štev. 172. V Ljubljani, petek 18. julija II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: «lo leto ... K 84-— 501 leta 42 — četrt leta ... „21-— ** mesec j . . B j-— inozemstvo: celo leto naprej K95— u Pol leta , ,50- * fetrt leta . , 26- - ** mesec , , p v- Jlrednlstvo je na Starem trgu Štev. 19= Telefon jev« 860. — UpraTntitTC je na Marijinem trgu Štev. 8. — Telefon fiter. 44. = TpraSaBjem glede inseratov 1. dr. «e naj prileti aa odgovor dopisnica aii znamka. — Dopis! naj se franklraja. — Potopisi se ne vrata j o. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Na pismene naroibe brei poSlljatvo denarja ge ne moremo ozirati. Naročniki naj poSlljnjo naročnino 03F* po nnkaznici. 'fSSI Oglasi se računajo po porabljenem prostoru In sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. K reškim dogodkom. Sfrogo poslovanje ententne komisije. slin ^eka* 17. julija. Ententna komi- d£Lpf:Sluie vrI° ostro- Na podlagi »j., ® zbranega gradiva je komisija narod a,ebrati tr' ^lar.e Italijanskega izveriu^3 sveta- Aretacije pa se niso Se Ie * 'n so dotični trije prosti. To ziojjja na Pro§njo generala Gra- rancije (Ld^)PreVZel 23 nje VSC ga' Ekshumacija trupel. ki I7.-julija. Trupla vojakov, uKn-° bili p°vodom zadnjih dogodkov ““iti, so biia včeraj oblastveno eks-aMinirana. Dognalo se je, da so bili 3ekateri ubiti s puškinimi kopiti. Ne-*aterifimajo prerezana grla, drugim se Poznajo po telesu rane cd bodal. Preiskava je vzbudila pri komisiji veliko senzacijo. (Ldu.) Francoska in ameriška vojna ladja na Reki. sem francoskirtrlUlila' Včeraj le P,išel Razven nieea n°Usght ”Condorcei“-vofna neka Predsedstvo komisije. poročaenTVa' 17* julija. (Ctu.) Kakor ip. , »Temps“, bo mednarodni pre- ovalni komisiji na Reki predsedoval arigleški ali pa amerikanski zastopnik. (Ldu.) Bodimo čuječi! Vprašanje naših zapadnih inej se bliža k odločitvi. Na to sili namenoma of cijeina I aiija, že ve zakaj... Dobro informirani „Secolo“ piše: »Treba ie v resnici delati hitro. Preveč časa se S^^lo od takrat, ko je odstopa ObunuSl V,ada 10 U8peH te®3 vsem „P ,e lavno mnenje in se škodi Da ie ^aSaniem, ki se nas tičejo, konfe.P°ložaj na pariški mirovni začno,, e vedno tak, kot je bil v si Ia lallko trdi samo Orlando, ki moibiP.0lnasal z majhnimi pripo-Pa 1« ln vettkimi lažmi. Resnica vsn J v, 8mo splavili t nevarnost To „ ki so bile možne ,..“ p0ye ?tvih v op, P°^e mnogo, ln kdo je zakrivil stvih • Tisti> ki ie bil majhen v sred-velik v lažeh in se je hotel lastnih zanjk s tem, da je izvj“'a velik v lažeh in se je hotel Patette 'Z *2Slnik zanjk s tem, da je ker j ,0. gr°zeče zapustil konferenco, Piti h da ne bo mogla odsto- n 2 v K° Pa se je klavemo nj8 ecP«*ženo vrnil in zapazil, da ga v Pešali, je videl, »daje spravil ^varnost vse možne rešitve" in Sel. nej,aT°rej bi Italija, kakor se vidi, že hitro1 .poPustda, samo da bi bila stvar lica? xnCaria- Ampak čemu taka nag-je treK ie naredil Orlando napako, Sc- n k zdai temeljito premisliti, predno lica e druga Pot ~ {n tukal naK" Vo „\endar ni na n estu ... Italija > EakaJ so ji mudi .. . vrh„frehranievalria kriza ie dosegla razn u-t«navljajo se kar javno narhfi« 1davice» ki so sorodne z nio- PriS.iA severni lečal z J'užnim, Straika m 86 ?L iuli** dan sPloS"ega j« J**’ . Pa »nia s št.ajkom skupno razširil 1 Zdi se* da se Je Vezuv rekel Nio° ™el° Ita,ii° ■ • * Zato ie Hi« ™ i.fežka jo ta ura za Ita- sMff.Sk.