EiisM 33.
V torek £4. lio%o|>ci**B&a

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
^ Slovenskim poslancam v Beču.
Huda nam je ura pribila! Slavjansko reč u Austriji je nemila rana zadela, in težki časi se nam približavajo. Nemislimo, de je ona strašna bura, ki je pred nekimi dnevi u Beču zagromela, le proti Latouru namenjena bila; že davno bilo je nemškim in nemškutarskim pisateljem in poslanikom tern u peti, de so se Slavjani vsaj eno trohico iz dozdajne ponižnosti in letargije izdramili; in za lete trohice voljo so se vzdignili zdaj na enkrat in so se nam u kvar s vsimi našimi sovražniki — s Ta-lijani in Madžari — zjedinili, in bodo nas, ako bo njim mogoče, in ako bomo mi lepo pohlevno in tiho tega gledali, še bolj razkropili, koker smo dozdaj razkropljeni. Ciganili bodo preveliki Nemci z pestjo Talijanov, in bodo boleli naše brate u Istriji, u okrožju Teržaškem in po Goriškem potalijaniti dali; vse ostale Slovence pak bodo veličastnem frankobrodskcni zboru, Hervate in Slovake pa Madžarom, za „GabellYuhstuck" počastili. — Ni šala, preljub-ljeni Slovenci! Težko se je u takih urah šaliti.
In de le besede niso prenapete, poglejmo le, kar se je še clo dozdaj za Slovence storilo. G Mariboru so Nemca za kresijskiga poglavarja postavili; Celjski zna le toljko slovenski, kolikor se je tam navadil, in je po misli in djanju Nemec. Kaj še več, naša mladež u lat. šolah je prisiljena se nemški učiti, slovenski! — jezik materinski — pa se le uči, ako njoj je volja; in tako se nemški učitelj, ki nas ima ponemčiti, lepo plačuje. In vse to se je godilo še preje pod ministcrstvam, ktero se je, kakor so prenapeti Nemci pravili, s Slavjani preveč bratimilo, in ktero tudi po resnici in pravici za slavjanske poslanike ni blo gluho; poglejmo samo, kako je češke poslanike poslušalo , pri lat. šolali in večiii drugih rečih; komaj so se zglasili, se njim jc dalo. — Alj, kdo se je za nas siromake Slovence zglasil ? mi smo še clo pri starem, ako ne bo še le hujše. — Ako pa hočemo, de bo boljše, se ne smemo več na Beč ogledavati. Ako je kdo dvomil, kam de seže namen. Bečanov in bečkoga zbora, bo vender nehal dvomili, odkar so bečki djaki (študenti) le ti „Vorkampfer fur die Frciheit" ona sina naših bratskih Horvatov u auli pobili in umorili. In ravno to mora tudi Vam, od slovenskega naroda izbranim zastopnikom oči odpreti, ako še dozdaj niste svetlo gledali. Na Vas zdaj mati Slava skerbljivo gleda, in Vas pita, je li u Beču smete slobodno in brez nevarnosti juhniti o Slavjanskih rečih? In ker vse kar vidimo in beremo in čujemo, le kaže, de to ni, Vas še pita, jeli Vas je narod le za to u Beč poslal, de bi ga Vi Ncincoin prodali in izdali?
Ako Vam tedaj ni mogoče in varno, se čez vsako reč slobodno zglasiti, Vam ne ostane kaj več storiti, ko zbor zapustiti, kteremu perva in najglavnija reč — sloboda govora — manjka. Pomislite le, de je narod, ki Vas je izbral, tudi Vaš sodnik.	Jozipič.
0 b j a s n e n j e.
Mi zdaj v Pragi bivajoči poslanci ustavo-dajavniga deržavniga zbora deržimo nasproti svojim volivcam in tistim namestnikam austrijanskih narodov, ki so še na Dunaju ostali, za neogibljivo dolžnost, objasniti, zakaj v sadajni
dobi ne sedimo na svojih mestih v deržavni zbornici in kako de razumimo razmero med nami in med sklepi, ki od ondod izhajajo. Pred vsim razglasimo, de imamo sedajno spuntanje na Dunaju za delo ptujili, lahko zapopadljivih zvijač, ne pa za izraz misel poštenih in po-stavoljubnih prebivavcov Dunajskih.
Mi deržimo to spuntanje za hudodelno, ker se je po njem z vmoram in silo overglo ministerstvo, ktero je imelo večidel namestnikov celiga austrijanskiga ljudstva za se, in ako se pogleda na poprejšne sklepe, se je tudi ravnalo po njih sklepih.
Mi se tedaj zavarvamo svečano proti mislim izrečenim v razglasu, ki je v imenu deržavniga zbora na svitlo dan, kakor de bi vbilje ministra vojništva in silovito overženje celiga ministerstva ne bilo druziga, kakor delo samo-Iastne pomoči ljudstva, z žalostnimi okolšinami izpeljano. Žalost svojo moramo izreči nad tem, de je deržavni zbor, namesto po svoji dolžnosti brez straha izreči svojo nar globočejši razserdenje nad takim hudodelstvam, izbral ta izraz (Ausdruck), kteri izgovori pohvalo, če ne samiga dela, saj nasledkov; pohvala, ki je tolikajn soperna poštenim mislim zbornikov pri tem sklepu deležnim in poprejšim sklepam celiga deržavniga zbora, de že iz tega izvira, (le se imenovani razglas nc more deržati. za čisti izrek volje popolno svobodne.
Nečemo opomniti, kako nevarno, kako sramotno je, izgovarjati tako vbilje, tako barbarstvo, z tako polzuimi zvijačami, ali mi razglasimo za sramoto celimu deržavnimu zboru storjeno, imenovati puntarsko množico ljudi za narod in vspoznavati mu kot nasledik tega pravico do samolaslne pomoči, pravico podirati ministerstva, ki ji niso po volji, in verli tega še druge postavljati, kakor se ji sljubi, ko je zbor deržavni izhajajoč iz celiga ljudstva na narširši podlagi demokratiški zbran, kteri ima pravico in dolžnost, odpraviti z stanovitnim in jasnim izrekam svojih misel ministerstvo, ako toisto po prepričanji zbora ravna zoper blagor celiga austrijanskiga ljudstva. Zakaj le celi svobodno ravnajoči zbor deržavni je pravi namestnik austrijanskiga ljudstva, kterimu samimi! je izročena njega samooblastnost (samogo-spodstvo).
Ne moremo misliti drugači, kakor de večina razumniga, red in postavno svobodo ljubi jočiga ljudstva Dunajskiga serdito od sebe pahne prilastovanje stranske manjšine, ktera sama sebe razglasuje za samooblastni narod in se po padu ministerstva podpiraniga od zaupanja večine deržavniga zbora, nad njega postavlja.
