Gerkvene zadeve. Blagoslovljenje križev za cerkev Matere milosti pri očetih frančiškanih v Mariboru o godu Karmelske Matere Božje dne 16. julija 1895. Leta 1892. so mil. knezoškof Mihael dne 26. julija prvokrat so vrtu frančiškanskem lopato v zemljo zasadili, in s tem se je pričelo velikansko delo, zidanje nove cerkve Marijine. Dne 11. avgusta 1892 se je položil vogelni kamen za južni zvonik. Dne 2. julija 1893 so prenesli milostljivi višji pastir presv. Rešnje Telo v začasno cerkev v samostanu frančiškanskem, venčane device so pa prenesle ravnotaj v slovesnem sprevodu čudodelno podobo usmiljene Matere Marije. Dne 10. avgusta 1893. 1. so railostljivi knezoškof blagoslovili za cerkev temeljni kamen, in so vse poslušalce navdušili z ognjevitim govorom za nadaljevanje pričetega dela. Dne 16. julija so pa blagoslovili milostljivi višji pastir dva križa za oba zvonika, tretjega pa za na sleme nove, po večem že dodelane cerkve Marijine. Po blagoslovIjenju križev so spregovorili o sv. Križu v cerkvi slovenski, po odpeli veliki sv. maši pa nemški zvunaj pred novo cerkvijo. Rekli so: »Bog križa ni ustvaril, ampak človek si ga je sam naredil s tem, da se je Bogu uprl in grešil. Tako si je naložil Adam težek križ, in mi vsi, otroci njegovi, nosimo vsak njegov in pa svoj križ. Človeški rod namreč ni bil zadovoljen samo s tistim križem, ki nam ga je naložil Adam, arapak si še vedno novih križev pripravlja. Če nam kdo toži o križih, ki ga težijo, vidimo kar hitro, da si je svojih križev, največjih križev, večjidel sam s svojim grešnim ravnanjem kriv, ali pa tudi drugi, ki mu krivico in pa težave delajo. Celo Sinu božjemu je človeški rod križ stesal, in Jezus ga je s svojim trpljenjem posvetil, in sv. maša, vsi sveti zakra menti zajemajo svojo moč iz trpljenja Jezusovega, iz sv. Križa. Spokorni Dizmas na desni strani Jezusovi je svoje trpljenje na križu, na katerega je bil pritrjen, prenašal potrpežljivo po zgledu Jezusovem, in se je zveličal; levi razbojnik se je pa nad križem svojim in nad Ijubim Jezusom hudoval. S tem se sicer križa rešil ni, pač pa je zgubil vse zasluženje trpljenja svojega in — pogubil se je. Naj torej sveti znamenje sv. Križa čez mariborsko mesto in daleč tje po mili lavantinski Skofiji, in nas naj uči za Jezusa radovoljno trpeti, spokorno živeti, in pa z udanostjo v božjo sveto voljo umreti« ! Preobilno zbrano ljudstvo je črstvo seme božje besede sprejelo v svoje dobro srce, in kar nič ne dvomirao, da se bode srečno dognalo, kar še sedaj dovršeno ni. — Zvonovi za novo cerkev so bili na Dunaju vliti že dne 28. junija 1895. leta. Društvenikov, ki vlagajo svoje krajcarje, je zdaj blizo 27.000. Stroškov je bilo dozdaj blizo 250.000, od katerih še pa blizo 90.000 ni plačanih. Za vsem bodo stroški narastli na 400.000 goldinarjev. Radodarnim otrokom Marijinim, ki nam z molitvami in z darovi pomagajo, naj Bog plati in pa Marija Mati! Marianus.