M 195ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Od 7. do 9. aprila 2008 je v konferenčnem središču Rivi- era International Conference Center v Torquayju v Angliji potekala 31. letna konferenca UKSG (United Kingdom Serial Group). Večina povzetkov prispevkov je objav- ljena na spletnem naslovu http://www.uksg.org/events/ conference08. Konferenco je začel James Gray (Ingram Digital Group) s predavanjem o vplivih, učinkih, priložnostih in izzivih založnikov glede različnih možnosti ponujanja e-vsebin na tržišču (The digital supply chain – impacts, effects, opportunities and challenges of the rapidly changing landscape in multi-format e-content delivery). Izpostavil je kompleksnost distribucije elektronskih vsebin, saj upo- rabniki danes želijo izbirati, ali bodo določeno vsebino le gledali na ekranu ali si jo bodo prenesli na svoj računal- nik, ali bodo iskali po njeni vsebini ipd. Nadaljeval je Muir Gray (NHS National Knowledge Service) s predavanjem o pomanjkljivostih postopkov pri izbiri člankov za objavo (The deficiency of peer review). Nekatere študije objav v revijah s področja medicine so namreč pokazale, da pomanjkljivosti lahko privedejo do pretiravanja v ocenah pozitivnih učinkov novih po- stopkov zdravljenja celo do 30 odstotkov. Podjetja in raziskovalci namreč neradi objavljajo negativne rezultate. Avtor vidi rešitev v dobrih sistematičnih recenzijah in iz- boljšanih standardih poročanja z vključitvijo svaril, ki se jih mora bralec zavedati. Kevin M. Guthrie (Ithaka) je predstavil prispevek z naslovom Is sustainability really what we’re after?: ba- lancing missions, innovation and enterpreneurship in a fast-moving world. Poudaril je, da je v zadnjih 10 letih hitrost inovacij izjemna. Kar je danes dodana vrednost, je jutri že samoumevno. Izpostavil je vpliv globalnega trga in interneta na časopisne hiše. Tiskane izdaje časopisov so bile odvisne predvsem od naročnin in oglaševanja, digitalne izdaje pa so tako postale grožnja tradicionalnim tiskanim časopisom. Mnoge časopisne hiše so bile zaradi prehoda na digitalne izdaje prisiljene zmanjševati število zaposlenih. Veliko časopisnih hiš se danes raje odloča za brezplačno spletno izdajo kot za plačljivo, dobiček pa iščejo predvsem v oglaševanju. Sledila so izbirna predavanja (delavnice) po manjših skupinah. Udeležila sem se delavnice z naslovom Making service mobile, ki jo je vodil Stuart Smith (Mimas, The University of Manchester). Predstavil je razvoj storitev mobilnih naprav, kot so mobilni telefoni, dlančniki, pre- nosni računalniki ipd. Konferenca se je nadaljevala s predavanjem z naslovom Publishing and communication of Chinese scholarly jo- urnals: a survey of authors, readers and publishers and an OA archives initiative to facilitate access to Chinese journals avtorice Ruoxi Li (Chongquing Normal Univer- sity). Poudarila je, da je v zadnjih 10 letih na Kitajskem opazen velik porast znanstvenih in tehnoloških raziskav na univerzah, ki jih financirana država. To se odraža v vedno večjem številu znanstvenih člankov in posledič- no v porastu števila serijskih publikacij na posameznih univerzah, kar predstavlja problem predvsem zaradi tradicionalnega in zastarelega načina izdajanja serijskih publikacij. Posamezne publikacije se ne osredotočajo na posamezna področja, niso specializirane in med seboj so si precej podobne. Ker jih je veliko, imajo relativno majh- ne naklade in so znane le v ožjem okolju. Avtorica vidi rešitev v integraciji posameznih revij, kar bi povečalo njihovo kakovost in konkurenčnost. Uredniki revij imajo zato možnost, da začnejo delovati skupaj pod okriljem SCUJNS (The Society of China University Journals in Natural Sciences), ki se osredotoča na integracijo in digi- talizacijo vsebin. Predavanje z naslovom Research information services in