**bI“ p» Tako se je približala ura odločitve naših zapadnih mej, ne zato, ker to želi Nitti, ampak ker hoče to, ljudstvo, ki bi znalo rešiti stvar malo’ drugače kot Nitti 1 Nitti pa želi rešiti vprašanje — sam !... Bodimo potrpežljivi in čuječi — morda le ne bo treba žalnih zastav!... __________________________(P. P ) Generalni štrajk dne 21. t. m. v Franciji in Italiji. Za 21. t. m. je proglašena na Francoskem in Laškem splošna enodnevna stavka. — Kljub pričakovanju francoskih socljalistov se ji Belgijci in Angleži ne bodo pridruži!1, če ne spremene v zadnjem hipu svojega tozadevnega sklepa. Ta štrajk naj demonstrira med drugim tudi proti nasilnemu pariškemu miru ter preti ekspedicijam, ki jih antanta namerava v sovjetskih republikah. V Italiji pa že itak močno vre in izbruhajo povsod nemiri, ki utegnejo doseči 21. t. rn. vrhunec. — Da se italijanska vlada ne veseli tega gibanja, je jasno. — Laški ministri, ko ne bi bili udarjeni s slepoto, bi vsaj sedaj lahko spregledali in začeli reševati svoje vprašanje tam, kjer ga edino morejo, to je doma — ne pa na našem Ktasu in v Primorju. — Skrbeti je treba, da žive ljudje po človeško doma in zato je polreben s sosedi mir. — Danes se’ maščuje na Lahih doma kri vica, ki nam jo delajo v naših deželah. — Iz vsega tega pa sledi, da je mogoč resničen in trajen mir res edinole takrat, če temelji na načelih poštenja in diu-žabne pravičnosti — do takega miru bo gotovo tudi prišlo. Naša naloga je, da skrbimo za to, da si uredimo pravično družabne razmerje pri nas doma sami, da nam ga ne bi usilili drugi. — Poljaki in Ukrajinci. Ukrajinski dopisni urad nam pošilja z Dunaja poročilo, iz katerega posnemamo sledeče. Ukrajinci stoje v boju proti boijševikom in Poljakom. Poljaki so prenehali s sovražnostmi proti boijševikom in vrgli svoje divizije, ki jih je opremila antanta proti Ukrajincem. (Iz tega bi se dalo razumeti, zaksj je podala poljska delegacija v Parizu demisijo. Delegacija je namreč iskala sporazuma z admiralom Koičakom, ki je vodja protl-boljševiške akcije in to bi po tem poročilu bilo seveda proti politiki varšavske vlade. Op. ur.) Ukrajinci so poslali svojo glavno bojno ” silo proti Kijevu in Harkovu, kjer stoje boljše-viki, med tem pa skuš?jo priti polj-sko-rumunske divizije v smeri na Stanislav-Corkov Ukrajincem za hrbet. Poljakom dovažajo mumcijo Italijani, ki dobivajo v zameno za vojne potrebščine premog. Novejša poročila pa prinašajo vest, da je sklenil par. svet petorice, da se poljske in ukrajinske čete v ozemlju med Sanokom in Črnovicarni razorože in po preteku enega leta se ima tsm izvršiti pod vodstvom antantinih funkcijonarjev plebiscit, ki odloči komu pripade vzhodna Oalicija. Ukrajinci so s tem zadovoljni, ker upajo da dobe na ta način tudi Lvov. Med velesilami in Poljsko je sklenjen dogovor, po katerem mora dobiti poljsko državljansko prsvico vsakdo, ki je