipendij zidar za zid. omet pom. mizar urej. proc. naprav ključavničar stavbni ključ. orodjar kovač strugar rezkalec brusilec klepar mont. ogr. naprav mont. klim. naprav vodovod, inštal. str. ključavničar el. instalater elektromonter obratni elektr. elektromehanik zidar tesar mizar pohištveni mizar PTT manipulant prodajalec natakar 10 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 2 Menina, Tovarna pogrebne opreme, Kamnik, ' Šmarca 32 16 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 1 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika Kamnik, Kovinarska cesta 28 10 Alprem, Industr. montažno podjetje Kamnik, Usnjarska cesta 9 2 Zarja, Obrtno in montažno podjetje "Kamnik, Molkova pot 5 3 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja orodja, Orodjarna Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 1 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb-ljarska pot 5 2 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb. Fužine 9 1 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energeti- ka III Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, Ljubljanska cesta 45 2 Donit Medvode, TOZD Svit Kamnik, Bakovnik 4 1 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja orodja, Orodjarna Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 2 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb-Ijarska pot 5 4 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 1 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika III Kamnik, Kovinarska cesta 28 2 Donit Medvode, TOZD Svit Kamnik, Bakovnik 4 1 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja orodja, Orodjarna Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb- Ijarska pot 5 1 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energeti- ka III Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb- Ijarska pot 5 1 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, Ljubljanska cesta 45 5 Zarja obrtno in montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 3 Zarja obrtno in montažno podjetje, Kamnik Molkova pot 5 1 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb. Fužine 9 3 Zarja obrtno in montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 1 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, Ljubljanska cesta 45 1 Titan Kamnik, TOZD Livarna z obdelavo I Kamnik, Kovinarska cesta 28 1 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 2 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb-ljarska pot 5 4 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb. Fužine 9 3 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, Ljubljanska cesta 45 3 Zarja, obrtno in montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 2 DES Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana oko2 lica, nadzorništvo Kamnik 1 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, Ljubljanska cesta 45 2 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika III Kamnik, Kovinarska cesta 28 2 Donit Medvode, TOZD Trival Kamnik, Žeb- ljarska pot 5 1 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb. Fužine 9 10 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 10 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 1 Stol Kamnik, TOZD Vzdrževanje Duplica, ' Ljubljanska cesta 45 2 Menina, tovarna pogrebne opreme, Kamnik, Šmarca 32 6 Stol Kamnik, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Duplica 3 Stol Kamnik, TOZD Sloga, Proizvodnja pohištva Moste 6 Stol Kamnik, TOZD Sedežno pohištvo Duplica, Ljubljanska cesta 45 1 PTT podjetje Ljubljana, TOZD PTT Domžale, pošta Kamnik 1 DO Emona Merkur, TOZD Maloprodaja Ljubljana, PE Market Kamnik, Trg talcev 8 2 Stol Kamnik, TOZD Družbena prehrana Duplica, Ljubljanska cesta 40 tapetnik čevljar administrator tapetnik metalurški tehn. kemijski tehnik strojni tehnik grad. teh. vis. grad. gradbeni tehnik gradbeni delovodja usnjarski tehnik ekonomski tehnik strojni inženir ekonomist organizator dela inž. org. dela varnostni inž. dipl. inž. metal, dipl. inž. kem. teh. dipl. inž. kemije dipl. str. inž. dipl. gr. ing. v grad. dipl. inž. arhitekt dipl. ekonomist dipl. pravnik dipl. ing. org. dela učitelj za razredni pouk učitelj za tehnični pouk vzgojitelj zobni zdravnik zobozdravstveni asistent zobotehnik višja medicinska sestra obrtno podjetje USLUGA Kamnik, B. Kidriča 36. Alprem, industr. montažno podjetje Kamnik, Usnjarska 9 Stol Kamnik, TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo Duplica, Ljubljanska cesta 45 Titan Kamnik, TOŽD livarna z obdelavo Kamnik, Kovinarska cesta 28 Donit Medvode, TOZD Kemostik Kamnik, Molkova pot 10 Utok Kamnik, TOZD Usnjarna Kamnik, Usnjarska cesta 8 Titan Kamnik, TOZD Livarna z obdelavo Kamnik, Kovinarska cesta 28 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja orodja, orodjarna, Kovinarska cesta 28 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika Kamnik, Kovinarska cesta 28 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva cesta 11 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 Utok Kamnik, TOZD Usnjarna Kamnik, Usnjarska cesta 8 Titan, Tov. kovin, izdelkov in Livarna Kamnik, DS skupnih služb, Kovinarska cesta 28 Utok Kamnik, TOZD Usnjena konfekcija Kamnik, Usnjarska cesta 8 ABC Kočna, Trgovsko podjetje Kamnik, DS skupnih služb, Ekslerjeva ulica 8 Titan Kamnik, TOZD Proizvodnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 Titan Kamnik, TOZD Vzdrževanje in energetika Kamnik, Kovinarska cesta 28 Titan, Tov. kovin, izdelkov in livarna Kamnik, DS skupnih služb, Kovinarska cesta 28 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 Titan, Tov. kovin, izdelkov in livarna Kamnik, DS skupnih služb, Kovinarska cesta 28 Utok Kamnik, TOZD Usnjena konfekcija Kamnik, Usnjarska cesta 8 Titan Kamnik, TOZD Livarna z obdelavo Kamnik, Kovinarska cesta 28 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 Titan Kamnik, TOZD Livarna z obdelavo Kamnik, Kovinarska cesta 28 Donit Medvode, TOZD Kemostik Kamnik, Molkova pot 10 Utok Kamnik, TOZD Usnjarna Kamnik, Usnjarska cesta 8 Titan Kamnik, TOZD Proizvoidnja ključavnic in okovja, Kovinarska cesta 28 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 Utok Kamnik, TOZD Usnjarna Kamnik, Usnjarska cesta 8 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 SGP Graditelj Kamnik, Maistrova ulica 7 Titan, Tov. kovin, izdelkov in livarna Kamnik, DS skupnih služb, Kovinarska cesta 28 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb. Fužine 9 Kemijska industrija Kamnik, DS skupnih služb, Fužine 9 Titan, Tov. kovin, izdelkov in livarna Kamnik DS skup. služb, Kovinarska cesta 28 Občinska izobraževalna skupnost Občinska skupnost otroškega varstva Zdravstveni dom Domžale TOZD zdravstveno varstvo Kamnik Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65 in 1,65 a (Prošnja za štipendijo in Predlog za obračun razlike iz združenih sredstev) priložiti: 1. overovljene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo š. I. 1980/81, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih) 2. dokazila o osebnih dogodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1980 3. potrdilo SOB o premoženjskem stanju in številu družinskih članov 4. izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije oz. potrdilo, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja i 5. mnenje šole in organizacije ZSMS Štipendisti bodo morali po končanem šolanju opravljati dela in naloge na področju nalog štipendiranja enako dolgo, kot bodo prejemali štipendijo. ROK PRIJAVE: 15. julij 1981 Za podrobnejše informacije naj kandidati povprašajo v organizacijah združenega dela, oz. SIS-u, kjer je štipendija razpisana. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne mamice, hčerke, sestre in tete ANICE KOROŠEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožaljc. Iskrena hvala tovarišu Hafnerju in tovarišu Fornazariču za poslovilne besede. Hvala pevskemu zboru Solidarnost za zapete žalostnike ter patrom za opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo celotnemu kolektivu UTOK Kamnik za nesebično pomoč, da bi Anici vrnili v Moskvi zdravje. Iskrena hvala tovari-, šici Jeleni in tovarišu Borisu Vučku za vso njuno pomoč v teh težkih mesecih in zadnjih dneh. Najlepša hvala tudi medicinski sestri Stanki Zečevič in medicinski sestri Angelini, ki sta skrbeli za našo Anico v Moskvi. Vsem še enkrat iskrena hvala. hčerka Barbara, mama, Žalujoči: a ta, sestre Milena, Meta bi Špela z možem Petrom, brata Viktor in Marjan ter nečaki 27. 1981 SKUPŠČINA TITOVEGA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV SR SLOVENIJE RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE 1. Sklad razpisuje v šolskem letu 1981/82 a) 145 štipendij za mlade delavce: - ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu, - ki imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let, - ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpovprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih ter - ki so družbenopolitično aktivni in dejavni v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih. b) 117 štipendij za učence in študente: - ki so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje pred vstopom v delo, - ki dosegajo nadpovprečne učne rezultate - v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah, najmanj oceno osem, - ki so družbenopolitično aktivni in dejavni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih c) 20 štipendij za mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini. Učencem prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja se štipendije ne podeljujejo. 2. Postopek za podelitev štipendij Za štipendijo Titovega sklada evidentirajo in predlagajo a) mlade delavce do 30. maja 1981 Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi družbenopolitičnih organizacij, posebej organizacij ZSMS, v temeljnih organizacijah ali skupnostih. b) Učence in študente do 30. junija 1981 Sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini. c) Mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini do 30. junija 1981. 3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati: - utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenost in marljivost ter družbeno polit, udej-stvovan.) - kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju - za mlade delavce dokazila o delu (delovnem mestu), ki ga opravlja kandidat - za otroke delavcev potrdilo o šolanju in učnem uspehu v šolskem letu 1980/81 - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov - soglasje kandidata - vlogo za štipendijo. 4. Izbira kandidatov O podelitvi štipendij sklada razpravljajo in odločajo izvršni organi v skladu s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi): - za mlade delavce pristojni organi v občinah, kjer imajo sedež TOZD oz. delovne skupnosti, ki predlagajo kandidata in sicer do 30. junija 1981 - za otroke delavcev pristojni organi v občinah, kjer imajo kandidati stalno prebivališče in sicer do 10. septembra 1981 - za mlade delavce ter učence in študente na začasnem delu v tujini izvršni odbor Titovega sklada SR Slovenije. število štipendij, ki jih pristojni organi podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev občine (ali števila prebivalcev v starosti od 15 do 25 let) in sicer: - za mlade delavce se podeli ena štipendija na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov, ki imajo status delavca v združenem delu - za učence in študente se podeli ena štipendija na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, vendar največ 4 štipendije. Komisije v manj razvitih občinah lahko še dodatno podele po eno štipendijo sklada. Na tej podlagi se lahko podeli v posamezni občini naslednje število štipendij: a) za mlade delavce: -Ajdovščina 1, Brežice 1, Celje 7, Cerknica 1, Črnomelj 1, Domžale 2, Dravograd 1, Gornja Radgona 1, Grosuplje 1, Hrastnik 1, Idrija 1, Ilirska Bistrica 1, Izola 1, Jesenice 3, Kamnik 2, Kočevje 1, Koper 4, Kranj 6, Krško 2, Laško 1, Lenart 1, Lendava 1, Litija 1, Ljubljana Bežigrad 7, Ljubljana Center 8, Ljubljana Moste 6, Ljubljana šiška 7, Ljubljana Vič 4, Ljutomer 1, Logatec 1, Maribor 18, Metlika 1, Mozirje 1, Murska Sobota 3, Nova Gorica 5, Novo mesto 5, Ormož 1, Piran 1, Postojna 1, Ptuj 3, Radlje 1, Radovljica 2, Ravne 2, Ribnica 1, Sevnica 1, Sežana 1, Slovenj Gradec 1, Slovenska Bistrica 1, Slovenske Konjice 1, Šentjur 1, Škofja Loka 3, Šmarje 1, Tolmin 1, Trbovlje 2, Trebnje 1, Tržič 1, velenje 5, Vrhnika 1, Zagorje 1, Žalec 2 b) za učence in študente: Ajdovščina 1, Brežice 2, Celje 4, Cerknica 1, Črnomelj 1, Domžale 2, Dravograd 1, Gornja Radgona 1, Grosuplje 1, Hrastnik 1, Idrija 1, Ilirska Bistrica 1, Izola 1, Jesenice 2, Kamnik 2, Kočevje 1, K«per 3, Kranj 4, Krško 2, Laško 1, Lenart 1 + 1, Lendava 2 + 1, Litija 1, Ljubljana Bežigrad 3, Ljubljana Center 2, Ljubljana Moste 4, Ljubljana šiška 4, Ljubljana Vič 4, Ljutomer 1, Logatec 1, Maribor 9, Metlika 1, Mozirje 1, Murska Sobota 4, Nova Gorica 3, Novo mesto 3, Ormož 2 + 1, Piran 1, Postojna 1, Ptuj 4, Radlje 1, Radovljica 2, Ravne 2, Ribnica 1, Sevnica 1, Sežana 1, Slovenj Gradec 1, Slovenska Bistrica 2, Slovenske Konjice 1, Šentjur 2 + 1, škofja Loka 2, Šmarje 2, Tolmin 1, Trbovlje 1, Trebnje 1, Tržič 1, Velenje 2, Vrhnika 1, Zagorje 1, Žalec 2. 5. Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov a) pri mladih delavcih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati: - ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji oz. imajo enak družbenoekonomski položaj v drugi dejavnosti in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oz. dejavnosti - ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju; b) pri učencih in študentih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednosti kandidati: - ki se izobražujejo na tehničnih smereh, na deficitarnih pedagoških usmeritvah in za poklice v splošnem zdravstvu, - ki so otroci delavcev v materialni proizvodnji, - ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju, - ki so udeleženci mladinskih delovnih akcij. 6. Pravice in obveznosti štipendistov sklada Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji preteklega leta, za izobraževanje ob delu pa v višini 50% povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji preteklega leta. Otroci delavcev prejemajo štipendije v skladu z določili sklada in se jim štipendija valorizira hkrati z valorizacijo kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo: - da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali: učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8, - mladi delavci pa izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj prav dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 7 sicer izgube pravico do Štipendije - da bodo nadaljevali z družbeno politično, družbeno in samoupravno aktivnostjo - da ne bodo brez soglasja pristojnega organa v občini spremenili študijske smeri - da bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti - za vračilo štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju in drugih obveznosti, določenih v pogodbi. 