In če bi tudi v resnici večina Dunajskih prebivavcov takih misel bila, bi položili v imenu svojih volivcov, v imenu vseh narodov celiga cesarstva austrijanskiga odpor (protest) proti takim prilastovanji eniga mesta. Dunaj ni Austria, desiravno je dobro zapopadeni dobiček Dunaja kakor poglavitniga mesta celiga cesarstva nerazločno sklenjen z dobičkam njegovim. Karkoli tedaj namestniki narodov austrijanskih v svobodnim pogovoru sklenejo in poterdijo, prinese tudi poglavitnimi! mestu in njega pre-bivavcam blagoslov. Ako se tedej priderzne kak poslanec, hvaliti punt ta za slavno revolucijo, se nc pomislimo mi, imenovati ga za zlobni napad na samopostavnost deržavniga zbora, komur jc edino odgovor dolžno mini-
sterstvo za voljo razžaljene vikši dostojnosti naroda v njegovih svobodno izvoljenih namestnikih.
Nauk, de za manjšino (Minoritat) deržavniga zbora stoji večina naroda, razglasimo v deržavi, kjer vsak deržavljan zamore voliti in izvoljen biti, kjer se tedaj prava volja narodova z volitvijo čez vse dvombe oznani, za škodljiv in naravnost k brezposlavnosti merijoč, ga razglasimo za nauk stanovitne prekucije, večniga nasilja, za sramolenje postave in pameti , za punt zoper pravilo samooblastnosti ljudstva, ktere terdna in nepremagljiva pod-stva je gospodarstvo večine.
Bavnaje se po teh glavnih vodilih se zavarvamo zoper vse sklepe, kteri se zdaj v deržavni zbornici na Dunaju od manjšine zbora ali pa od števila po zbornih postavah k glasovanju nezmožnjga, torej brez ozira na postave od celiga zbora prijete, storijo ali še storiti vtegnejo. Zlasti se zavarvamo proti sklepam dne 6. Kozoperska, ktere je kos deržavniga zbora v številu k glasovanju premajhnim zoper očitno voljo samoizbraniga predsednika storil. Zavarvamo se proti vsem odločbam, s kterimi je zbor austrijanske deržave, pre-stopivši svoje pooblastenje in spustivši iz oči svoj veliki poklic, izpeljavno moč na se potegnil in kakor sam odbor za varnost Dunajskiga mesta se obnašal.
Ker smo prepričani, de sklepi deržavniga zbora le takrat zamorejo izreči pravo voljo austrijanskih narodov in njih potrebam le takrat vstreči in blagoslov jim prinesti, kadar iz čistiga osebniga mnenja izvirajo, in se brez vsiga plujiga vtiska pripomočniga ali siloviti-ga primejo, se zoperstavimo vsem sklepam, ktere je deržavni zbor, naj bo tudi v polnim številu, zdaj, dokler punt terpi, kjer so vsi služabniki vlade in postavniga reda moč svojo zgubili, storil, ali, dokler se postavni red ne poverne, še storil bo.
Ne moremo nikakor deržati za svobodne sklepe, storjene pod galeriami z razkačeno množico napolneniini, ktera orožje svoje na stole poslancov obračaje zbirališe z krikam svojim, z nameni in strastmi poslancam dobro znanimi vstrahu derži; ne moremo nikakor za svobodne deržati sklepe, storjene v taki dobi, kjer mestnjani eniga in taistiga mesta v pogubnim boji stranek smertonosno orožje eden proti drugimu obračajo ali obračali so; nemo-remo nikakor deržati za svobodne sklepe, storjene v mesti, kjer so vezi družbinskiga reda tako razvezane, de nobena zapoved kakoršrie-koli oblasti, ja clo vkaz deržavniga zbora samiga pokornošine ne najde, v mesti napolne-nim z barikadami, ktere čuje in obsedene derži brezuzdana množica obupnih, z hinavskimi va-dami nepoštenih, podkuplenih dražnikov k nar-hujšimu nagnanih proletarjev, kteri si prisilijo davke od mirnih mestnjanov v takih okolšinah, v kterih nar ponižniši prošnja postane go.spo-darljivo tirjanje; ki pertijo mestnjanam, in clo poslancam, z žuganjem, ki po grozovitni pri-godbi v ministerstvu vojništva vsakimu strah prisili, de bode na strašne besede še straš-nejši delo nastopilo.
Dokler ta stan ne neha in postavni red nazaj ne pride, dokler deržavnimu zboru, kakor celimu tako tudi posameznim njega udam ne bo dana dovoljna gotovost osebne varnosti, tako dolgo mislimo, de ne prelomimo dolžnosti
svoje do volivcov, ako ne zasedemo svojih mest v deržavni zbornici, in ako vse tam storjene odločbe za nikakoršne in neveljavne izrečemo Marveč bi deržali to za veliko pregreho proti svoji dolžnosti, ako bi z glasmi svojimi pomagali k sklepam, pod grozo spuntaniga ljudstva sprijetim; ako bi sklepam, ki v takih okolšinah vtegnejo storjeni biti zoper pravo korist naših volivcov, z svojo pričijočnostjo in nehoteč in molče priložili moralno ceno v dobi, kjer bi žuganje zoper življenje tudi naržlahtnejšigs poslanca zaderžati zamoglo, de bi svojga glasa po svojim narterdnišim prepričanji ne vzdignil
Mi hočemo ustavno demokratičko monarhijo; mi pričakujemo od ustavodajavniga ne-razpustivniga zbora deržavniga ustavo, ki ima blagor, svobodo naroda našiga in vseh narodov v velikim narodnim družtvu austrianskim založiti in vterditi.
Samo deržavnimu zboru v združenji z u-stavnim vladarjem zamoremo vspoznati pravico dajati občnoveljavne postave, ali to le popol-nimu zboru, deržavnimu zboru v polni svobodi svoje lastne razsodbe, ne motenimu od groženja nikakoršne stranke; mi nedopustimo, de bi se ta pravica mu odvzela ali narmanj kratila; mi, kteri bi ko zvesti namestniki naroda za svojo dolžnost deržali, se zoperstaviti temu, de bi zbor postavljen bil pod vojaško moč, se toliko več postavimo sili brezuzdanih množic.
Mi razglasimo in razglasiti moramo vsako skušnjo, pripraviti zbor ob njegovo vikši oblast, naj si pride od kakoršne strani koli, ali iz strani, ktera v narširši brezpostavriosti svojo korist vidi, ali iz strani, ktera stari absolutisem želi, za izdajstvo svobode ljudstva, za razža-Ijenje vikši dostojnosti naroda.