rojen na poljskem o-zfmlju in so njegovi stariši tam naseljeni. (Gre za Žide. Op. ur.) Člen 11 tega dogovora določa, da Židom v soboto ni treba deteti in ne hoditi na sodišče ter se sploh ne smejo siliti h kakemu uradnemu aktu. Ob sobotah se ne smeje vršiti volitve. Določajo se tudi izjeme za vojaško službovanje. Te klavzule bo kontrolirala in garantirala zveza narodov. V pismu, ki ga pošilja predsedniku Padertvv-skemu Clemenceau se omenja, da bodo veljale te klavzu.e tudi za dediče bivše avstroogrske monarhije. (Antanta pripravlja torej tudi nam lepa darila, še večjo protekcijo Židov, ki imajo pri nas že itak svoj eidorado. Op- ur.). Iz zasedenega ozemlja. Pred Imenovanjem civilnega gubernatorju. Trst, 15. julija. Listi poročajo iz Rima: Zagotavlja se, da je imenovanje civilnega gubernatorja v Julijski Benečiji in Tridentu zelo blizu. Ta določba bi bila v skladu z že službeno napovedanim ministrskim odlokom o postopni pripravi za aneksijo od Italije zasedenih krajev onstran stare meje in o sledeči ureditvi k normalnemu civilnemu življenju. — Govori se, da bo Bonicelli nadomestil triden-tiskega gubernatorja generala Pecerija Giraldija v Tridentu, Ruini, sedanji podtajnik za industrijo, pa julijsko beneškega gubernatorja generala Pe-tittija. (Ldu.) Izvoz začasno ustavljen. Trst, 15. julija. Uradni list „Os-servatore“ objavlja odlok civilnega komisarja za Trst in okolico, ki pravi: Da se preprečijo morebitna in se že zgodivša nesporazutnljenja glede izvoza in namembe blaga, za katero je zakonito dovoljen izvoz v inozemstvo v zameno, se obveščajo vsi interesi-ranci, da je omenjeni izvoz trenutno ustavljen. Tozadevna, od gubernijske oblasti izdana dovoljenja, ostanejo vedno veljavna. (Ldu) Iz tržaškega mestnega sveta. Trs t, 16 julija. O včerajšnji tretji seji mestnega sveta poroča „Edinost“: z-upsn je otvoril sc/o in je izrazd svoje veselje na tem, da so se mestni de-legatje udeležili te tretje seje v številu (46) ki omogoča veljavno glasovanje. — Seia je sklenila: 50 m iijouov za timavski vodovod, razen tega: povečanje vodovoda v Žavljah in provizorična zgradba vodnjaka v Sv. Ivanu pri Devinu za oskibo mesta z vodo v prihodnjem poletju. 2 milijona za popravo pločnika; 43 milijonov za kanalizacijo i. dr. Drugi predlogi, kakor občinsko posojilo, zgradba hiše za starce in mladino, tramvajska proga med obema prostima lukama in od~ kupitev hamvaja, ko odloženi na prihodnjo sejo. (Ldu,) Prosimo, ko vpošijete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. A7 pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Mirovna konferenca. Grki In Italijani v Mali Aziji. Pariz, 16. julija. (DKU Brezžično.) V torek je Vonizeios poročal vrhovnemu svetu aliirancev o položaju v Mali Aziji in zahteval, da se določi meja med Italijani in Grki v Mali Aziji, da bi s tem bilo Gikom omogočeno zmanjšati svoje vojaške moči in ogniti se nadaljnim sporom. Grki imajo v Mali Aziji pet divizij s Središčem v Smirni in jim ni mogoče jih nadalje vzdrževati iz finančnih razlogov. Vrhovni svet je Venizelosova izvajanja sprejel ugodno in svetoval Italijanom in Grkom naj predlagata demarkacijsko črto med