7. Pristojni organi so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije. V imenu skupščine Titovega sklada SR Slovenije sklepa štipendijske pogodbe s štipendisti sklada izvršni odbor skupščine, ki poskrbi tudi za enotno tehnično in finančno operacionalizacijo izvajanja štipendiranja. PREDLOGE POSREDUJTE NA NASLOV: SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE - STROKOVNA SLUŽBA - 61240 KAMNIK, KAJUHOVA 11 , Skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik razpisuje za šolsko leto 1981/82 ŠTIPENDIJE iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1980 ni presegel 55% povrečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1980, kar znaša 4.822 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dogodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljeni katasterskl dohodek za leto 1980, pomnožen s količnikom, ki ga določi ustrezen organ občinske skupčšine. 1. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev: - kandidati, ki so vključeni v šolanje za proizvodne in prednostne poklice, drugi pa v okviru razpoložljivih ' sredstev - kandidati iz družin, ki imajo slabši socialno-eko-nomski položaj in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin - kandidati z boljšim učnim uspehom - kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo v izbrani poklicni usmeritvi. Mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja. 2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h. kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo. 3. Kandidti za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisne kadrovske štipendije na območju občine stalnega bivališča oz. dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju. 4. Kandidati morajo prijaviti oz. vlogi za štipendijo priložiti: - potrdilo v vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) - potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti In dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1980 - potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine kandidatov za december 1980 - izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, daje kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidata, ki še ni dopolnil 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendij morajo predložiti tudi kopije pogodbe o kadrovski štipendiji. KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV NAJ VLOŽIJO PROŠNJE S PRILOGAMI O MATERIALNEM POLOŽAJU OZIROMA MATERIALNEM POLOŽAJU SVOJE DRUŽINE IN UČNEM USPEHU DO 30. AVGUSTA 1981 NA STROKOVNO SLUŽBO SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KAMNIK, KAJUHOVA POT 11. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1981. Prednostni poklici v občini Kamnik: PROFIL 2: kmetijci, ključavničarji, obdelovalci kovin, monterji stavbnih instalacij, strojni mehaniki, strojniki gradbenih mehanizacij, elektrikarji, elktromonterji, varilci, zidarji, mizarji, tesarji, rudarji, pleskarji, kemiki, kuharji, natakarji, tekstilci in dimnikarji PROFIL 3: - PROFIL 4: ekonomist-finančnik, predmetni učitelj praktičnega pouka, telesne vzgoje, matematike, fizike in glasbene vzgoje, učitelj razrednega pouka, višja medicinska sestra, učitelj slov. jezika-srbohrvaščine. PROFIL 5: dipl. ekonomist, dipl. strojni inženir, dipl. elektro inženir, stomatolog, prof. matematike, fizike, samoupravljanja s temelji marksizma ter SLO. KOMISIJA Z DELOVNA RAZMERJA DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK vabi k sodelovanju naslednje delavce-delavke: 1. BOLNIŠKE STREŽNICE: 2, za nedoločen čas Za opravljanje del in nalog se zahteva: - konačna osemletka - veselje do dela s starostniki. Delavkam delovna organizacija nudi strokovno izpo- polnjevanje Preizkusna doba - 2 meseca Starost najmanj 18 let 2. BOLNIŠKE STREŽNICE: 2, za določen čas (nadomeščanje delavk na porodni- škem dopustu) Za opravljanje del in nalog se zahteva: - končana osemletka - veselje do dela s starostniki Preizkusna doba - 2 meseca Starost najmanj 18 let 3. DELAVKA V PRALNICI: 1, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodni- škem dopustu) Za opravljanje del in nalog se zahteva: - končana osemletka Preizkusna doba - 1 mesec Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Komisija za delovna razmerja Doma upoko- jencev Kamnik, Kamnik, Neveljska pot štev. 26 Podrobnejše informacije o delovnih opravilih lahko interesentke dobijo v tajništvu Doma. RESTAVRACIJA »POD GRADOM« Kamnik Sadnikarjeva razpisuje prosta dela in naloge kvalificiranega kuharja in dve natakarici (lahko priučeni). Oglasite se osebno ali pismeno na gornji naslov. C PRILOGA ZA DELEGATE DOLŽNIKE STANARIN POIMENSKO OBJAVITI Na seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti - njeni delegati so se sestali 7. aprila, so ob obravnavi zaključnih računov skupnosti ugotavljali, da mnogo nosilcev stanovanjske pravice ne plačuje redno stanarin. Skupščina je zadolžila strokovno službo skupnosti, da pospeši izterjavo dolgov. Delegati so menili, naj bi poimensko objavljali sezname dolžnikov na oglasnih deskah v stanovanjskih blokih ali v občinskem glasilu. Sklenili so potrditi zaključne račune in tudi finančne načrte skupnosti za leto I98l,s katerimi so potrdili plan skupnosti, ki predvideva v letošnjem letu nakup okrog 60 solidarnostnih stanovanj. Pravilnik o subvencioniranju stanarin, h kateremu je Skupnost socialnega varstva že dala soglasje, bo treba še dopolnjevati. Po mnenju delegatov je 20 vlog, kolikor so jih na skupnosti prejeli po objavi razpisa, premalo, kar kaže na njegove pomanjkljivosti. Spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini, ki predvsem omogočajo občanom odkup družbenih stanovanj, so delegati dopolnili z določilom, da imajo prednost pri odkupu dosedanji nosilci stanovanjske pravice. Skupščina je sklenila pristopiti k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, ki natančneje kot zakon opredeljuje naloge nosilcev nalog. Skoraj vsa ta določila smo v občinskih aktih s tega področja že zajeli, uskladitve bodo potrebne le še v aktih organizacij združenega dela. DENARNE POMOČI OTROKOM Izvršni odbor Skupnosti otroškega varstva Kamnik je na seji 9. aprila obravnaval tudi predlog sklepa o denarnih pomočeh otrokom. Predlog sklepa objavljamo, čeprav ga bo v dokončni obliki sprejemala skupščina skupnosti v maju, da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev pri izplačevanju pomoči. SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 v občini Kamnik I. A. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev Pravico do prejemanja denarne pomoči ima vsak otrok v znesku: 1. 950 din mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. h kateri pripada do 2.200 din mesečno na družinskega člana; 2. 680 din mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana. 3. 360 din mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana. Znesek denarne pomoči po dohodkovnem pogoju pod tč. 1., 2. in 3. je za vsakega otroka v enaki višini ne glede na število otrok v družini. II. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine kateri pogojujejo dejansko socialni položaj družine. III. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV. Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: 1. 380 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok; 2. 180 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči iz toč. 2. tega člena ima otrok, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki) ne presega mesečno 1.400 din. Vi, B. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin Otrok kmečkih in otrok drugih družin, ki jim je denarna pomoč nujno potrebna ima pravico do denarne pomoči v znesku 360 din mesečno. Višina denarne pomoči je za vse otroke kmečkih in drugih družin enaka ne glede na število otrok v družini. VI. Težje telesno prizadeti otrok ali otrok, ki ima edinega hranilca kmečke ali druge družine ima pravico do povečane denarne pomoči: 380 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet 180 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči otroku, ki ima edinega hranilca se lahko uveljavi po enakem pogoju, ki je naveden v zadnjem odstavku točke IV. tega sklepa. VII. Otrok iz kmečkih ali drugih družin ima pravico do denarne pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka: - da otrok živi oz. pripada kmečki družini ali drugi družini, katere skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din letno na družinskega člana. Otroku iz kmečkih ali otroku iz drugih družin katerih dohodek presega višino določenega dohodka v prejšnjem odstavku tega člena se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih razmerah zaradi velikega števila družine, bolezni ali invalidnosti staršev. VIII. C. Skupna določila Za člane občanove družine se štejejo občan pri katerem otrok živi oz. h kateri pripada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), otroci in stari starši. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpolkratnem znesku katastrskega dohodka. IX. Komisija za denarne pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina določi nižjo ali višjo denarno pomoč kot je določeno v I. in V. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na socialno stanje družine. Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu druge osebe, po kateri ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno. XI. Občani, ki so uveljavljali pravico denarnih pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarnih pomoči po določilih tega sklepa najkasneje do 25. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. XII. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE * Marija Rot KULTURNIKI POTREBUJEJO VEČ MORALNEGA PRIZNANJA 8. aprila se je sestala skupščine Kulturne skupnosti Kamnik. Potem ko so delegati poslušali poročilo o delu Izvršnega odbora skupnosti med 5. in 6. sejo skupščine, sprejeli poročilo o uresničevanju delovnega in finančnega programa za leto 1980, so sprejeli tudi ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1985 veljaven, saj ga je podpisala večina podpisnic. Predlog načrta kulturnega razvoja občine do leta 1985 so delegacije sprejele po temeljiti razpravi. Delegati so menili, da je potrebno kljub skromnejšim finančnim sredstvom, ki jih bomo v Času gospodarske stabilizacije lahko namenjali kulturi v občini, več pozornosti posvetili razvoju te dejavnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. Posebej so poudarili, da pri ljubiteljski kulturi ni bistven denar. Neštete ure dela, ki ga mnogi naši občani posvečajo kulturnemu delu in s katerim ne bogatijo le svojega življenja, plemenitijo bivanje nas vseh, nikoli ne morejo biti povsem poplačane z denarjem; tega niti ne pričakujejo. Dobiti pa morajo drugačno družbeno priznanje. Zavedati se namreč moramo, da je kulturna ustvarjalnost, tudi ljubiteljska, poleg vsega drugega, del patriotične vzgoje, predvsem mlade generacije. Delegati so sklenili sprejeti tudi program skupnosti za leto 1981. V tekst so na pripombo delegata iz krajevne skupnosti Moste vključili delo moščanskega kulturnega društva, ki je v zadnjem času doseglo lepe uspehe pri razvoju ljubiteljske kulture. Delegati kamniške krajevne skupnosti so skupščini posredovali dve delegatski vprašanji. Odgovora narisu objavljamo posebej. Kako skrbimo za kulturne spomenike Delegatsko vprašanje na skupščini kulturne skupnosti Odgovor IO Kulturne skupnosti Kamnik na vprašanja, ki so jih postavili občani krajevne skupnosti Kamnik o kulturnih spomenikih Malograjska kapela in Frančiškanska knjižnica. Zvonik malograjske kapele je del nepremičnega kulturnega spomenika, ki ga vzdržuje in upravlja lastnik Župnijski urad Kamnik, strokovno varuje in nadzoruje vse posege na njem pa Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Ker zavod v svojem programu dejavnosti in akcij ne predvideva kakršnegakoli posega na zvoniku, zato tudi ni v skupnem programu Kulturne skupnosti Kamnik za leto 1981. Opozorili pa bomo tako lastnika kot ZSV Kranj, da svoje obveznosti do spomenika dosledno izpolnjujeta. Glede Frančiškanske knjižnice je treba pojasniti, da je kulturna skupnost izdelala program sanacije knjižnega fonda in slik že v letu 1980, za to izločila posebna namenska sredstva in se dogovorila z izvajalcem Narodno in univerzitetno knjižnico iz Ljubljane, da prične z deli že lani. Ker pa ni dokončno rešeno vprašanje upravljanja in prenove prostorov za bodočo namestitev knjižnice, ki je zdaj stisnjena v neprimernih prostorih, se dela še niso pričela. Predlog kulturne skupnosti je bil, da se prostori dajo v upravljanje samostanu, ki jih je pripravljen tudi prenoviti, kulturna skupnost pa naj bi sanirala knjižni fond in slike, ki so kulturni spomenik II. kategorije. Tajnik Kulturne skupnosti Kamnik Borut Rovšnik PREMALO AVTOBUSOV ZA POTREBI OBČANOV Konferenca delegacij Borovo, Emona in drugi je na seji zbot združenega dela 25. februarja predlagala, naj bi Viatorjev TOZl Medkrajevni potniški promet uvedel dodatni avtobus za prevo potnikov iz Kamnika skozi Duplico do Komende ob 14.20 uri Direktor medkrajevnega potniškega prometa, Leon Dujmovi odgovarja, da trenutno dodatnega avtobusa en morejo vnesti vozni red, ki so ga predhodno za leto 1981/82 s krajevnirr skupnostmi že uskladili. Vodja prometne pisarne v Kamniku p nam je še povedal, da ima njihova temeljna organizacija velik težave z uvozom avtobusov, zato tudi za območje občine nisi dobili dveh novih načrtovanih avtobusov. Ko jim bo to uspelo bodo željam občanov poskušali ustreči. Do tedaj pa učencem i trgovskim delavcem svetujejo, naj uporabljajo avtobus, ki i Kamnika odhaja ob 12.40 uri proti Komendi, predlagajo Medkrajevnem potniškem prometu. OGROŽENA VARNOST ŠOLARJEV Delegacija krajevne skupnosti Podgorje je na seji zbora kr; jevnih skupnosti 26. 