O našem podrobnem narodnem delu. Iz naroda smo izšli in naš poklic nas zopet tesno združuie ž niim. Raztreseni do naiboli oddalienih eorskili vaseh vr§imo svok) vzvišeno naloeo. širimo kulturo med narodom. Naiidealneiši te naš Doklic. Nihče ne vidi našeea dela in trplienia. bare tnalo nriztiania na preiemamo od naroda sameea. ki smo mu v veliko codnore. Kratkovidneži šteiefo vse naše delo samo vo uradnih urah. ki tim iih ie orenialo m nam očitaio Drcvelik del prostesra časa. Podeželski učitelii vrše nebroi malenkosti v narodovo korist dan za dnem in če našteiemo vse to bodo nač videli naše delo tudi izveii šolskeira časa. Potrebno se mi zdi to danes malo orisati. zlasti ker se nam tako rado očita.naše »velikanske« plače. Večiiia oodeželskih učiteliev tainikute seveda brezniačno nri naših slavnih kr. šol. svetih. ker bi sicer ostalo vse delo kamai še na rnaniriu. Imenuite mi samo en kr. šol. svet. ki uradtiie no oredpisu s šolskimi zaiTiudami! Koliko nepotrebneea nisania ima vod;teH ? raznimi ureencami zaradi naročil in nonravil s kr. šol. sveti. Predsedniki so skraino nezauolijvi proti n;.m — za vsak vinar se treseio boli kot če bi šk> iz ntihoveaa. Kolikokrat zalaeamo sami zaradj liubefa reda in kolikakrat pisarimo le zato da ne zastaia delo. Vse to se vrši v vettko olaišavo višiim šol. oblaFfem ki nam pa te.^a nikoli ne oriznaio. Ce b. začeli n. or. enkrat s »oasivno rezistenco« bi se irromadilo delo na okr. 5oi. svetih. to tih lahko zaerotovimo. Ce prideio razne naredbe v »Uradnem listu« in Hh nodeželski žuoani ne razumeio. smo mi orv;, ki tolmačimo. Oblastva. društva in ne vem kdo vse iščeio nri nas nairazličneiših informacii seved.a vsi brezDlačno. toda točno in zelo nuino. Nedelip nživaio me-čan. do vol.i božn. nri nas na deželi so pa to dnevi V dela. Orwavičbe. nrošnfe. prjtožb.. ola}^ave in vse šolo zadevaioče stvari se vrše ie ob nedeliah. Za tem Drihaiaio nairazTSneiSe stvari: F.den bi rad prošn»o za cnrostitev od orožne vaie. druci orosi. da se nm Došlie civilna obleka nazai. tretS nnde s čekom kake ameriške banke in ne ve kam z niirn. četrti te zajupno vpraša. če eredo že res Taliiani k nam peti pride. s francoskim pismom in prosi. rja bi novedal. »kai piše nctri«. stara nepismena ženica ti poimoli s tre^inčo roko pismo sinaAmerrikanca in te prosi. da ii ea prečitaš in odnišeš. Ko ti narekuie Dismo. toži 0 vssh svoiih mukah in solze ii zalivak) v ervo mer. Sedmi roba.nti in te hoče učiti šclskih postav. Vso vomo zieiodiavino ti i.ove in vse frante ti znosi na tapet in konec ie v ostudTiem zabavlianiu na Jueoslav'io. škrice in Srbe ... Vprašam ea po davkih. Sediai se vliie nova ploha -psovk na iiradnike. ki i!.h ie nreveč in nič ne deh»o ampak saino zahtevaio nove plače. Ko ne odrieham 7 vprašaniem do višini plačaneea davka. pove, da Dlača velikansko vsoto 26 kron na leto. Mine me notrplten.e in reč^m mu: »Kai dobite danes za 26 kron?« »»Lite>r vina.«« se glasi cdpovor. Nato mu čitam iaz levite. reknč- »Priiateli. za Hter vina vam daie država vse kanone m vso voisko vse žeicznice in Došto. vse kasarne. bolnice in šrvle. vse jitadnike. minis+re. poslance. i>«ofesorie in uradnike. vse zdravn.ke \n celo okraino babico nlačafo iz Vašega Javka. Če bi razd.lili Vašo V90to na vse te limdi. ne pride na encsra niti prah enega vinaria kanio li t>ol!« Dalie ne posiuša. brez hesed odide... Dru_ri ie zooet republikanec in hoče kar čez noč romibliko in zobavlia na vsa usta na »vlaške« ministre Zopet moraš nanovo v boi in zaeov.^riati vse od kra^a. Navsezadnie oa ti zabrusi: »Vi lahko zaeovariate. ki imate ;ako velike plače.* Pok>žiš mu račun in k« vidi. da -imaš orav. se iznov.T zakadi v tpbe. da si Dreie vseeno shaial s 33 croldinarii. daries oa iina?; tako Dlačo in še ne shafaš. Človek bi se včasih kar zioikal nari tako nevednostio ali zlobo. Če zaeovariaš interes države. si osovražen pri nanodu. če na oot-esrneš z nfim v brezmei110 neumnost si boliševik. Kratki konec wtesrneš vedno ti. Če se Dreeania narod. 