enterprises: a case study of General Electric je odpadlo. Potem je bil na voljo čas za ogled razstave sponzorjev in drugih razstavljalcev. Drugi dan konference se je začel s predavanjem o pro- jektu MESUR (The MESUR Project: in search of usage- based impact metrics). Herbert Van de Somple (Los Alamos National Laboratory, Research Library) je izpo- stavil pomanjkljivosti faktorja vpliva Thomson Reutersa, ki je lahko merilo le v dobi tiskanih dokumentov. Ker pa so dandanes v ospredju digitalni dokumenti, je treba vzpostaviti dodatna merila ugotavljanja pomembnosti do- ločenih virov. Zato je mnenja, da se ne bi upoštevali le in- KONFERENCA UKSG 2008 DOI: 10.3359/oz0804195 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 196 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 deksi citiranosti virov, ampak tudi indeksi uporabe virov. Ljudje namreč berejo znanstvene revije in spletne vire z različnih področij (angl. usage map), medtem ko citirajo le revije svoje discipline (angl. citation map). Spremljanje uporabe določenih spletnih virov ima številne prednosti: lahko se preverja faktor uporabe različnih spletnih virov, kot so spletne revije, blogi, podatkovne baze ipd. Poleg tega se faktor uporabe lahko začne preverjati takoj po ob- javi in podatki so lahko na voljo brez zamikov. David Nicholas (University College London) je pred- stavil prispevek z naslovom The information-seeking behaviour of the virtual scholar: from use to users. Pove- dal je, da je pri raziskovanju profilov iskalcev informacij treba upoštevati različne dejavnike: velik delež obiskov na straneh predstavljajo roboti, uporabniki vsaj polovico časa porabijo za navigacijo po spletnih straneh, kot pa za samo branje, načini iskanja se razlikujejo glede na potre- be, starost, spol, pa tudi glede na narodnost uporabnikov. Ian Bannerman (Taylor & Francis) je govoril o rabi in zlorabi meril, kot sta faktor vpliva in faktor uporabe (The use and abuse of usage measures). Faktor vpliva, ki ga objavlja Thomson Reuters, temelji na citatih objavljenih del, medtem ko faktor uporabe upošteva uporabo ob- javljenih del. Kot slabost faktorja vpliva je izpostavil dejstvo, da prihaja do velikega števila avtocitatov, do pri- poročil drugim avtorjem, kaj naj se citira, do namenskega citiranja pomembnih avtorjev ipd. Slabost faktorja upo- rabe vidi v tem, da lahko tudi tukaj avtorji sklenejo do- govor s prijatelji, da brskajo po internetu in si prenašajo določene dokumente z namenom, da bi povečali statistiko uporabe določenih spletnih virov. Sledila so izbirna predavanja v manjših skupinah (delav- nicah). Udeležila sem se delavnice z naslovom Searching, ki jo je vodila Tamara Sadeh (Ex Libris). Predstavila je glavne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost procesa iskanja. Ti so: iskalčeva pričakovanja in njegovo strokovno znanje, kakovost in obseg podatkov, ki jih iščejo, iskalna orodja in uporabniški vmesniki. Izpostavila je prednosti in pomanj- kljivosti posameznih načinov iskanja in načine sortiranja podatkov (glede na ustreznost, datum, pogostost uporabe). Popoldanski sklop predavanj je začel Dan Jones (The National Archives) z referatom Mass digitisation of hi- storical records for access and preservation. Navedel je razloge, zakaj je digitalizacija tako pomembna. Omogoča namreč vzpostavitev kakovostnih nadomestkov z name- nom, da se ohranijo originalni dokumenti, zagotavlja do- stopnost dokumentov širšemu krogu ljudi preko interneta, dokumentom daje dodano vrednost s pomočjo indeksi- ranja ipd. Glavno omejitev pri digitalizaciji dokumentov predstavlja velik obseg zbirk dokumentov, ki jih je po- trebno digitalizirati in s tem povezane finančne omejitve. Jean Sykes (London School of Economics and Political Science) je v predavanju predstavila projekt digitalizacije JISC – Joint Information Systems Committee, ki je eden največjih digitalizacijskih projektov v Evropi (Large-sca- le digitisation: the £22 million JISC programme and the role of libraries). V zadnjem sklopu drugega dne konference sem se ude- ležila delavnice z naslovom Getting (slightly) technical – an introduction to linking, ki jo je vodil Ross MacInty- re (Mimas, The University of Manchester). Predstavil je osnove o tem, kako deluje internet, in ključne standarde (DOI, OpenURL). Po predstavitvi referatov je bil ponovno na voljo ogled razstave sponzorjev in drugih razstavljalcev. Zadnji dan konference je Geoffrey Bilder (CrossRef) v predavanju z naslovom Web 3.0: how to help users stop reading the web and get on with their work govoril o paradoksu, ki se pojavlja, ko na eni strani avtorji želijo, da je njihovo delo dostopno v čim obsežnejši obliki, med- tem ko si bralci želijo čim krajših vsebin. Paradoks je v tem, da so avtorji in bralci iste osebe – raziskovalci (ki želijo raziskovati in ne samo brati). Vmes so založniki, ki se sprašujejo, kako naj pomagajo raziskovalcem ponujati čim bolj učinkovito uporabo vsebin. Avtor vidi rešitev v semantičnem spletu (Web 3.0), ki predstavlja nadgradnjo današnjega spleta 2.0 (Web 2.0), saj s pomočjo novih tehnoloških standardov omogoča računalnikom razumeti semantične dokumente, odnose med podatki, jih analizi- rati in ponuditi uporabnikom. V nadaljevanju je Peter Murray-Rust (University of Cambridge) predstavil referat z naslovom Semantic open data in scientific publications. Poudaril je, da so odprti podatki (angl. open data) ključnega pomena v procesu definiranja dostopnosti objav in uporabe znanstvenih podatkov brez stroškov in omejitev, saj omejen dostop do podatkov (s strani založnikov, ki želijo zaščititi svoje pravice) predstavlja omejitev za znanost. Richard Withey (Digital Media Consultant) z naslovom Dealing with disruptive innovation. Svet postaja vse bolj digitalen in pronica v vse vidike življenja, vključno z na- čini, kako med seboj komuniciramo. Avtor je na primeru časopisov in časopisnih hiš prikazal, kako tiskane oblike vse bolj izumirajo, nadomeščajo pa jih spletne verzije. V eni izmed raziskav je prebral, da bo zadnji članek na- tisnjen 11. aprila 2041, vendar se Whitey s to trditvijo ne strinja, saj je mnenja, da bodo še vedno obstajale tržne niše tiskanih izdaj časopisov, kljub velikim spremembam poslovnih modelov časopisnih hiš, s katerimi se soočajo v zadnjih letih. Če bodo časopisne hiše hotele preživeti, se bodo morale vedno bolj prilagajati novim poslovnim mo- POROČILO M T 197ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 delom in svoje vsebine približati uporabnikom ne glede na format, zaslužke pa iskati na drugačne načine, kot so jih do sedaj. Konferenca se je zaključila s predavanji in delom v manj- ših skupinah (delavnicah). Judi Briden (University of Rochester, River Campus Libraries) je v zanimivem predavanju predstavila projekt knjižnice (Knowing your users: research you can do), s katerim so poskušali čim bolje spoznati navade svojih študentov, ki živijo v kam- pusu: kako delajo raziskave, kaj počnejo čez dan, ali vedo, kakšno pomoč lahko pričakujejo od knjižničarjev ipd. Namen raziskave je bil, da bi knjižnice svoje storitve čim bolj približale študentom. Izvedli so anketo, v kateri so študentje lahko podali tudi svoje ideje, kakšna naj bi bila knjižnica po njihovih željah in merilih. Izmed vseh idej, ki so jih dobili, so še posebej analizirali naslednje: povečanje fleksibilnosti, udobje (družinska soba), tehno- logija (računalniki, tiskalniki, skenerji ...), podpora osebja 24 ur na dan, dostopnost do virov. S pomočjo raziskave so se lažje odločili za spremembe, s katerimi so knjižnico naredili prijaznejšo in učinkovitejšo. Apolonija Marolt Zupan POROČILO