3. letos posredovala vprašanje, kakozagot viti varnost šolarjev pri trgovini Metalke v Kamniku. Zaradi prijave občanov, osnovne šole Fran Albreht so tovariš Pavle Slabe (ravnatelj osnovne šole Frana Albrehta), Jože ŠtritoJ (delovni inšpektor SO Kamnik), Zupančič Marko, (urbanističii inšpektor SO Kamnik), Peter Mac (direktor nabave), Vinki Marolt (poslovodja prodajalne) in Vesna Mohorič (tržna inšpekj torica SO Kamnik) opravili kontrolni pregled v prostorih poslej valnice Metalke v Kamniku. Ugotovili so, da skladiščni prostori rte ustrezajo minimalnim tehničnim pogojem za to dejavnost, zato je treba v šestih meseci« zagotoviti nove primerne skladiščne prostore. Do takrat bodfl delavci trgovine vse zaloge blaga ne desni strani dovozne cestedij šole spraznili. Pri vsakem razkladanju večjih kosov blaga bod< poskrbeli za varnost otrok, ki jim bodo onemogočili dostop i razkladalni prostor. Nobena dela na tem prostoru niso dovoljeni med 7. in 8. uro zjutraj in 12. in 13. uro popoldne. Obračanji vseh tovornih vozil je možno le do opozorilnega znaka - do živ meje ob cesti vzporedno z rokometnim igriščem. Poslovalnica Metalke bo v najkrajšem času pripravila prograi razvoja dejavnosti, na osnovi katerega bosta upravni organ ob' činske skupščine ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo okviru prostorskega plana našla primerno lokacijo za skladišče nje blaga in tako rešila problem, na katerega občani že dolgo il upravičeno opozarjajo. Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranji (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statut občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni sve Skupščine občine Kamnik, na seji dne 3. aprila 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidali otok NS-3 NEVLJE - Kamnik 1. člen Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za zazi dalni otok NS-3 NEVLJE - Kamnik, ki ga je pod št. 39/81 izdelani Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik. 2. člen Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1.-točke tega sklepa b< javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, II. nad stropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni, računajoč od dneva objave Uradnem listu. v 3. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roki razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali p pripombe pošljejo na komite za družbeno ekonomski razvoj, službi za urbanizem občine Kamnik. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Kamniškem občanu Številka: 351-464/80 V Kamniku, dne 17. 4. 1981 Predsednik IS Skupščine občine Kamnik Tone Pengov, l.r. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka FRANCA VREČKA iz Kamnika, Pot na Poljane 12 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ter sosedom, ki ste mu poklonili cvetje, ga spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Hvala tudi govornikom za tople poslovilne besede. Vsi njegovi Kamnik, 6. aprila 1981 »s uč lili uč os Pr li 23 ■ Starograjski zakladi r »Nekoč, ko sem se spet naveličala skoraj vedno istega življenja, sem odšla v gozd na potep. Hodila sem po listju, med katerim je ravnokar pobralo sneg. Okrog so gospodarila sama gola, obljudena drevesa in nobenega ptiča ni bilo na vejevju. Povsod mir, le rahlo škripanje vrhov zelenih smrek je prekinjalo moj sluh. Spet sem se znašla na brezpotju. Skoraj bi pohodila umazanega črva, ki je prilezel izpod korenin. In potem sem se ozrla naokrog. Tam daleč pred menoj je bila vkopana nekakšna velika, siva gmota. Zazdelo se mi je, da je bila skala. »Stopi bliže in poglej«, sem pomislila, in sem tudi šla. Bliže ko sem prihajala, bolj nenavadna se mi je zdela ta gmota in občasno me je spominjala na, na avto (saj veste v gozdu, pa takole med drevjem to ni mogoče, ampak vendarle sem v tistem trenutku iz svoje glave cula le to idejo). Pa mi oprostite že zdaj (čeprav se čudno sliši), za prejšnje opravičilo mislim, ker je to res bil avto. Samo njegova podoba je izdajala tisto, kar bi (če bi ga primerjali s človekom), postavili le še na mrtvaški oder. In če še nadaljujem: kot bi ležal človek z odprto gla- vo, gnojnimi zobmi, iztaknjenimi očmi in bi strašno smrdel, se je tam valjalo razbito steklo, polomljena, zarjavela vrata, strehe in volana ni bilo, preluknjane gume in vse polno plevela, zavaljenih muh in strupenih gob je lezlo in gnilo povsod. Nisem ostala tam, šla sem dalje. Kmalu zagledam nov »zarjavel zaklad nove dobe.« Iz njega skoči žaba. »Zdaj je postal prvi žabji kralj, kajti ima svoj nov-zarjavel grad brez oken in vrat.« Nobene higiene ne potrebujejo te živali in tak svet jih ne ovira. Še mnogo teh gozdnih zakladov sem srečala na poti do Starega gradu. Toda vsak je bil manj zlat, manj vreden. Hodila sem skozi pravljico, kjer niso nastopali gozdni škratje, toda v bitjih, ki jih nisem srečala, za katere pa vem, da so pripeljala te svoje nekdaj »zlate konjičke«, živi neki zli duh. Pa saj ni hudoben duh, to je samo njegov poklic in včasih ga ne bi smeli poslušati. Pa sem le doživela to pravljico. Čisto na koncu sem že, pa vendar še nekaj manjka; ne znam in ne morem zapisati konca. Saj res, kakšen je že tisti epilog, značilen za vse pravljice? »Hudobna gozdna vila« MATEJA V zimski šoli na Pokljuki Učenci petih razredov naše "snovne šole smo se tudi letos "čili smučati na Pokljuki. Razde-smo se v dve skupini po 34 "čencev. Le nekaj učencev je iz "sclmih razlogov ostalo doma. Pfva izmena je smučala od 9. do marca, druga pa od 16. do *3. marca. Jaz sem smučala v prvi polovici ""arca. Komaj smo čakali, da se °dpravimo na pot. Z zanima- njem smo opazovali lepo pokrajino. Končno smo se le pripeljali do tako zaželenega kraja, do Pokljuke. Prebivali smo v Jelki, v pristavi hotela Šport, jedli pa smo v hotelu. Že prvi dan smo šli na triurni pohod pod Koprivnik. »Tudi planoto Pokljuko bomo dobro spoznali poleg smučanja«, nam je razlagala tovarišica Zornadova, ki Nastopilo 280 mladih odbojkarjev , V soboto in nedeljo 11. in 12. aprila 'e bilo v športni dvorani v Kamniku "■Božično tekmovanje v odbojki. Za "testo najboljše mladinske ekipe plovnih organizacij ZSMS občinske f°nference Kamnik se je borilo v so-pri mladinkah 13 vrst, v nedeljo ■*> mladincih pa kar 18. Rezultati: > A skupina: OŠ Frana Albrehta -£»price 0:2, ICRM - Podgorje 2:0, £°dgorje - Zaprice 0:2, ICRM - OS fr¡»na Albrehta 2:0. OŠ Frana Albre-11 - Podgorje 2:0 in Zaprice -'CRM 0:2 * B skupina: Mekinje - Poljane 2:0, ^"tna - Stranje 2:0, Poljane - Stranje í:°. Mekinje - Šutna 2:0, Šutna -Pijane 2:1, Stranje - Mekinje 0:2. C skupina: OŠ Toma Brejca - Kamniška Bistrica 2:0, Duplica - Stol i L Tuhinj - Stol 0:2, Stol - Kamni-?* Bistrica 2:0, Stol - OŠ Toma j?ejca 1:2, Tuhinj - Duplica 0:2, Tu->j T. B. b. b., K. Bistrica - Duplica "¡2, Tuhinj - K. Bistrica 0:2, OS To-Brejca - Duplica 1:2. finale: k Mekinje - ICRM 0:2, Mekinje -""Plica 2:0, ICRM - Duplica 2:0. . Najboljši pri mladincih so bili igral-Nevalj I (Drolc, Frontini, Vomber-S?1. Gostič, Lavrič, Homar, Strajhar, emot, Sadjak), ki so le za las Dremali* 3:2 (15:12, 10:15,11:15,15:11 ™ 14:16) izredno borbeno četo Šutne, ki jo je vodil sicer najboljši igralec turnirja Niko Zupan. Tretji so bili igralci Centra - Poljane pred Mekinjami I. 5. do 8. mesto si delijo: ICRM, OŠ Frana Albrehta, Stol, Zaprice I. 9. do 16. mesto pa Gasilci, Zgornji Tuhinj, Kamniška Bistrica, Duplica, Mekinje II, Zaprice II, Nev-Ije II, OŠ T. Brejca in OŠ Stranje I in n. Rezultati: OŠ Frana Albrehta - OŠ Stranje II 2:0, OŠ Toma Brejca - OŠ Stranje I 2:0, OŠ Frana Albrehta - Gasilci 2:0, Zg. Tuhinj - Nevlje I 0:2, Kamniška Bistrica - ICRM 0:2, Duplica - Center Poljane 1:2, Zaprice I - Mekinje II 2:0, Zaprice II - Mekinje I 0:2, Nevlje II - Šutna 0:2, Stol - OŠ Toma Brejca 2:0. Četrtfinale: OŠ Frana Albrehta -Nevlje 0:2, ICRM - Center/Poljane 0:2, Zaprice I - Mekinje I 1:2, Šutna - Stol 2:0. Polfinale: Nevlje I - Center/Poljane 2:0, Mekinje I - Šutna 0:2. To tekmovanje, ki je bilo najbolj