obema narodoma, ki pa naj ne bo trajna in za bodočnost obvezna. Saint Germ a in, 16. julija. (DKU.) Kakor poroča „Temps“ se je vrhovni svet danes popoldne pečal z nekaterimi vprašanji nemško-avstrijske mirovne pogodbe. Razpravljali so tudi v meji med Grki in Italijani v Mali Aziji in končno proučevali poročila, ki jih je predložila komisija za izvedbo mirovne pcgodbe glede srbskega ozemlja, glede Poljske, Gdanskega in Njemena. Davi se je sestala tudi komisija, ki je poverjena v proučavanje avstrijske komi3ije_v Tientsinu. (Ldu.) Bolgarska mirovna delegacija. V e r s a i li r s, 16. juilja. (DKU.) Bolgarska mirovna delegacija pride semkaj 26. julija. (Ldu.) Italijani in železnice v Nemški Avstriji. Ly on, 17. julija. (DKU Brezžično.) V avstrijsko mirovno pogodbo je sprejeta določba, da Italija lahko zahteva od Nemške Avstrije, da v 5 letih sezida železniške zveze preko Reschena in Predela. Ti železnici, da je plačala Itajija in postaneta last italijanske vlade. (Ldu.) Politični pregled. p Narodno - socialna stranka. Prvi zbor zaupnikov se ne vrši 27. t. m. temveč 3. avgusta t. 1. v Ljubljani*. Snujejo se pokrajinski odbori po Sloveniji in tudi na Hrvatskem, v Bosni in v Srbiji je veliko zanimanje za politično narodno-socialno stranko. p Pristranost dopisnih uradov. V seji narodnega predstavništva 16. t. m. je poslanec Ban č stavil min. predsedniku vprašanje g!ede pristranosti dopisnih uradov. Poudarjal je, da bodo imeli dopisni uradi šele tedaj pomen in korist, ako ne bodo delali za posamezne politične stranke, nego se bodo ravnali po načelih morale in poštenosti. Min. predsednik Piotič je odgovoril, da je treba vprašanje dopisnih uradov na vsak način rešiti. p Policisti v Italiji so sklenili, da se tudi udeležijo splošne stavke 21. t. m. p Spcljnllstični kongres v Italiji. „Avantiu objavlja, da se bo sklical izreden racijonalno-socialistični kongres v Bologni od 7. do 10. septembra. Italijansko vodstvo stianke je sklenilo, da ?e pridruži tretji mos-kavski internaciionaU. Darovala ie tisoč frankov za Jauresov spomenik. p Smrtna kazen v Nemčiji ostane. Weim?r, 16 julija. (Dnu ) V narodni skupščini je bil socialno-de-mokratiški predlog, da se odpravi smrtna kazen, v poimenskem glasovanju odklonjen s 154 glasovi proti 129 glasovom. (Ldu.) p Proglas francosko-italijati-ske zvez.: v Parizu In italijanske iredentisti. Trento, 16. juliju. Age.nzia Stefani razširja proglas, ki ga je izdala francosko italijanska zveza v Parizu in ki ga je podpisal francoski senator Rivet. Proglas svetuje Italiji, naj se odreče svojim narodnim težnjam, kakor se je tudi Francija moraia odreči gotovim zahtevam v miru z Nemčijo. Politično društvo italijanskih ireden-tov, jadranski odsek, čigar predsednik je dr. Juri Pitacco, bivši tržaški poslanec, je imelo v nedeljo občni zbor. Prihodnji dan je društvo izdalo proglas, ki se bo javno nabil po vsej Italiji in ki zahteva, da mora Italija dobiti Reko in Dalmacijo. (Ldu.) p Avstrijske vojne dokumente dobi Italija. Gradec, 15. julija. (Otu ) Italijanska komisija za premirje je začetkom prejšnjega meseca zahtevala, da se ji izročijo akti in spisi generalnega