Svobodna sola — svobodni učitelji. ii. ,Cas" piše v 40. šte- fffledni tednik čeških realistov vilki na strani 626. —: Nemilo vest so prinesli dnevniki o razmerah slovenskega učiteljstva na Štajerskem. To, kar so tu storili duhovniki, to je težko s pravo besedo iraenovati; to je vsekakor važen korak k popolni dosegi konfesijske šole, io je napoved boja, katero je naznanil klerikalizem vsi napredni slovenski družbi. Cerkveni uradi na južnem Štajerskern so namreč dali ukaz farnim uradora, do zaznamujejo, kakega političnega mišljenja so ucitelji, kako žive, ali agitujejo, so-li naročniki svobodomiselnih listov, hodijo-li v cerkev, hodijo-li k izpovedi itd., ter da o tem obvešcajo višje inštance. Ta ukaz je dalekosežnega pomena in je grozno porušil osebno svobodo učiteljstva. V dobi, ko se vse učiteljstvo trudi in bori za popolno državljansko svobodo, je ta ukaz tem hujši, in se kaže kot zlorniselni posmeh, vržen poštenerau hrepenenju v lice. V obče je gonba : dobiti kar največjega upliva na šolstvo, že zdavna geslo, za katero se klerikalna stranka nestrpno bojuje in nikakor ne brez uspeha, zakaj v istini ima vse ljudsko šolstvo v primernera pregledu in na merodajnih mestih največji upliv. V zmagoslavnem postopovanju svojem je seveda podporovana bodi po slabosti, bodi po neraarnosti gospode, katera, imajoč na svojem ščitu svobodomiselnost, vodi v šolske koraisije in na enaka merodajna mesta osobe vidno klerikalni smeri naklonjene, ako že ne kar klerikalni vodje, ter lahkoraiselno podpira predloge, ki naravnost merijo proti svobodomiselni šoli. Čitatelj razurae, kaj s temi vrsticami rnislimo. V obče nas pa višje navedeni ukaz sili, da poverao, v kakem razmerju stoji češko učiteljstvo na ljudskih šolah napram duhovenstvu. Na Ceškem se ne ve dosedaj še o nikakera takem ukazu, kakršen je začetkom šolskega leta presenetil slovensko učiteljstvo; no, motil bi se pa vsakdo, kdor bi mislil, da ga je potreba, da bi se i pri nas to zgodilo, kar se sedaj godi na Štajerskem. Pri nas se godi to že davno sistematično, brez vsakega, javnosti znanega ukaza. Naša šola je zakrita z gostim zavojem crnih kut, katere ne prepustijo do nje niti najmanjših žarkov svobodomiselnosti, naše uoiteljstvo je obkroženo s č-rnimi stražniki, katerih pozornosti ne uide niti en korak, kateri vede za vsako besedo, vsako črko, napisano od učiteljstva, in kateri vse to vestno polagajo na rnesta, kjer tudi v istini ne zabljajo na njihovo hvalevredno skrb za učiteljstvo. Imajoč kot katehetje pristpp do šole in h konferencam učiteljev, opazujejo, kaj se v šoli uči in vrlo redko zadovolji učitelj v zgodovini ali v prirodopisu zahtevam g. kateheta. In če ne zadoščajo te prilike, doznavajo si s pomočjo vohunstva, za katero si ne stidijo uporabljati dece, kaj se vse v šoli uoi. Ni temu davno, da je neki učitelj učil o fiusu. Drugega dne je g. kaplan poklical k sebi ucitelja, da pred otroci v šoli prekliče vse, kar je včeraj učil. Ker se pa slučajno učitelj ni bal in gospodu kaplanu ni zadostiti hotel — ga je gospod kaplan ovadil konsistoriju in menda še nekam. Ucitelj o odločbi konsistorija ni ničesar izvedel, ali, ko se je oddajalo mesto, za katero je on prosil, je bil preko volje krajnega šolskega sveta odklonjen od okrajnega šolskega sveta. In kako je duhovnik zvedel, kako — kaj je učil učitelj o Husu? Po častnem potu gotovo ne! Kapelan je imel nekoliko šolskih otrok nau.enih, ki so redno vsak dan hodili k njemu in ga o vsaki besedici učiteljevi inforraovali. Ta slučaj ni edin! Potrkajte le na srca učiteljev m zveste jih več, mnogo, toliko, da seznate potem vzrok, zakaj prihajajo otroci iz ljudskih šol s tako enostranskim znanjera, s tako nepopolno vzgojo, s često tako slabimi temelji znacaja. Morerao trditi, da ima med sto devetdeset učiteljev vohune med otroki, ki za podobico, knjižico. za vinar izdajo svojega vzgojevatelja. A kar se tiče privatnega življenja učiteljevega, verujte mi, da ni varen niti med štirirni stenarni svoje domačije. Mnogobrojni vohuni mu gredo za vsakira korakom, izdavajoč vsak njegov premikljaj in vsak grižljaj, katerega dene v usta. V dobrem sporainu je še sedaj dogodba, kako je bil voditelj šole na Moravskem denunciran, da je v petek jedel meso. Da, i do obiteljskih krogov posega črni krempelj iz zavisti in sfcrga ničesar slutečega učitelja iz dragega doraačega raira in ga goni po kancelijah le zato, ker si dovoli abonirati in čitati drugi oasopis, nego je ljubo gospodom v farovžu. Knjige, katere posojuje gospod učitelj ne slutec nič zlega, eesto preidejo v roke neplačane policije, ne redko se cenzurirajo \n so potem nezahvalne priče v tožbi proti njihovemu lastniku. Poznam slučaj, da je dobil učitelj ukor iz farovža zato, ker je posodil nekemu boljši koledar, v katerem je nevoljo gospoda kaplana zbudila neka docela nedolžna historiška črtica. ??SI. N."