Sledijo podpisi: Brauner, Štrobah, Rieger, Palacky itd. ("36 poslancov).
Slovenci! Bratje!
Že nekoliko časa so nekteri Nemci, Judi in Magjari naročito si prizadevali, da bi naše cesarstvo raztergali, nas Slavene razdelili in jeden del v Frankfurt, drugi Magjaram po judovsko izdali. Naj hujši gnezdo teh nesrečnih ljudi je bilo v Heču.
Zvunaj teh Frankfurtistov, Judov in Ma-gjarov so pa vsi pametni želeli biti v mogoč nim, samostalnim cesarstvu svoji in svobodni, ne pak Frankfurtu ali Magjaram podložni.
Veči del poslancov na deržavnim zboru v Heču, slavenski blizo vsi, so bili za mogočno samostalno cesarstvo, za svobodo, jednakost in bratinstvo vsih narodov. Republikanskih frankfurtistov je bilo samo 30, kteri niso mogli toliko mešarije napraviti, kakor bi bili radi. Tudi Rečani (Dunajčani) so bili pametni in lojalni, komej deseti del je se za frankfur-tarsko republiko slinil. Od dnu do dnu se je lepši kazalo.
To domačim neprijatlem cesarstva ni bilo po volji zato so začeli tudi Frankfurtisti, Judi in Magjari vsi v jeden rog trobiti, v novinah in časopisih, kteri v Heču veči del Judi ured-jujejo, ljudi šuntati. Oni so tverdili, da samo oni vejo, kaj je svoboda, da so samo oni prijatelji ljudstva. Črez vse prave domorodce so nesramno legali, jih bezobrazno za-sramovali in jim, kar so le vedili, gerdih pre-imkov dajali; naj rajši so jim zmerjali Sclnvarz-gelber, ker so se domorodci cesarske černo-rumene bandere deržali. Tako dolgo so legali in dražili, da ste te dve stranki v Heču 6. Oktobra jedna v drugo skočile. Tu so šli sosed črez soseda, vso mesto v orožji, vse tako razkačeno, da ni moglo biti bolj; mesto seje spremenilo v kervavo bojišče, po ulicah, iz hiš, raz turn velike cerkve svetiga Štefana so mestljani jeden na drugega ustre-lali, še v samej cerkvi okolo oltarja so se bodli in klali. Hrup je bil strašen, nekteri den in noč poredoma se je zvonilo, in ustre-Ijalo s puškami in topovi. Pridivjali so tudi k ministru vojništva g. Latouru, kteri se je
skril, so ga dolgo jiskali in neki grozovltnež ga je s balam mahnil, da je pri tej priči mer-tev obležal; pa to še ni bilo jim dovelj, še mertvega so nekolikokrat prebodli, ga okolo vlačili, in ga obesili. — Cesarje odšel in vze seboj 4000 vojakov; nekteri ministri so se zakrili, mnogo poslancov domorodno mislečih je od deržavnega sbora uteklo, ker jim je tudi za glavo šlo. Kdor je le mogel je iz kerva-vega mesta bežal. Pravijo, da je blizo 800 mertvih in ranjenih. Premagali so Frankfur tisti, in ker so miroljubivi in domorodni poslanci zavoljo nevarnosti iz deržavnega zbora pobegnili, sadaj v Heču samo beseda teh Frankfurtistov in Judov velja. 31agjari, kteri od našega cesarstva nič vediti nočejo, tudi ž njimi deržijo. Vse pametne ljudi našega cesar stva je strah in groza obletala, ko so te ker vavi boj med sosedi jednega mesta zaslišali, in želijo, de bi se te hrup, popred ko je mo goče, potolažil, da bi se tak kervavi punt tudi še v druge dežele ne razprostranil. Iz vsih strani stopnje vojska proti puntarskimu mestu, ne da bi ustav ali svobodo poderla, temoč da bi ustav obderžala, svobodo v Beču sčasoma spet upeljala, ktere sadaj tam gotovo ni, in da bi obvarovala, da Frank-turtisti in Magjari naše cesarstvo ne razter-gajo. Govori se, da bode se okolo Beča sbralo blizo 50,000 do 70,000 vojske. Sadaj je v mestu velik strah, vojske in zaslužene ka zni se boje. Sklenili so poslanci, kar jih je še v zboru, da bodo od sadaj oni cesar-, da bi naše cesarstvo ne imelo nikomur vbogati, kakor samo njim, Poslali so v razne dežele komisarje, ljudi nagovarjat, da bi se vzdvignili in šli puntarskimu mestu pomagovat, da bi šli zoper cesarsko vojsko, in da bi pomagali Frankfurtistam in Magjaram cesarstvo raztergati, je den del slavenskega naroda v Frankfurt, drugi pa Magjaram izdati. Oni pra-ijo, da je le to prava svoboda in da druge svobode ni.
Mi Slovenci na to odgovorimo: Mi želimo da bi cesar zbora ne razpustil
—	pa sadaj ni več cel; mnogo domorodnih poslanikov je pobegnilo, le kadar se totispet v zbor povernejo — v kakim mirnim kraju, tedaj bodemo ga spet spoznali za zakonitega
gesetzlich), kakor je sadaj pa ne moremo.
Narodi našega cesarstva so poslanike v deržavni sbor poslali, da bi ti poslaniki ustav ustanovili, naše cesarstvo utverdili, svobodo in jednakost vsim narodam priskerbeli, — pa te oblasti jim nismo dovoljili, da bi nam smeli cesarovati, cesarstvo na dva dela razdeliti, svobodo samo Nemcam in Magjaram dovolili in nas njim podvreči.
Cesarskej vojski se nočemo soperstavljati,
—	mi nismo nigdar bili puntarji, tudi sadaj nočemo biti soper ustavnega cesarja.
Svobodo iz serca ljubimo — za njo smo iripravleni vsigdar potegniti, kadar bi bilo potreba— pa mi smo tudi za jednakost vsih narodov. Ne samo Magjari, temoč vsi narodi našega cesarstva morajo biti si ravni in jed-nako svobodni.
Take svobode nočemo, da bi drugi narodi bili svobodni, da bi nam smeli gospodovati in mi bi jim morali bili v strahu.
Take svobode nočemo, da bi se svoji ljudi med seboj ubijali, ustrelali in mandrali, kakor
se je v Beču zgodilo; temoč mi želimo živeti s vsemi Slaveni našega cesarstva, kakor pravi bratji, in s vsemi narodi v prijateljstvu, naša beseda je :
Svoboda, jednakost in bratinstvo! #
O
Mojim narodam!