poveljstva v Gorenji Italiji, ki obsegajo v 2200 členkih dobo od leta 1794 do 1866, ravnotako akte vrhovnega povelj ništva v severni Italiji iz let 1848 do 1861. Te akta bo vojno poveljstvo graško izročilo navedeni komisiji, ker se je vojaški državni urad izrekel za to. p Tittonijev govor. V ^Journal de Debats" razpravlja Gauvain o Tit-tonijevem govoru v italijanskem parlamentu, v katerem je Ie-ta povdarjal, da mora italijanski narod ohraniti za vsako ceno mirno kri in se ogibati vsakega nesporazumljenja z prijateljskimi narodi. Gauvain pristavlja, da si je ministrstvo Nitti napravilo svojemu narodu največjo uslugo, če bi nastopilo in udušilo z naj strožji mi odred- ' bami vse šovinistične in imperialistične izgiede, ki vodijo do dogodkov, kot so se zadnji čas dogajali na Reki. p Z ozirom na dogodke na Reki poroča BChicago Tribune", da bo poslala Angleška v slučaju, da se Italija ne bo hotela pokoriti odločitvi preiskovalne komisije, na Reko svoje, brodovje in bo mesta blokirala. Nadalje pravi list, bi Italija lažje zapustila mesto, ako pristane na to, da zmanjša svojo čete na Reki. Izgleda, da bo mirovna konferenca tako rešila reški in jadranski problem ter bi Reka postala samostojna država, h kateri bi pripadli tudi mesti Zader in Šibenik in vsi otoki, katere je Tardieuov predlog prepuščal Italiji. Po petih ali desetih letih bi se rešila nadaljna usoda te države s plebiscitom. »Chicago Tribune" pripominja še, da bi se država pri tern plebiscitu stalno izjavila za podaljšanje avtonomne države, četudi bi bila v njej jugoslovanska večina. p Južnotirolski Nemci proti Italiji. Lugano, 15. julija. (Dun. £u.) Giasom poročil italijanskih listov, je poslanec Turatti izjavil v včerajšnji seji zbornice: Prejeli smo dokument, ki nam krči srcel Obširno peticijo, v kateri zahteva 175 občin gorenje adižke doline, da se spoštuje pravice samoodločbe narodov. Turatti je potem govoril o vsebini te spomenice, ki povdarja nedopustnost, da bi se nemška Južna Tirolska pridelila Italiji brez ozira na pravico samoodločbe. Med protestom desnice in nacijonalistov je izjavil Turatti: Kot državljan, kot so-cijalist In kot narodni zastopnik upam, da boste poslušali izraz te proste volje prostega naroda in da naj njegova zelja triumfira. S temi besedami je Turatti izročil spomenico predsedniku zbornice. (Ldu.) P Preiskava radi italijanskega poraza pri Kobaridu. Milan, 16. julija. (Dun. Ku.) „Se«clo“ ve poročati nekaj podrobnosti o preiskavah o Kobaridu. Poročilo se tiče le ugotovitve vzrokov, ki so bili krivi vojaškega poraza, ne da bi se oziralo na odgovornost. Poraz bi bil manjši, ako bi bilo poveljništvo zmožnejše poveljevanja. Kot nevojaške vzroke navaja list slabost ministrstva Boselli in par-lamentarične izjave socijallstov, ki so vzbudile pri vojakih upanje, da bodo z ozirom na bližajoče se dogodke že pred koncem leta doma. (Ldu.) Pokrajinske vesti. Kamnik. Sedaj v nedeljo se vrši v Kamniku koncert pevskega društva ^Ljubljanski Zvon." kr Iz Radovljice. Gasilno društvo, povodom njihove veselice v Grajščin-skem vrtu, izreka slavnemu občinstvu za izkazano naklonjenost ter obilno udeležbo kakor