množično v odbojki na Kamniškem doslej, je odlično organizirala osnovna organizacija ZSMS ICRM v sodelovanju z odbojkarskimi delavci OK Kamnika. Rezultati tega turnirja se štejejo za tekmovanje za pokal občinske konference ZSMS Kamnik. MILAN MVINDŠNURER je skrbela za nas v zimski šoli. Na poti smo imeli zaradi previsokega snega težave, ki smo se jim vsi zelo smejali. Fantje so dekleta porivali v sneg, iz katerega smo prišle brez škornjev. Seveda smo se jim pošteno maščevale, saj so bili veliko močnejši od nas. Videli smo delo tamkajšnjih drvarjev, ki je težko in zanimivo. Ko smo se vračali proti Jelki, od utrujenosti nismo imeli volje, da bi se porivali v sneg, saj smo od onemoglosti kar sami padali vanj. Po večerji smo se zaradi utrujenosti takoj odpravili spat. Toda dolgo v noč nismo dali miru. Sproti smo se izmišljevali tovari-šici, da moramo na stranišče, samo da smo lahko skakali po hodniku. V pižamah smo bili zelo smešni, posebno nekateri, ki so jo zaradi naglice oblekli narobe ali pa so imeli celo spodnji del drugačen od zgornjega. Šele pozno v noč smo zaspali. Čez nekaj dni smo se podali po malo lepši in spluženi cesti do vojašnice. Resnično smo kmalu prišli tja. Ustavil nas je stražar. Čez zapornice nismo smeli. Sprejel nas je oficir, ki je bil našega prihoda zelo vesel. Razlagal nam je, kako je bilo med NOB na Pokljuki, posebno še o tretjem bataljonu -Prešernove brigade. Njegovo pripovedovanje nas je zelo pritegnilo. Ogledali smo si vojaško kuhinjo, v kateri je jedlo včasih tudi do osemsto vojakov. Oficir je dal vsakemu učencu kos kruha, ki je bil zelo dober. Kruh so pekli vojaki sami. Vsi smo hvalili kruh, obenem pa vzdihovali: »O, kako čudovito bi bilo, če bi imeli tako dober kruh v hotelu!« Ob slovesu smo obljubili, da bomo postali dobri vojaki. Ko smo se vračali proti Jelki, smo spraševali tovariša Šuštarja: »Kdaj bomo zagledali Jelko?« Odgovoril nam je: »Poglejte! Je mar ne vidite?« Vsi smo se ozirali okoli sebe, a Jelke nismo uzrli. »Tule je, poglejte!« se je smejal in pokazal na majhno jelko v gozdu, ki se je upogibaia pod težkim snegom. Tej šali smo se zelo nasmejali. Ko smo se prvič odpravili smučat, smo se v vrsti pomikali proti žičnici. Tam je bilo videti, da bomo morali sneg sami teptati, vendar je vlečnica kmalu pričela obratovati. Učili smo se več vrst smučanja: slalom, veleslalom, smuk in plug. Pa tudi tekli in skakali smo. Večkrat smo smučali prosto. Učenci tretje skupine so smučali slabše. Toda zadnji dan se je na tekmovanju izkazalo, da so se zelo veliko naučili in s tem pridobili veliko veselja do smučanja. Zjutraj smo vstali in kot vsak drugi dan odšli na smučanje, vendar to pot na skakalnico, ki so jo zgradili fantje. V ponedeljek zjutraj smo pospravili kovčke. Po zajtrku smo navalili na sneg in iz njega oblikovali ogromnega snežaka, na katerem je pisalo Dobrodošli na Pokljuki, v pozdrav sošolcem smučarjem druge izmene. . Vsi premočeni smo se odpeljali proti dolini, kjer se je že sprehajala prava pomlad. Tudi na Pokljuki nas je že kar toplo sonce božalo vsak dan, da smo lepo zagoreli. , Zdaj šele, ko se spet učimo v tisti vsakdanji, včasih neveseli šoli, se zavedamo, kako vse drugače je bilo v zimski. SINTIJA SITAR, 5. A OŠ KOMENDA-MOSTE Spominjamo se jih V letošnjem letu smo se v Domu upokojencev poslovili od nekaterih starejših oskrbovancev, ki so dosegli zares visoka leta. Žalovali smo za njimi, ob vsakem smrtnem primeru ganjeni in pretreseni, posebno ob tistih, ki so bili z nami dalj časa. Naj omenimo pri tem znano Kamničan-ko, Olgo Kacmut rojeno Šle-gel, ki je pri nas dočakala več kot 90 let. Njena dobra znanka ji je napisala majhen ne-krolog, iz njega povzemem: »Bila je ena najstarejših žena v Kamniku. Spoštovala sem jo in jo z veseljem obiskovala. Koliko sva se pogovorili! Znala je tako lepo govoriti in je tudi vedela dosti povedati o zgodivini Kamnika. Veselje jo je bilo poslušati, jako dobrega spomina je bila. Iri zelo spoštovana v našem mestu. V domu upokojencev so jo soo-skrbovanke imele rade; sestre, strežnice in vse osebje doma so tudi z ljubeznijo skrbeli za njo. Pogrešala jo bom«. Simpatična misel spremlja tudi našo oskrbovanko, pokojno Amalijo Koman, 95, mater našega priznanega fotografskega mojstra VI. Ko-mana, ki je bila dolgo z nami v Domu. Vsa leta je s svojo Naša Katarina Izgubili smo jo, našo Katarino Petek. Ni dočakala letošnje pomladi, umrla je februarja, ko je bila še zima in sneg. Pa tako nestrpno jo je čakala, to pomlad, kajti bila je »otrok narave« in njena velika ljubiteljica. Ravno pred letom dni je »Občan« objavil o njej lep zapis, in kdo bi si mislil, da se bomo letos že poslovili od nje. Res da je bila v visokih življenjskih letih, 92, pa vseskozi bistrega uma, polna spominov, elana in zanimanja za dogodke. Poznana je bila v Kamniku in ona je poznala Kamnik skozi vso svojo življenjsko zgodovino. Marsikaj nam je zato vedela povedati, kar ni bilo čudno. Živi leksikon, in vrhu tega nemiren duh z zanimanjem za vse, skoraj do kraja. Občutljiva kot struna je znala »vrniti« in povedati vsakemu svoje. Prijetno je bilo v družbi z njo, nikoli dolgočasno, občudovali smo njeno prirojeno inteligenco. Kako škoda, smo rekli, da ni študirala, kdo ve, kaj bi dosegla s svojo sposobnostjo. Zdrava je bila in prepričana, da bo premagala naravo, kljub letom in občasnim zdravstvenim težavam. Končno je bolezen premagala njo. Od aprila lani, ko je prišla v naš Dom upokojencev, je polnila našo hišo s svojo simpatično prisotnostjo. Rada je potrkala na vrata k sosedom in se malo pogovorila, včasih prinašala tudi šopke rož s polj in travnikov naše zelene okolice, kjer se je tako rada mudila. Iz spominov o nekdanjih humomo in domiselno reakcijo spremljala naše življenje, bila je vljudna in prijazna na svoj način, a zaradi visokih let včasih malo posebna. Svoja življenjska leta je rada »preštevala«, in jih končno zares preštela. V visokih letih je umrla letos tudi Frančiška Bručan, mati znanega športnika, pokojnega Jožeta Bručana iz Kamnika. Z vsemi posebnostmi in svojim značajem bo ostala v »mozaiku« naših spominov. Ne smemo tudi mimo naše »recitatorke« Rozalije Her-manove (iz Ljubljane, ki se v svoji visoki starosti skoraj 90 let ni ustrašila javnega »nastopa« na naši proslavi ob obletnici Doma. Nikoli ni usahnil njen vir znanja in poznanja starodavnih pesmi, šaljivih prigodnic in podobnega. Škoda, da nismo beležili vse njene pripovedi, smešne in ostale zgodbe. Tudi sama je bila vedno dobrodušna in nasmejana, taka nam je še vedno pred očmi. Naši pokojni bodo ostali z nami v naši zavesti. Povezani smo z njimi z vezmi našega skupnega življenja, zato bodo vedno pripadali naši veliki skupni družini. dneh iz Kamnika nam je pravila tudi o srečavanju s tovarišem Titom. Poznala in videvala ga je, ko je bil zaposlen v Titanu. Da je vedno hodil v srajci kratkih rokavov in z aktovko pod pazduho, in ka- ko je večkrat ogovoril dekleta, zaposlena v šivalnici, mimo katere je hodil: »No deklici, kako se imate?