Ko so me hudodelstva na Dunaju dne 6. Kozoperska storjene primorale, mesto zapustili, katero je bilo goniše nardivjiših in nar-nižjih strasti postalo, sim se še zanašati mogel, de zlobna blazen (divjost) nekaterih njegovih slanovavcov dolgo terpela ne bode.
Zamogel sim od scer zdrave pameti in pravičnosti prebivavcov svojiga poglavitniga in stolniga mesta pričakovati, de bodo sami s vso močjo se pognali, de bi se zaničvani postavi spoštovanje, hudodelnikam zaslužena kazen , mestu pogrešana varnost življenja in posesti berž ko bo moč zopet dala. To pričakovanje je bilo ogoljufano.
Ne le, de se je začetnikam punta na Dunaju podalo, na-se vzeto oblast z grozovlado, od ktere nam zgodovina le en izgled (primer) pove, čez mesto nekaj s straham omamljeno, nekaj pa z divjo pijanostjo napolneno vterditi, in tako postavnosti vsred ozidja Dunajskiga mesta pot zadelati, — tudi čez to ozidje so se z čedalje veči močjo razširjali pogubni nasledki njih anarhijskiga (brezpostavniga) po-čenjanja. S sosedno odkritimu puntu vdano deželo (provincio) so se izdajavske zveze sklepale, na vse kraje mojih dežel so se poročniki razposlali, de bi pod hinavskim nagovarjanjem , kakor de bi šlo za varstvo svobode , tudi tam, kjer je vse v redu bilo, bandero punta razgernili, in moje v kratkim še tako mirne, postavniga razcveta svobodnih naprav se nadjajoče dežele grozi brezpostavno-sti, deržavljanskih pobojev in pogube izročile.
Odkar sini vladarstvo prevzel, mi je bila sreča in blagovitost mojih narodov vedno pri sercu. Zgodba mojiga vladanja, zlasti pa zgodba zadnih sedem meseov bo to enkrat spričala. Ali mogel bi od previdnostii sebi izročenim dolžnostim nezvest postati, ako bi dalej počenjanje terpel, katero prestol in cesarstvo na kraj pogube pelje, in namesto od mene zagotovljene ustavne svobode nezmerno strahovavstvo postaviti hoče.
Pomislivši na te dolžnosti se z bolečim sercam prisiljeniga vidim, zdaj že brez straha svojo glavo vzdigajočimu puntu v svojim stolnim mestu, in kjerkoli bi se pokazal, z pomočjo orožja se zoperstaviti in vkrotiti ga, de se popolnama premoga, red, mir in postavnost zopet verne in morivci mojih zvestih služabnikov, grofov Lamberga in Latura maše-vavni roki pravice izročijo.
Za tega voljo pošljem iz raznih krajev cesarstva vojšake zoper Dunaj, sedež puntar-jev, in podam svojim feldmaršallajtnantu knezu Vinilišgrecu vikši zapovedništvo čez celo vojašnjo v vesolnim cesarstvu, razun laške, pod velitelstvam grofa Badeckiga stoječe armade ; tudi obdam imenovaniga kneza z primerno oblastjo, de bo delo vmirenja v mojim cesarstvu po svoji sprevidnosti kakor hitro bo mogoče dopernesti zamogel.
Po vkrotenji oboroženiga punta in vmire-nji bo skerb mojiga ministerstva, v soglasji z ustavodajavnim deržavnim zboram po vravnavi dozdaj brezuzdaniga tiska (novinarstva), druženja in narodove brambe taki stan pripraviti, kteri ima, brez de bi svobodo žalil, postavi moč in spoštovanje stanovitno ohraniti.
Te v spoznanji svojih dolžnost in pravic nepremakljivo stanovitnostjo storjene sklepe dam svojim narodam na znanje, in se zanašam na resnično in krepko pomoč vseh taistih, kterim je blagor njih cesarja, njih domovine, njih rodovin in prava svoboda pri sercu, in kteri bodo v pričijoči moji odločbi edino re-šenje spoznali, de se Cesarstvo pred razpadam, oni pa pred grozo brezpostavnosti in razpušenja vsih družbnih vezi ovarjejo.
V Olomovcu dne 16. Kozoperska 1848. Ferdinand.
Wessenberg.
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Deržavni zbor čedalje bolj hira. Pred neznani možje se glasijo. Poglavitno njega delo je razglase na austrijanske ljudstva spisovati in v druge jezike revno prekladati, in pa pisma na Cesarja odpravljati. Med tem pa vojaš-nja čedalje huje pritiska, živež v mesto voziti
brani in t ako dragino množi. Predsednik Smol-ka druziga ne dela, kakor de poslance šteje in od časa do časa na znanje daja: „zdaj nas je dosti za glasovanje, zdaj nas ni."—Posebno je dunajskim radikalcam greben padci, odkar so se prepričali, de so jih Madžari osleparili in le ko slepo orodje v svoje namene rabili Madžari namreč, nad ktere se od poldncvne strani Serbi vdirajo, od severne pa vojšaki iz Galicie pod vodjam Simoničem podajajo, Du-najčanam pomagati nočejo innemorejo, marveč jim svet dajajo, se k starim frankfurtskim glavarju (nadvojvodu Joanu) oberniti in ponižno za pomoč zaprositi. In res je ta gospod svoja dva komisarja iz Frankobroda na Dunaj poslal, de bi s svojimi besedami to storila, kar po mislih pametnih ljudi le vojaška moč storiti zamore, namreč nevkretnost in nepostav-nost odpravila.
Slovenske debele.
Iz Ljubljane. Razglas slovenskiga društva v Ljubljani. Nepričakovane prigodbe da-našnjiga časa, posebno pa poslednje silne pre-kucije naDunaji, ktere edinost in moč našiga cesarstva podkupujejo in so clo Cesarja pri-morale, de so vdrugič Dunaj zapustili, budijo vsaciga zvestiga prijatla edine in močne Avstrije, de se zave, de je naša domovina v nevarnosti. Sami Cesar nas kličejo, de naj se krepko ustavimo okoli trona avstrijanskiga cesarstva— torej tudi slovensko druživo ne sme v taki potrebi krizama rok deržati, ampak se mora za pravično reč po svoji moči potegniti. Zato je že unidan pervi razglas po Slovenskih deželah poslal, danes pa drugiga*) — in s tem je preskočil ozke meje svojih postav. Torej sklenemo, dokler ne bo velki zbor, kteriga bomo berž ko bo moč poklicali, zazdajni sklep poterdil, 1. razdelk družtvinih postav za ta čas (provisoriseh) lakole premeniti :
Namen slovenskiga društva je omikanje slovenskiga jezika, povzdiga slovenske narodnosti v soglasni podlagi pod ustavno avstri-jansko cesarstvo, in tedaj varovanje pravic slovenskiga naroda na postavni poti.