1i odreče oblast zaščito če te Da pocrabi oblast te izda narod in se izsrovaria. da si ?a ti zapeltal. l.ahko bi naštel kar imenama več takih slučaiev. Danes ;e .Dodrobuo delo med naro»iorn sila važnio. Ltudstvo ie popolnoma zme^ano vsled raztvh nolitičnih do?odkov in zaradi bfezvestne huiskariie. ki ro. ueaiiia lahko kdor hoče in kolikor hoče. Če imaS nrcd seboi namctneca človeka. ki si da kai doDOvedati noidi vsemu zlu na dno. Razlo7.i revoluciio. komtmizem. anarhiio. ookaži tim ustroi železnic. piošt. uradov. RazLoži potrebo šol in visokih šoltehnik. Oriši noložai. če ne bi bilo inžen.iiev in tvnrnic. zdravnikov. železnic ... Zaeotavliam te leoih vsnehov. če bodeš i.nel dovoii notrnlienia in ODravka s wametnimi liiudnni. S posebno hudimi zabavlvači se da tudi onraviti. Ko rnfi ie zadnjič v Žutnberku nekdo pravil. da bc_do dobilti kmetfc nuške. sem ttiu kra.tko oovedal. da bi v slučaiu kake^a nemira orišlo par sto mož vreeula-rne voiske. ki bi ustrelila DarKrat s kanoori in bilo bi konec i nemirov iri nieirove vasi tudi. Koraiža ea ie hitro minila ixi bil ie takoi nrinravlien. da se z TT.enoi »poeraia«. Moi Driiateli fe vprašal tudi kako bodo volili. »Mi smo za repuMiko.« se ie ebsilo enodušnio. Hotel i:m te tnpio stvw razložiti in malo. da ni za^do Dadafci oo niemu. Na istem ix>tu me vDraša z»on€t drnci. kako nai voli. »Kakor hočeš,« sem niu rekel. Sedai ie bil ve« zme§a.n in rekel mi k. da ne ve. kam bi. ker i^ tokko strank Za demokirate ni. ker ip. bil v Ameriki in da ^3 takrat vladal Mac Kinlev, pa da so imeld z demokirati •>vraž»e kotnediie«. Vsak zaeovor ie odveč. tišči svoie in le vnet le za svoio 0116ko stranko. Navsezadmve me pa le vDraš« kaka stranka ie to! Človek H mu prisolil tako. da bi ea srečala namet takoi. S takimi malenkostmi se nam ie boriti na dežel. in to delo ie naiboli uehvaležno. Za tiste. ki hočeio imeti lepši in boljšš red imam dober domač receot. »Koliko časa ste zidali hišo?« »»Leto dni.«« »AH ste dobiH ureiena P"osixxlarstvo kot ea. imate danes?« *»Kiai še. več kot deset let sem rabil. da sem si raredil pa imam 5e doltr.«« »Bo? varui s:cer nesreče. ali noveite itm. v kolikem času bi zcorelo vse to?« »»Oi križ božii. za pol ure sem beroč!«« »Priwteli. voina >e tra*ala štiri in doI leta in v tem času se ie samo strelialo. nožie^alo. mor:.-r>. kradla. razdiravalo. Sami veste. da te laže i>adirati kot eraditi \n kako morete zahtcvati. da bodemo imeli v tem kratkem času svobode že vse ureieno?« Vi ste rabili za ureditev svoie_ria dotnia ceV.h dese* let. država s 13 miiifnni Drebivalcev pa nai se uredi v par nipsecih in wi tem dela še vsakdto kaT se rru zliubi?« Ni ra dneva da nimamo posla s takimi stvarmi. S tistimi zabavliači. ki imato posebno Srbe v želodcu. bi Da opravil raileDše tako. da bi iih nabasal noln vlak in i:h odpelial v boeato Mačvo. Ko bi videli naši Hudie pravo Srbiio, ne oa nesrečni Marindol, in razeledali tamošnie TOsoodarstvo ter uživali. ono leoo in iskreno srbsto «ostoliubiie. bi se osramoieni vrnili z vse dmiPimi mčslimi. Tako 1" iih bilo sram. da bi se ne uoali več misliti na 0110 innenie. ki so ?a lmeli o s\"oi:h soplementakih. Pri nas ie premalo vstrainosti in nreve^. lavirania. Dozdeva se mi. da smo velika ladia. k_ se euelie: OTikrat eor. enkrat dol — kakoršna vlada. vtako razooloženie«. zaradi tesra t>a trpi <isto kar ne bi smelo tmeti — država. Takoi 00 orevratu smo zamudili mno eo. da ne rečem vse. Takrat te bila kr vnva ootreba. da bi bili šli med narod in  nru prav raztolmačili svobodo. ustroi države — Dovediali 0 naših državn:h merah in še marsikai. Mesto teira te sfopila na dnevir red oolitika. naša stara In neslavna in vsakd.o ie hotel naoeliati vso vodo )e v svoi mlin. Vsakdo bi bil moral z vsem delom Driskočiti mladi Jueoslaviti v x>omoč. a bilo ie narobe — v._akdo te hotel mladi novoroienki vzetl še tisto malo. kar so i; nakloniene roienice položile dne nrve?a decembra v nieno zibko. Ste H čitali sodne obravnave? »To ie bilo takrat ko ie nronadla Avstriia.« tako ie zaCel vsak ontoženec. Eni so kradli. druei m raiali in raiil' kar nanrei. Tisti oa. ki sr> mislili resno in t>riveli za delo so da^es omrženi. kcr sq .mislili pošteno. Med te spada tudi učiielistvo. ki ie začelo takoi z resrvm delom v ^oli in izven nie. rianes se nam to vračuje. Nočemo naštevati slučaiev. ki covore žalostne zeodbe 0 tem. Tisto misel, ki smo io imeli v začetku — to ie misel deiantskeea uiedinienia moramo realizirati dialie. Božo Račlč.