« in so se potem vsi veselo smejali. Na prav posebne način je znala pripovedovati o spominih in drugih vtisih. Cenila je to, da so njeno osebnost upoštevali znanci in tuji, ker je bila ambiciozna in tudi samozavestna. Imela je veliko življenjske moči, nenehno je bila življenju in dogodkom »na sledi« in prilagodljiva novim razmeram. V tem nam je velik vzor, neustrašna in neutrudna kot je bila; tako si je postavila spomenik, ki nam je drag in bo vzpodbuden. Vedno jo bomo imeli radi. MARIJA LAVRIČ DOM UPOKOJENCEV, KAMNIK Prvomajski tabor Zopet je leto naokrog in bliža se praznik dela - 1. maj, ki ga bomo kamniški planinci (predvsem pa člani mladinskega odseka, ki ga tudi organizirajo) preživeli v dolini gorskega potoka Bela. Naš prvomajski tabor v Beli je že tradicionalen, zato mnogi že vedo, da so vanj vključeni tudi številni izleti v gore ali v bližnje gozdove. Vsi, ki bi radi preživeli praznik skupaj z nami, naj se prijavijo na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38. Prijave sprejemamo vsak torek od 19. ure dalje v pisarni Planinskega društva. Vidimo se torej v Beli, ko se bomo skupaj greli zvečer ob ognju prvomajskega kresa! MATEJA GRILJC L • Mednarodni košarkarski turnir na invalidskih vozičkih Kamnik gostitelj I košarkarjev Evrope Člani organizacijskega odbora na seji v Kamniku Mednarodni odbojkarski turnir invalidov Društvo invalidov v Celovcu je organiziralo odbojkarski turnir invalidov, na katerem je sodelovalo šest ekip in sicer športno društvo invalidov (ŠDI) Celovec, ŠDI Beljak, ŠDI Ljubljana, ŠDI Zagreb I in Zagreb II ter ŠDI ZUIM Kamnik. Tekmovanje je bilo razburljivo, saj je bil prvak znan šele po zadnjem srečanju. Tokrat so Kamničani igrali odlično, imeli pa so veliko smolo, saj jim je prvo mesto ušlo le za las, ko so z ekipo Zagreb I izgubili z rezultatom 2:1. Da bi bila nesreča še večja, so Kamničani izgubili še z ekipo Zagreb II, ki so tokrat nastopili zelo osamljeni. Rezultati: Celovec - Ljubljana 0:2, Celovec - Beljak 2:0. Celovec - Zagreb II 1:2, Celovec -ZUIM Kamnik 0:2, Celovec -Zagreb I 0:2, Ljubljana - Beljak 2:0, Ljubljana - Zagreb II 2:0, Ljubljana - ZUIM Kamnik 1:2, Ljubljana - Zagreb I 0:2, 8eljak - Zagreb II 0.2, Beljak - ZUIM Kamnik 0:2. Beljak - Zagreb I 0:2, Zagreb II - ZUIM Kamnik 2:0, Zagreb II - Zagreb I 1:2, ZUIM Kamnik - Zagreb I 1:2 Končni vrstni red: 1. mesto Zagreb I, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Zagreb II, 4. mesto ZUIM Kamnik, 5. mesto Celovec in 6. mesto Beljak. Po končanem tekmovanju so prve štiri ekipe dobile lepe pokale. Pohvaliti je treba tudi organizatorje turnirja, saj je bila organizacija odlična. IVICA VUKADIN Mali nogomet v ZUIM V zavodu smo ustanovili nogometni klub Junior Boys. Ta klub je obstajal že tudi pred leti, toda takrat je klub imel drugačno ime. V letošnjem šolskem letu pa je na pobudo mentorja ŠDI Rajka Vute ustanovljen NK ZUIM United, ki deluje kot konkurenca ekipe Junior Boys. Pred kratkim je bila na štadionu za Bistrico prijateljska tekma med ZUIM United - Novi trg. Rezultat je bil neodločen 2:2, čeprav so zavodčani vodili S minut pred koncem z 2:0. Napako je naredil trener zavodske ekipe Rajko Zupančič, ki je po tekmi izjavil: •Igralca sem potegnil v obrambo, da bi do konca obdržali vodstvo, kar se nam je hudo maščevalo.« Po kratkem premoru sta se na istem štadionu pomerili domači ekipi ZUIM United in Junior Boys. Zmagala je spretnejša pa tudi srečnejša ekipa Junior Boys, toda ob koncu srečanja je le malo manjkalo, da nasprotna ekipa ni izenačila rezultata. Kot kaže se mali nogomet v zavodu zelo dobro razvija in upamo, da bomo kmalu imeli tako dobro ekipo, kot smo jo imeli pred nekaj leti, saj so takrat zavodčani igrali tudi veliko tekem z zdravimi športniki. IVICA VUKADIN Prihodnjič bo bolje Koledarsko smo že krepko zakorakali v pomlad, kar se tiče vremena tudi. Logična posledica tega pa je živahnejše delo v taborniški organizaciji. Začeli so se izleti, akcije, tekmovanja. Nekakšna otvoritev je bilo 28. in 29. aprila nočno orientacijsko tekmovanje na Igu pri Ljubljani, ki so ga organizirali taborniki odreda Močvirski tulipan. Nočna orientacija je precej zahtevno tekmovanje, saj si tu ne moreš pomagati s hribi in grebeni, objektov ne vidiš prej, dokler se ne zaletiš vanje..., Skratka, . pogoji tekmovanja so precej težki. Poleg pohoda morajo ekipe določiti vse kontrolne točke na karti, rešiti topografski test, na določeni kontrolni točki pa oddati z baterijo sporočilo v Morse-jevi abecedi. Po prihodu na cilj smo se Bistriški gamsi zavlekli v spalne vreče in koristno (spe) preživeli ostanek .noči. Zjutraj je telovadnica oživela in pred zbirnikom rezultatov je nastala velika gneča. Skesano, nevoščljivo, razočarana, kdo ve? Odšli smo in se tolažili s staro ljudsko modrostjo, da je ponoči vsaka krava črna. Nekako samo po sebi umevno bi bilo, da delen neuspeh opravičim z »ni važno zmagati, važno je sodelovati«. Ampak ne: Važna je volja!! (In pa seveda upanje, da bo prihodnjič bolje.) a. d. Paraplegiki, ki so po različnih poškodbah hrbteničnega mozga ostali trajno vezani na invalidski voziček, se množično ukvarjajo z vsemi vrstami športa, ki so jim dosegljive. V atletskem tekmovanju (disk, krogla, kopje, hitrostne vožnje) posegajo po najvišjih mestih na mednarodnih prvenstvih, zaradi atraktivne in kolektivne igre pa je najbolj priljubljena košarka, ki jo igrajo na invalidskih vozičkih. Slovenska ekipa, hkrati tudi skoraj celotna državna reprezentanca, je na številnih mednarodnih tekmovanjih dosegla lepe uvrstitve, pred dvema letoma so bili pod pokroviteljstvom Staneta Dolanca tudi organizatorji prvega mednarodnega košarkarskega turnirja pri nas, ki je odlično uspel. Prijateljski četveroboj v šahu V počastitev leta invalidov je društvo slušno prizadetih organiziralo prijateljsko srečanje, na katerem so se pomerili invalidi-šahisti. Na srečanju so sodelovale naslednje ekipe: Zveza slepih Slovenije, Zveza paraplegikov, Društvo slušno prizadetih in Društvo mišično obolelih. Tokrat ŠDI ZUIM Kamnik ni imelo svoje ekipe, na tekmovanju pa sta sodelovala Marjan Klemenčič in Ivica Vukadin, ki sta nastopila za ekipo mišično obolelih. Rezultati: Zveza slepih Slovenije - Zveza paraplegikov 1/2:3 1/2 Zveza slepih Slovenije - Društvo slušno prizadetih 1/2:3 1/2 Zveza slepih ^Slovenije - Društvo mišično obolelih 1/2:3 1/2 Zveza paraplegikov - Društvo slušno prizadetih 3:1 Zveza paraplegikov - Društvo mišično obolelih 3:1 Društvo slušno prizadetih - Društvo mišično obolelih 4:0 Končni vrstni red: • 1. mesto Zveza paraplegikov 9 1/2 točk 2. mesto Društvo slušno prizadetih 8 1/2 točk 3. mesto Društvo mišično obolelih 4 1/2 točk 4. mesto Zveza slepih Slovenije 1 1/2 točk IVICA VUKADIN Občinsko prvenstvo v krosu h poletne —unč« akcije. Poslovili i vijuganj a ai teka i in se moraino navaditi na bojo in tek po zelenih travni- Odbor za množičnost pri ZTKO je organiziral II. 4. 1981 spomladanski kros občine Kamnik. Na prostoru pred gostiščem »Pod skalco« se je zbralo prek 600 tekmovalcev, ki so prišli preiskusili svoje tekaške sposobnosti. Zopet lahko ugotovimo, da za taksne akcije pri starejših občanih ni večjega zanimanja ter bomo morali še naprej opozarjati, kako je to zdravju in telesu koristno. Rezultati: cicibani: I. Matjaž Onterzu, 2. Matej Božičnik. 