Vsi drugi razdelki ostanejo pri starim.
Po sklepu izverstniga zbora slovenskiga društva v Ljubljani 15. Kozoperska 1848.
Iz Marburga in Bistrice se je množica narodne straže Dunajčanam na pomoč podala; pa se je morala v Wiener - Neustadt verniti, ker je železnica do Dunaja v rokah Jclačičo-ve armade.
Na deželi eni malopridni s tem kmete šun-tajo, da pravijo: Cesar bo svoje oblube nazaj vzel, in kmeti bodo morali še veče davke od-rajtovati, če Jelačič Dunaj spokoji. Ve poslušajte takih šuntarjev, in berite Cesarjeve ogla
njim po volji, in da hočejo samo sadajni sbor v Beču za naj viši vlado spoznati. Govori se da hočejo „Landsturm" napraviti in Beča-nam pomagat iti in v Polablo na italiansko gra nico marširati, da bi se tam Horvatskej vojsk ustavili, ktera bi imela iz Italie k Banu Jelačiču do Beča potegniti. Kaj se bode iz tega izleglo ne vemo. To je pak gotovo, ako veči pomoči Bečani ne dobijo, kakor iz Koroške tadaj so že za usmiliti. Koroškega deželskegs sbora so ljudi bili že popred siti; ljudi le mir želijo in Boga hvalijo, daje na Koroškim bilo do sadaj še vse pokojno in mirno. Proti cesarju in proti cesarskej vojski se ustaviti, kaj takega bi naši ljudi še v spanju ne pomislili. Svobodo ljubijo, pa punta kervavega se bojijo. Kdo bode svojo hišo, ženo in otroke zapustil in bode hodil ,,Landsturm" delal? To je gotovo da s „Landsturmam" tukaj nič ne bode — in ako bi hoteli šiloma kaj takega našuntati, bi se lehko ves „Landstunn" na glavo teh gospodov spustil, kteri so ga osnovali—zakaj kmeti pravijo: Zoper cesarja mi pritožbe nemarno, proti bratjem Horvatam, cesarju zvestim voja-kam ne gremo, ako bi se jim ustavili, ubraniti bi se mi vendar ne mogli, in oni bi nam lehko še za kazenj neklere vesi požgali. Popred se vzdignemo soper tiste dobrovoljce, kakor soper vojsko cesarsko.
se; kar on oblubi, bo gotovo. Hervati niso za to na Madžarsko in zdaj na Dunaj šli, da bi se njim veči davki nalagali. Še enkrat vas prosimo: Varvajte se šuntarjev! zakaj, kdor črez Cesarja slabo govo»i, naš prijatel ni.
Včeraj se je tukej 21 radovoljnih štajerskih slrelcov prijelo, ki so v Lublani svoj bataljon zapustili, in so liotli na Dunaj se peljati. Eden je nje bil zapeljal in rekel, da se je na Štajerskim vse vzdignilo, in na to so se bili zanesli.	(Celj. nov.)
*	Iz Tersla zvemo, de se je tam slavjan-sko družtvo ustanovilo, in de je slavni naš Ivoseski starešina ali predsednik izvoljen.
*	Družtvo „Slovenija" v Gradcu je na svitlo dalo razglas na svoje rojake, v kterim jih na podobni način, kot Ljubljansko slovensko družtvo o pravim pomenu sedajnih dogo-
deb podučuje.
«
Q If- Koroške 18. Oktobra. V Celovcu so deželski sbor na nagloma spet sklicali in ustanovili, da nočejo se razjiti, dokler ne bode
•') Ta razglas listu Slovenije.
smo oznanili
v predposlednjim Vredništvo,
Iz Koroškiga 20. t. m. Kakor po Krajnu tako vlada posebno na Koroškim nemškutarstva ludobni duh; ali kako bi moglo drugači bili ter se tukaj Slovenšina nikoli ni učila. Po šest in še več let je šolska mladost po slovenšini žvekala, brez da bi ji bila kdaj prav h teki šla. Zato se ni čuditi, da taki na nemško kopito nabiti ljudi, tudi zdaj nobeniga nagnenja v sebi ne občutijo, slovenšine se poprijeti-oni so ptiču enaki, katiri po tem, ki je skoz več let zapert bil, svojo ječo, ako ravno mu dure i odpreš, ne zapusti, ker se je sužnosti že navadil. Pa ako ravno ti, katirih dolžnost bi imela biti, za slovenšino se oglasiti in truditi, dokler je še čas, od nje molčijo; in se še zmi-ram, kder morajo po svojim poklicu kaj slovenskiga povedati, na nemških kerhlih davijo; ali pa celimu slovenskimu narodu škodlivo spanje troglivosli spijo; se na drugej strani, taki, od katirih bi narmanj kaj takiga mislil, kmeti brez posebne, učenosti v slovenšini glasiti jemlejo.
Že kjerbodi so se kmeti slovenšine veseliti jeli, pa odkar so Dunajčani rablovanje in pun-tovanje začeli, odkar se povsod vpije: Land-sturm" odkar nemci po kerčmah in kafeterijah Jelačiča, Radeckiga in vse, ki se za njuj po-tegujejo z ustmi obešajo, Hervate pobijajo, so se našim kmetam glave tako zmešale, da ne vedo kam pes nogo moli. Pa kaj se bomo jim čudili ker Belaške novice „Karnthens Volks-freund" vse ljudi skor ob pamet pripravijo!
Bog daj , da bi Slovanska lipa u Pragi svoje veje kmalo tudi k nam razširila! Družbe so zlo potrebne. Lokalne družbe morajo biti, korenini slovanske, lipe, prijeten diz, poglavitnih mest družbe pa gorko sonce. B. L.