tudi pevcem in goslačem najprisrčnejo zahvalo. Programi istih bili so skrbno Izbrani, vse točke po večini delo domačih skladateljev-umetnikov. Želi so živahno odobravanje in pohvalo od strani občinstva. Posebna zahvala pa se tiče domačim ženam in dekletom. Pripomogle so z prodajo okrepčil, srečk, cvetk iid., da je bil uspeh prireditve nad vse zadovoljiv. kr Gorje pri Bledu. Gasilni dom je prav lepo pobeljen in na njem se blesti samoslovenski napis: Gasilni dom. — Dopis v ..Jugoslaviji'1 je takoj učinkoval kar dokazuje, da so Gorjanci vendar le zaved li Slovenci Tujci, ki prihajajo na Bied in na izlete k nam bodo dobili o nas dober utis. kr Koncert v Sevnici. V nedeljo, 20 t m. se vrši pop. na yrtu hotela »Triglav" koncert železničarske godbe iz Zidanega mosta. Za slučaj slabega vremena se koncert vrši teden pozneje. kr Zveza voj. Invalidov priredi v nedeljo, 20. julija 1919 ob 13 (eni) uri pop. v Gomiijskem Ssv. dolina invalidni shod. Dalje dne 27. jul. v Brežicah ob Savi in Šmarju pri jelšah, -Prostor in čas bode objavljen s plakati. Govornike razpošlje centrala. Odbor. kr Št. Pavel p. Preboldu. Pevsko društvo priredi dne, 20. t. m. v graščini Prebold ob vsakem vremenu koncert. Na sporedu je oktet, samo-| spev in mešani zbor. Pevske točke j dirigira g. učitelj Schmidt, spremljanje na klavirju je prevzel Iz prijaznosti g. Rajko Vrečar iz Žalca. Ljudska veselica bo nudila mnogo razvedrila in u-dobnosti. Gostilna bo tudi storila svojo dolžnost. Pridite torej vsi^bližnji in daljni okoličani v naš lepi Št. Pavel. Č»sti dub ček naše prireditve je namenjen vojnim invalidom. Pevsko društvo Št. Pavel. kr Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo 20. t. m. se vrši družabni sestanek pri Rud Dobovišeku. Na vsporedu je petje, godba, šaljiva pošta, živa slika „nebesa na zemlji" i. t d. Dobiček je za Malgajev spomenik. kr Planina. C. M. podružnica ima pri g. Trefnerju 20. t. m. ob 15. uri občni zbor. kr Dobrava. Občinski odbor je razpuščen, za gerenta je imenovan g. Mihael Kovačič, posestnik in trgovec. kr St. AndrM in Leskowitz na Štajerskem — ima seveda še samo nemški poštni pečat. Kako dolgo še? je treba res vsakega s kolom po glavi, da se zdrami in uvidi, da ni več v Avstriji! kr Ptuj. Ptujski magistrat je ukazal vsem trgovcem in obrtnikom odstranili nemške napise do 15. t. m. Nekateri so se že pokorili temu ukazu, a tako, da mora biti vsakemu olroku jasno, da se hočejo iz nas in našega jezika še vedno norčevati, kot so se poprej. Čisto slovenska imena blišče v taki spakedranščini, da mora naj-mirnejšega človeka pograbiti jeza nad tako predrzno-nesramnem izzivanjem. Slovenski Selinšek, doma iz Haloz, čigar oče niti ne zna nemško, se piše Se vedno Sellinschegg. Istotako neki Bračko, doma iz Slov. Govic Wratschko; Artenjak in Šosteršič od sv. Vida ori Ptuju piše Artenjak in Schosterschitsch; stavbenik Breznik: Wresnig — in še precejšnjo število drugih. Temu izzivanju se mera pač takoj in energično napraviti konec. Kajti bi bilo že od 3ile, da bi se take poturice, ki naj so veseli, da jih sploh še pustimo med nami, na naših tleh še vedno tako nečuveno norčevali iz nas. kr