3. Matej Rifelj, 4. Aleš Prosen: ejcibanke: I Nataša Škorjanc, 2. Alenka Štembal, 3. Manca Verovšek; pionirji I. razreda: I. Robi Burja OS Toma Brejca, 2. Roman Pimož OŠ Tome Brejca, 3. Tone Marjan OŠ Mekinje; pionirke 1. razred: 1. Vesna Matjan OS Mekinje, 2. Barbara Mlekuš OŠ Frana Albrehta, 3. Mateja Bauman OŠ Frana Albrehta: pionirji 2. razreda: 1. Roman Rak OS Nevlje, 2. Tomaž Zavrl OŠ Duplica, 3. Robi Tonin OŠ Duplica; pionirke 2. razred: 1. Alenka Pregelj OŠ Toma Brejca, 2. Klavdija Vesel OŠ Toma Brejca, 3. Janja Pelikar, OŠ Duplica; pionirji 3. razred: I. Tomaž Prašta-lo OŠ Duplica, 2. Boštjan Kočar OŠ Duplica, 3. Sandi Torkar OŠ Nevlje; pionirke 3. razred: I. Barbara Andrejami OŠ Toma Brejca, 2. Lidija Kole ne OŠ Toma Brejca, 3. Irena Zore OŠ Duplica; pionirji 4. razred: I. Isko Pramcnko OS Frana Albrehta, 2. Vili Dolar OŠ Duplica, 3. Andrej Močnik OŠ Stranje; pionirke 4. razred: 1. Tanja Horvat OS Toma Brejca, 2. Alenka Je ras OŠ Stranje, 3. Mira Kotnik OS Frana Albrehta; pionirji 5. razred: 1. Njegoš Milovič OS Frana Albrehta, 2. Marjan Cvija-novic OŠ Frana Albrehta, 3. Matjaž Burkeljca OŠ Frana Albrehta; pionirke 5. razred: 1. Marija Gradi-šek OŠ Stranje, 2. Marjeta Friedl OŠ Frana Albrehta, 3. Karmen I .ukan OŠ Frana Albrehta; pionirji 6. razred: I. Andrej Pavič OS Frana Albrehta, 2. Marko Burja OŠ Toma Brejca, 3. Igor Alpner OŠ Stranje; pionirke 6. razred: I. Ksenija Smolnikar OŠ Frana Albrehta, 2. Olga Škrjanc OŠ Toma Brejca, 3. Nataša Zavrl OŠ Toma Brejca; pionirji 7. razred: I. Sandi Srdar OS Stranje, 2. Matija Bič OŠ Frana Albrehta, 3. Primož Galjot OŠ Stranje; pionirke 7. razred: I. Vida Voljkar OS Toma Brejca, 2. Meta Pibernik OŠ Komenda Moste, 3. Ana Galičič OŠ Frana Albrehta; ' pionirji 8. razred: I. Lojze Dacar OS Frana Albrehta, 2. Primož Golob OŠ Frana Albrehta, 3. Matjaž Sedu-šak OŠ Frana Albrehta: pionirke 8. razred: I. Martina Kcmperl OŠ Stranje, 2. Helena Turk OŠ Toma Brejca, 3. Rozi Mlakar OŠ Frana Albrehta; mlajše mladinke: 1. Mija Smrkol ICRM, 2. Andreja Trobevšek ICRM, 3. Breda Miketič ICRM; mlajši mladinci: 1. Robi Smolnikar ICRM, 2. Tone Koritnik Karate klub, 3. Matic Romšak ICRM; starejše mladinke: 1. Kadila Alagič Karate klub, 2. Sanja Stanič ICRM, 3. Irena Hribar ICRM; starejši mladinci: I. Stane Kavaš OO ZSMS Mekinje, 2. Andrej Balantič OO ZSMS Mekinje, 3. Jure Slapar OO ZSMS Mekinje; člani: 1. Franc Novak KS Nevlje, 2. Marko Rokavic OO ZSMS Mekinje, 3. Jože Klemene SK Kamnik; članice: 1. Mira Poljanšek OO ZSMS Mekinje; pripadniki TO in PM: 1. Janez Pe-trič PM Kamnik, 2. Milan Moranšek PM Kamnik, 3. Franc Omerzu TO. Pri organizaciji in izvedbi so se izkazali marljivi delavci Smučarskega kluba Kamnik. Vabimo občane, da se udeležijo množičnih akcij, katere pripravlja odbor za množičnost pri ZTKO Kamnik. VOJA Zveza paraplegikov SR Slovenije je z velikim razumevanjem soorganizatorjev SITKS Kamnik in Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik pripravila že vse potrebno za nemoten potek II. mednarodnega turnirja, ki naj bi postal tradicionalen. Pokrovitelj turnirja bo Skupščina občine Kamnik, za pokrovitelje posameznih ekip pa paraplegiki pričakujejo pomoč delov-nih organizacij Kamnika in sicer: Alprema, Donita, Kemične industrije, Titana, Tovarne usnja in Svilanita. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal pokrovitelja, vse ekipe plakete SITKS Kamnik, tri majolke pa bo prispevala TOZD Svit. SITKS Kamnik bo omogočila potek turnirja v športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta, za prenočišče in prehrano košarkarjev bo poskrbel Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. 30. aprila in 1. maja bodo tekme praktično od jutra do večera. Prvi dan bodo predtekmovanja v dveh skupinah, drugi dan pa tekme za mesta in ob 18. uri finalno srečanje dveh najboljših ekip. Znane so tudi že ekipe - udeleženke turnirja, ki bodo zastopale: Mulhouse, Thonon in Lyon -Francijo, Ženeva - Švico, Salzburg - Avstrijo, Iran - Iran, Slovenija - Slovenijo in Hrvatsko. Zanimiv bo nastop ekipe Irana, ker prvikrat sodeluje na evropskem turnirju. Organizacijski odbor je torej svoje delo do sedaj dobro opravil, Vodi ga dr. Črt Marinček, namestnik je Janez Tajč, sodelu- jejo pa prekaljeni športni družbenopolitični delavci K mnika, Ljubljane in Zveze pa « plegikov. Če vas zanima ogl košarke na invalidskih vozičk pridite v športno dvorano v K mniku 30. IV. ali 1. V; vstop brezplačen. JOŽE GLOBOKA Živahno v Strunjanu 7 i in' icirt i ilidj t V počastitev dneva invalidov in j letnici vstaje je ŠDI Piran s pomol ŠDI Idrija organiziralo srečanje in1 lidov, ki so se pomerili v več discirf nah. Še neizkušeno društvo invalidi Piran je tekmovanje dobro organ ralo in vodilo. Invalidi so se pomeri balinanju, kegljanju, streljanju, ša in plavanju. Kamničani so na tekmovanje pos li le plavalno ekipo. Ker ŠDI ZU1 že nekaj časa organizira treninge ljubljanskem bazenu na Jezici, so t< -movalci pokazali zelo dobre rezulta čeprav niso tekmovali za mesta, pak je vsak plavalec, ki je dobro p I val, dobil priznanje. Na tekmovat yz so sodelovali naslednji plavalci: Me j ta Trojer, Slavica Pristavnik, Soiji Kocijančič, Andrej Klemenčič, drej Lampret, Roman Horozovič, Bjda bert Panzi in Ivica Vukadin. Vsi K „ mničani so zelo dobro plavali ter 21 služeno osvojili diplome. Rezult ostalih tekmovanj: Streljanje: 1. mesto ŠDI Koper, mesto SDI Izola, 3. mesto ŠDI Koflttll (ženske), 4. mesto ŠDI Idrija, 5. sto ŠDI Piran nt JI L Akr Osemnajsti Štuparjev memorial S strahom smo se ozirali proti goram. Sneg je neusmiljeno kopnel. Tudi vsi, ki so si zadeli na rame smuči, so prvi sneg zagledali šele pri studencu. In pogled proti Sedlu je bil bolj žalosten. Več je bilo zelenih površin kot belih. Toda smuči niso nosili zaman. Smučanje ni splavalo po vodi, ki je naglo odtekala, še pred kratkim pa je kot sneg prekrivala prostrani svet med Brano in Planjavo. Sama proga je bila krajša kot leta nazaj. Ni se začela prav od vhoda Kamniške koče na Sedlu, ampak nekje pod Babami, kon-' čala pa pri Kamrici, ne pa na Pastircih, kjer je bilo snega komaj za vzorec. Zjutraj, ko so štartale alpinistke in planinke, je bila proga še zelo trda in je povzročala mnogo preglavic tekmovalkam. Vse pa so se dobro držale in uvrstitev je bila taka: ALPINISTKE: 1. Irma KAR-NIČAR AO Jezersko, čas 0.39.2; 2. Karmen KERN AO Jezersko, 0.45.2; 3. Ines BOŽIČ Obalni AO; 0.49.3 PLANINKE: 1. Katarina HU-MAR PD Kamnik, čas 0.35.6; 2. Mojca ŠIMENC PD Mengeš, 0.36.5; 3. Simona ŠKARJA PD Mengeš, 0.38.0. Tudi alpinisti so bili deležni ledene proge, zlasti na začetku. Zato so bili padci kar pogosti, v splošno veselje gledalcev, saj poškodbe niso bile hude, kvečjemu nekaj prask. Pri alpinistih je bilo vse v znamenju Karničarjev, ki nam velikokrat odnesejo kolajne: 1. Da-vo KARNIČAR AO Jezersko, . čas 1.05.4; 2. Luka KARNIČAR AO Jezersko, 1.10.8; 3. Rado MARKIČ AO Jezersko, «Vij Vo Šah: rJij 1. mesto ŠDI Koper, 2. mesto šl J:, Izola, 3. mesto ŠDI Idrija Kegljanje: 1. mesto ŠDI Koper, 2. mes Izola, 3. mesto ŠDI Idrija Balinanje: 1. mesto ŠDI Izola, 2. mesto Šrla Idrija, 2. mesto ŠDI Koper, 4. me! ŠDI Piran IVICA VUKADU^ ■ it\ odi vse živ USf iti I mi i šlžat fa2 od; 1 i lJa lia (ga ene rt Pei Vrš, So Pre bo 1.11.6;4. Himek KRANJC A Idrija, 1.13.7;5. Ido KARNp ČAR AO Jezersko, 1.14.5 Za ekipno uvrstitev ni bilo te ko najti najboljših, saj so zase< I prva tri mesta Jezerčani. Skup čas pa je bil 3.27.8 2. AO MO STRANA, čas 3.59.1; 3 KAMNIK, 4.47.8 Za Kamničane so smučali: T ne TROBEVŠEK, 1.31/2; D šan PODBEVŠEK, 1.36.5; J nez VOLKAR, 1.40.1 Planinci so štartali zadnji in so imeli problemov s pretri progo. Najboljši med 39 uvršft..^ nimi pa so: 1. Aleš DOPLIH/V11 PD Kamnik, čas 1.11.7; 2. Sa! BITENC PD Medvode, 1.12 3. Janez LIPNIK PD U-Mati