Iz Cela. V sredo T. Vinotoka ob 11. po noči je po Celi boben pel. Priletela je na-odna straža na zaznamnane stražne prostore in z njoj veliko ljudstva. Prišel je bil iz Gradca poslane, ki je imel opravično pismo od našega Governerja, in terjal je, da bi Celejani se vzdignili in se proti Dunaju podali Dunajčanam na pomoč; ker Hervaški ban Jelačič pred Dunajam s svojoj armadoj stoji. Hotel je tud ta poslane da bi se v plat zvona bilo, in skoz to ljudstvo na deželi vkup poklicalo; pa tega mu niso dovolili. V svojemu govori je razložil, da se bo cela Štajerska dežela vzdignila in Dunajčanam na pomoč tekla, in da je v Austrianskcmu nadvojvodstvu že vse na nogah. Na te besede je nastopil drugi govorec, ki je ravno iz Dunaja prišel; in se svojim očmi prepričal, da se na Dunaju gro-zovitne prigodbe godijo, in da je le majhna, pa obilno protivna truma na Dunaji, ki se noč
in dan prizadeva, strah in nepokoj razsevati, in da se več del dobromislečih ne boji, da bi Jelačič proti mestu kaj šovražniga mislil, in da Jelačič le hoče nepokojne spokojiti. Na to nastopi tretji govorec in je iskreno sopet Du-najčane zagovarjal. Na to je naš Komman-dant narodne straže, ktermu vsa narodna straža popolnama zavupa, besedo vzel. in je rekel , da vsakemu prosto stoji se na Dunaj podati ; da bi se pa on s celoj narodnoj štražoj na Dunaj podati moral, za to ni v Governer-jovim pismu poroštva; v ktermu se le reče, da je Governer na željo Graških prebivavcov tega poslanca na deželo poslal; kakor hitro pa od vikšega komandanta Štajerske narodne straže vkaz dobi, ne bo tud ne eniga trenutka odnašal, se na Dunaj podati. Predpoložil se je list v katermu bi se tisti podpisali, kteri mislijo se na Dunaj podati, tud se je za to precej 28 gold. denarja nabralo. — Podpisala sta se sama dva.
Eden, ki seje posebej na pot podal, in v nedelo nazaj prišel, je do AViener-Neustadt prišel, in tam je zvedel, da pot proti Dunaju ni več odperta, in rekli so mu, da bi hvalo vedli, ko bi se nepokojci na Dunaju vkrotili. Vidil je da se v Austrianskemu vajvodstvo ludstvo ni vzdignilo Dunajčanam na pomoč, kakor je poslane v Celi govoril. (Celj. si. N.)
jfloravia in Silcsia.
Dne 14. t. m. ob pol pete popoldne je prišel svitli cesar v Golomovec (Olmutz) ; ali to ni bil slavni prihod; marveč smejali so se od strani nekteri Neniconi, zakaj tudi Golo-inovski mestnjani, desiravno večidel Slavjani, se pustijo od par Judov za nos voditi in Nemce vsih rečeh oponašajo. Pogled na trudno vo-jašnjo, ki ga je v velikim številu spremljala in na britki izraz v obličji cesarjevim je bil le z tem nekoliko razveseljen, de so kmetje cesarjev voz peljali, in de je velika množica kmetov tudi za njim šla. Za to je pa svitli cesar posebnim razglašam na kmete, danim v Go-omovcu dne 15. t. m. in zraven podpisanim od Wessenberga njih zvestobo in vdanost po-lvalil in jim obljubil, de se jim nobena letaš dobljena pravica kratila ne bode.
Pražka mestna gosposka je bila poslala nekoliko poročnikov do Cesarja, prosit ga, de )i se Dunaju prizaneslo in de bi se vse z lepo joravnalo. Svitli cesar jih je prav prijazno sprejel, ali zastran Dunaja ni privoljil, marveč je rekel, de od terdniga sklepa ne odstopi.
»Tygodnik Ciešinski" (Tednik tešinski) razumi tudi enako drugim slavjanskim časopisam zadnje dogodbe na Dunaaju; podamo tu nekoliko besed : Ko so se Polaki nedavno vzdignili bili, so jim Nemci grozovitnost očitali; ali razsvetleni Nemci so pokazali, de tudi znajo jiti grozovitni. Zraven pa ni bil sedajni boj na Dunaju boj za svobodo, marveč boj na-odni. Nemci potegnivši se za Madžare so storili narveči demonstracio zoper Slavjane. Nemci so jo vžugali v početku. Nemci hočejo azdjati Austrio, naj bo Bogu izročeno; ali delimo si potem po pravici; naj vsak vzame, uir je njegoviga. Ali tega Nemci nočejo; ločejo, de bi tudi slavjanske dežele Nemcam pripadle, ali ne gre tako! Ako se Slavjani zoper te namene branijo, jim Nemci očitajo: de deržijo z vlado, z Cesarjem! Ali Slavjani mo-ajo Boga zahvaliti, de se v ti nevarnosti imajo kake vlade deržati. Nemcam je ložejši boj, ker imajo le eniga sovražnika t. j. aristokra-cio; Slavjani imajo pa dva, eden je aristokra-cia, drugi so Nemci in Madžari.
Nemci pravijo Slavjanam: bojujte se za svobodo in ne za narodnost, ali v tem so mreže nastavljene; zakaj to toliko pomeni kakor: nehajte bili narod t. j. po smerti vaši zamorete biti svobodni. Bojevanje za narodnost je tedaj rojevanje za svobodo.
I e 1» O 1 i t i i k i d e 1.
Slavjanstvo.
(Iz Lipe Slovanske.)
Veliki, na polovici Evrope prebivajoči narod slavjanski je zdihoval dozdaj v sponah sramotne odvisnosti ne le zastran osebne ampak tudi zastran narodove svobode, Zati-ravci njegovi so na-nj gledali z zaničvanjem, deržali so ga rojeniga k sužnosti, de bi služil za-nje, de bi oral na njih polji, de bi sejal in sadil, clo de bi žel in izkopaval za njih skedne, s potam svojim in s kervjo svojo de bi živil in redil svoje tlačitelje. Ker Slavjan-stvo toliko vekov od sebe znamnja življenja dalo ni, to je še poterdilo sovražnike v njih krivih mislih.
Ali Slavjanstvo, ta velikan, se je pripravljal na tihim k djanju, velikim, odločnim, je potreboval več časa, preden se je zavedel svoje dolžnosti do sebe samiga in celiga človeštva sploh, kakor narodi majhni, ki okoli njega mergolijo, ni delal hrupa in šundra o svojih započetjih in delih, svest si svoje velikosti in moči, zatorej niso mogli zapopasti tega molčanja mali narodi in narodiči, ki so laki vek in krič gnali o svojih nečimernih činih, in pokazal se je pregovor: „Kolikor manjši je človek, toliko več hrup zažene."
Ali kakor velikanske so bile dela Slav-janstva na polji telesnim (materialnim), ptu-jim v prid storjene in od drugih si prilasto-vane, lak velikanske bodo tudi dela njegove na dušnim polji, kakor hitro se v boj poda z predsodki večerniga (zahodniga) sveta, kakor hitro bo znanstvo in umetnosti na podlagi Sla-janstva pred svetam odkrivati jelo, in ne odide palma zmage Slavjanstvu tudi v tem boru.