Črna pri Prevaljah. Povodom kraljevega rojstnega dne se vrši v nedeljo, 20. jul. tukaj ljudska veselica z zelo zanimivim sporedom. Začetek ob 14 uri. Vstopnina 1 K. S vira rudniška godba. Čisti dibiček je namenjen v prid invalidom. Odbor. kr Borovlje. Naš trg je v nedeljo, 13. t. m. prvič javno in na veličasten način pokazal, da čuti jugoslovansko. Povodom rojstnega dne in godu našega kralja Petra I. se je vršila v vseh prostorih' hotela Just velka ljudska veselica v prid našim invalidom. Ves trg je bil v zastavah, v krasno okin-čanih veseličnih prostorih pa se je trla tisočera množica vseh siojev. Slavnostni govor je govoril v nabito oolni dvorani orof. dr. Mišič. G. župnik Fra k je poročal o mirovni konferenci v Parizu Sodelovalo je boroveljsko tamburaši«.* društvo „Strel" in boroveljski pevski zbor. Borovlje tike veselice še niso videle. Čisti dohodki znašajo nad pet tisoč kron. Največje zasluge za imeniten izid cele prireditve so si pridobili gospodje pripravljalnega odbora. Slovanska stvar je s to prireditvijo napravila velik korak naprej. Dnevne vesti. dn Ustavljen promet. Južna železnica je ustavila sinoči o polnoči radi pomanjkanja premoga na progi Zidani most—Sisak ves ostbni in tovorni promet. Izvzeti so samo vojaški transporti in ekspresni vlak Pariz —Bukarest. dn Poostrena nemška kontrola v Lipnici. Zadnje dni se je obmejna kontrola v Lipnici za potovanje v Nemško Avstrijo zelo poostrila. Zavrnili so mnogo potnikov radi malenkostnih formalnih pogreškov na potnih izkaznicah. Mnogi so med njimi, ki so vsled čakanja in draginje v Lipnici ostali brez sredstev ter ob občutnem pomanjkanju čakajo na svojo nadaljnjo usodo. Poostritev kontrole Ima značaj persekucij, nad katerimi se tudi Nemci sami v ostrih sodbah zgražajo. dn „Vnovčevafnica za živino In mast" v Ljubljani je objavila svoječasno v vseh časopisih, da bo prodajala olje španske provenijencc po 24 K za kg brutto za netto. Ta objava pa jepomotna. Glasiti se mora v tem smislu, da bo veljalo olje v Ljubljani približnih 24 K za kg netto. Plačati pa bo treba še posebej kupnino za sod. dn Draginjske doklade za državne uradnike. Minister Kramer je sporočil predsedništvu deželne vlade, da je svojčas v Ustih objavljena na-redba o novih draginjskih dokladah državnim uslužbencem podpisana. V teku prihodnjih dni prejme deželna vlada avtentično besedilo naredbe, nakar se prične z nakazovanjem. dn Usoda naših Internirancev v Nemški Avstriji. Predvčeraj smo priobčili članek „Obupni klici naših internirancev v Gmundu" in včeraj je povabil dež. predsednik g dr. Brejc izdatelja »Jugoslavije" k sebi ter mu pojasnjeval, daje storila dež. vlada v Ljubljani za naše internirance vse, kar jo mogla. Dne 17. junija je vložila potom našega poslaništva na Dunaju vladi Nemške Avstrije obširno pritožbo in ponudbo, da izpusti nemške internirance, če izpusti nemška naš*. Dne 4. julija je zopet urgirala naša vlada in 16. jujija (ahal 16. zjutraj je izšel članek v Jugoslaviji »Obupni klic našh internirancev". Opomba stavca) je pa poslala obširen brzojav, a nemška vlada na Dnnaju je baje brez moči napram koroški dež. vladi. Mi smo sicer izpustili že 116 nemških internirancev, imamo pa še 20 interniranih, katerih pa ne izpustimo prej, dokler ne izpuste nemški Korošči naših 12 internirancev. Sahtevajte »Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah Pridobivajte novih naročnikovi Ljubljanske vesti. 