Pred ko bo pa Slavjanstvo zamoglo k tem delu stopiti, je treba, de spone sužnosti raz-lomi, narpopred mora bili telesnost osvodbod-jena, kakor se osvobodi duh od ptujih vtiskov.
Perve naloge svoje delavnosti se je Slavjanstvo še le v i dežno poprijelo v letu 1848, če prav nihče tajiti ne more, de je že zdavno, zdavno pred tini izpeljalo dela, ktere bi drug narod za odločne v osodi sveta deržal, ali za velikana, narod slavjanski, so bile to le male priprave k njegovim djanji, ki so bile le tako rekoč gibanja iz spanja vstajajočiga velikana; zdaj pak so se Slavjani odločili k pervim koraku in narodi, kteri so ga dozdaj v jarmu deržali, omahujejo pred nasledki tega sklepa, zakaj res je, de kakor enkrat Slavjanstvo ko narod naprej stopi, se potrese celi svet.
In združili so se dozdajni sovražniki Slav-janstva k enim cilj in koncu, položiti kolikor le moč ozke meje razsnovi Slavjanstva, ako bi pa mogoče bilo, jih tudi v stari jarem vpreči, in jih ponižati- za svoje služabnike.
Budim in Dunaj sla si roke podala k izpeljavi tega namena, vzdignila sta se na Slavjanstvo v boji babjim, ljudomornim, zvitim, ali Slavjanstvo, bojevaje se za sveto pravico
v	boji očitnim, žlahtnim, junaškim razverže te zaderške in spodlikleje; kakor se truma psov na leva, kralja pušave zastonj zaganja, tako se zaganjajo tudi brez izida zviti sovražniki na narod slavjanski; delajo sicer rane Slavjanstvu, ali ti reveži mislijo, de bo Slavjanstvo kri izgubilo nad njimi, ga sodijo po sebi; ali doklei\se ne sosujejo temena Kerko-noš, dokler se Krivan tatranski ne skloni k zemlji, dokler se Ural ne podere in dveh svetov ne pokoplje, dokler verhovi Balkana ne poljubijo cveleče loke bulgarske, z eno besedo dokler bode svet svet ostal, bode tudi Slavjanstvo živelo v strah svojim vragam.
Kolar je imenoval Slavjanstvo golobični narod , mi bi ga imenovali narod velikomiselni clo do zatajcnja samiga sebe v lastno škodo, in ako pogledamo na njega zgodopis in dela, vidimo očitni dokaz resnice tih besedi, tako sicer, de so sovražniki naši to velkodušnost imeli za abotnost in neročnost, oni sebičniki, oskopersniki nas niso zapopadli, tako kot hudobnež kreposti (čednosti) nerazumi.
Ali reče se: „Do tukej in ne naprej" in čas ta že pride, de bomo skupej poravnali račun.
Prepričalo se je Slavjanstvo , dc Madžaram in derhali Nemcov ne gre za svobodo, ampak za gospodarstvo. Tako so perteli Ko-šutovci dunajski,Slavjanam skupej z grozovitno smertjo, v namestnikih naših na deržavnim zboru so nas ogladiti hotli.
In proč so šli Slavjani iz ležiša zasedni-kov in zvitih vragov in celi široki svet Slavjanski je z enim glasam vpijočim za mašova-nje zoper naše sovražnike se vzdignil. Mi smo vam podali roko k zbratenji in pomirenji,
vi	ali ste jo od sebe pahnili, mi smo hotli
svobodo z vašo svobod vred, vi .ali hočete svobodo, gospodariti po svoji volji nad nami in vbivati nas kakor se vam sljubi; narod go-lubični se spremeni v narod oroslanski, bo varval svete svoje pravice, svobodo svojo, narodnost svojo in zlomljen bode napuh naših sovražnikov tako gotovo, kakor gotovo resnica na zadnje laž premaga.
Le terdno stojmo pri dobri svoji pravici, stojmo eden za vse in vsi za eniga, in odbili se bodo navali sovražni od terdne naše volje.
Žlahtni Jclacic Jožef.
(Konec.)
Ktera misel tedej njegove dela vodi? Je z eno besedo: Avstrija, ne scer stara, ne policijska deržava Meternih-Sedelniekova, ampak novaustavna, resnično svobodna Avstrija, nova Avstrija zdruzene nemške, slavjanske, madžarske izobraženosti kot hrambe proti sla-vijanstvu neprostimu, ktero bi nezreli učenci ali bedaki in osleduhi južnim in zahodnim Sla-vijanam za edino zavetje proti nemškimu in madžarskimi! silnimu gospodarstvu radi natve-zovali, in ako je moč, kot sredstvo, divjimu razujzdanimu jugu na strani Azije izhodu skoz hrustno moč podertiinu in ponižanimu dan omikanja z zahoda vcepiti.
Za tako naročbo bi taki sklep raznih narodov v cesarstvu kot od previdnosti zapovedan bil, kteri se drugači kot prazna samovolja kaže, ki je v dogodivšini ni.
V času današnimu na pol brezpametnih narodnost, naj se pa mordc tukaj tudi skaže, de je prosta deržava nad narodnostjo, ktera je skor vselej samogoltna.
Ako ima Avstrija, in nova Avstrija tako naročbo speljati, mora nar pervo in pred vsim edino velika, cela biti, edina velika deržava pod edino glavo, pod edinim vkupnim prostim zboram narodov. Torej se morajo pervič ločivne ali stranske poželjenja Madžarov odvreči, opominivši jih, de ne stanujejo sami na Vogerskimu, de jih je clo majnsina, le med 4 in 5 milijonov v deželi, de torej njih volja ne more biti postava deželi. Sla-vijani pak, večina, terdno se Avstrije deržati hočejo, vedo de so le ž njo združeni močni in prosti, in vas vabijo zvezi vdeležiti se, ki naj za vse zveza svobode bo. Ako ste se sicer take vozke pritvezbe branili, ste prav imeli proti stari deržavi, tudi mi smo to storili, tudi mi smo takrat raji vašo, naj bi še nepopolno svobodo vživati hotli, kot z policijsko deržavo zediniti se. Zdaj pa ko une dežele svobodo vživajo, za klero se le vošiti mora, de bi jo modrost vmerovala, kaj nas zdaj zderžati more, prav osko se skleniti? Ali nas timveč naše lastno dobro, ki ga pač zastopimo, k temu ne priklicuje? Kako se bote obnašali na velikimi! svetu evropejskih deržav z svojim štirim milijonam, ločeni in obdani z pašam sovražnih Slavijanov, z železnim pašam, kakor veste, ki vam vsaki pogoj življenja na-rodniga in deržavniga v trenutju vzeti žuga. In mi razdeljeni in pretergani, razmetani sini in tje med vas in nemške zarode, tudi mi v ločenju le slabost, le nesrečo vidimo, vse pa kot gotovi lov pazijočiga sovražnika oddane silnimu gospodarstvu in divijosti, ktere bi se ravno skupno skoz svobodo radi oteli. —
Leta zveza do ediniga, neločivniga celiga pa ni opušenje narodnost. Le še prav naj zcveto po vsaki strani da se narodnost šelej prav vstvari, v znanstvu in umnosti, in proti resnični ljudskosti. Tega pa nemorejo, ako se slabe po samimu ne zvežejo prav ozko, in tako proti vunajnim pogojev za to si ne pripravijo,
Občino pa naj ne seže dalje, kot za to potrebo biti mora, — torej samo občino moč proli vunajnim, edino diplomacijo, edino armado in občino denarništvo, kolikor to k unimu vtika. Samo to naj torej obseže tudi moč ediniga vkupniga zbora deržave ki nemško govori in poslance ima z vsih majhnih zborov posebnih: razun tega pa za vse posebne dežele nar prostejši pravice za postave sebi dajati, ali sebe vladati.
Tako naj pravico zadobivajo narodi, naj se skušajo med seboj v modri rabi svobode v gojenju svojih moči za nar vikši namene človeštva, za resnično svobodo in resnično mero vsake reči.
To je skorej, v mislih saj, podoba nove Avstrije ki pred dušo bana precej do maliga gotova stoji, ktero v resnico spraviti je on jaderno svoje bandero vzdignil, velikosti in teže svojiga dela si dobro svest. Se ve, de je njegova glava zato stavljena, tode vredna
je tega ta misel, za kaj večiga se ni kmalo kdo podal. Obstali bote tudi, de v tistimu ki taciga kaj misli in hoče, se ne osledi vodja razujzdane derhali divjakov, ktero bi si bil z pogledam na ubijanje in rop prikupil, de bi v službi nezveste kamarile zdaj vogersko in potem morde cele Austrije svobodo končal. Dokazati de blagi mož ni v službi kamarile, ali čerta, ali kakor bi služabniki naših demo-kraških trinogov to pošast kolj imenovali — bi zamogel jez ako bi koga žaliti hotel, čudne reči povedati; marveč dobro vem, de on je resnični in bolji prijatel prave svobode, ki je za vsaciga, tudi za une ki kaj imajo in kaj so — kakor vsi ki svet zdaj tako z svojim upitjem napolnujejo, de človek vso vero zgubi na njih modrost, zakaj modrost je tiha in oj-stra proti sami sebi; — od ljubezni pa clo negovorim, brez ktere je vunder vse zastonj.
Tak pa je, tako misli mož od kteriga sim toliko govoril, kteriga je — kar upam — vikši sreča tako hitro na enkrat vzdignila. Upam pa tudi, on bo skazal, de je tak, svobode pravo bandero bo nosil, blažim svojim namenam zvest ostal, in v dobri sreči proti samimu sebi ne oniagoval, kakor do zdaj proti drugim ni.
Ako me na zadnje zdaj vprašate po po-močkih, kteri so mu za taki veliki namen pri rokah, Vam toliko vem povedati. Nar pervo so vse za orožje pripravne roke celiga po slavjansko govorijočiga dela Vogerske , in to je večina dežele, kar se zadost nikolj nemore pomniti. Kar se dozdaj Vogersko klicalo je, bila je žlahtna gospoda, in ta je res večidel madžarska, ako ravno kar jo je vikši in bogatejši, toliko poneničana in avstrijančana, de komaj madžarsko zna. Če se je dozdaj ban varoval severniga slavijanskiga Vogra poklicati, akoravno je dosti poslancov dohajalo, se vunder tisti kraji ganili bodo koj ako bi Madžar zamogel svoje kmete dvigniti, kar se pa dvomiti more. Potem pa se bodo v tistih krajih galicijanske zgodbe proti madžarski gospodi godile. To bi ban čez vse rad za-deržal.
Desiravno jedro mejnih (graničarskih) regimentov, 35,000 mož poljniških bataljonov pri armadi na Laškim stoji, kterih Radecki nobeniga ne spusti, je mala dežela vunder skor 80,000 oboroženih na noge spravila, ki so za en del dobriga ogleda in dobro izobraženi — večidel prihranjenci (reserve). Veliki množici res marsikaj pomankuje, le dobra misel ne. Strelaštva (artilerije) je več kot pri nasprotniku. Imenitnejši in pomenljivši pak je, de ima ban vso armado (cesarsko) na svoji plati, clo vogerskih vojakov je zlo veliko reklo, de se proti Horvatam ne bujujejo.
To je prav za prav obup nezmirniga mad-žarstva stranke Košutove. Kar pa je nemških vojakov prišlo v obzir tega početja, se jih je že nekaj banovimu povelju podalo, drugi bodo sledili. Vse kar je staro ali novo avstrijan-sko, z banani potegne, reč madžarska ni narodova, nar manj pak, kar je svoje pomagače v avli in na levi dunajskiga in frankobrodski-ga zbora iskala in našla. Na zadnje pa vsa-kteri ve, de so bana z vsimi pripomočki za boj z Dunaja toliko podpirali, kar kolj se pri težavnih okoljšinah storiti da. Kaj se bo te-daj godilo, ako proti koncu mesca 80,000 mož pod poveljam banovini predBuda-Peštu stoji?*) Madžari se nimajo z kom braniti.
(Allg. Aussb. Z.)
S nt e s.
* Za dokaz svobodniga govorjenja na se-dajnim obranim dunajskim zboru bodi povedano, de je neki slovenski poslanec iz Štajerskiga sam (kakor iz pisem zvemo) razodel, de ne ve kaj početi, de ne inore glas po svoji previdnosti dati, še manj pa proti govoriti. „Jez bi se ne upal zdaj za Slavjane govoriti," je rekel — „proč pa vender ne magam". Ravno (ako je znani nemškutarski poslanec iz Sevence (Lichtenvvald), tedaj poslanec čistih Slovencov, svojim znancam na ulicah rekel: „Saj zdaj ne boste teli Slavjani biti; zdaj jim bomo že pokazali". Slovenci! tako smet ste za svoje namestnike in zagovornike izvolili. Vaša sreča in vaše blagostanje tini izdajavcam kar na misel ne pride, oni le za se skerbijo, in svoji časti-lakomnosti strežejo, v sanjah že po visokih častili (ministerstvu i. t. d.) roke stegujejo. — Tode človek obrača, Bog oberne!
») Naj se pogleda na dan tega pisma, 20, Kimovca.