1 Srbske predstave v Narodnem (opernem) gledališču v nedeljo, 20 In ponedeljek, 21. t. ni. »Klub Becgradskih Maturanta ki prispe na obisk v Ljubljano dne 10. t. ta-zvečer, priredi v nedeljo in pondeljek v Narodnem gledališču koncertna In gledališka večera. Igrajo štiri enodejanke. V koncertnem delu sodelujejo v ponedeljek: gdč. Jelica Sadarjeva S komponistom gospodom Jos. Pavčičem, kvartet g. prof Kozine in del mešanega zbora »Glasbene Matice". Vstopnice v predprodaji se dobivajo pri sprejemnem odboru na I. drž. gimnaziji, II. nadstr. (fidkalni kabinet) od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. — Sprejemni odbor. 1 Poziv srednješolskim profesorjem. Odbor poživlja vse tovariše, da se udeleže sprejema „Kluba Beo* gradskih Maturanta" in skupnega zborovanja. Prihod v Ljubljano je določen na 19. t. m. ob 20. uri na južnem kolodvoru. Skupno zborovanje se vrŠl 21. t. m. ob 10 uri v Narodnem domu. — Odbor društva slov. profesorjev. I Podporočnik Mirko Djurja, l.četa, 3.bat 28. p., naj se nemudoma javi na komandi mesta. 1 osrednje diuštvo stavblnskih delavcev na Slovenskem v Lljubljanl vabi vse stavbinske delavce v ponedeljek, die 11. julija 1919 zjutraj ob 6. uri na sestanek na prostor pred „Me3tnim domom" v Ljubljani. 1 Zadruga krojačev, krojaČlc itd. naznanja, da je preskrbela ** svoje člane, kakor tudi za modistinje večjo množino lesenega oglja; s te,n se člani obveščajo, da se naj zglasft od 21. t. m. v zadružni pisarni, 0°“ sposka ulica 5. kjer dobe nakaz»a> Delilo se bo pri g. Požlepu, * skega ulica 21. Cena oglju 60vih-Ko-Vreče s seboj prinesti 1 1 »Državnaposredovalnica delo" v Ljubljani naznanja, da je za enkrat ustavila vse transpotre delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino. 1 Izpred ljubljanskega sodišča: Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je vršila obravnava proti vpokojenetnu polkovniku Mihaelu pl- Lukancu, ki je bil obtožen, d j je dne 6 maja po o* bedu rekel natakarici pri Čopu v Žirovnici: »Fantje so pametni, če n® gredo. (K vojakom namreč.) Če P* gredo v Ljubljano--------* tu je na- pravil z roko zamah, „naj pa uidejo iz Ljubljane, saj ni treba, da bi j*l* šlo d ajset skupaj, naj gredo pos3' mezno." Obtoženec dosledno zanikft da bi bil izrekel navedene besede ifl odgovarja na vprašanje, če se Čut> krivega, z „Ne!“ Z natakarico, da sploh ni govoril o vojaških rečeh da si je omenjene besede najbrže sama izmislila. On da Ima tri sinove, ki služijo kof častniki v naši armadi In da se je že v avstro-ogrskl vojski večkrat eksponiral kot Slovenec-na-rodnjak. Priče Pavla Priplotova, Ana in Ivanka Čopova potrdijo pod prisego, kar so povedale v preiskavi. Orožnih stražmojster Nebot, izpove, da je na' pravil ovadbo na podlagi govoric, potem ko se je natančneje poučil v imenovani gostilni. Zagovornikov predlog, da se zaslišijo kot priče tudi dr. Tavčar in Hribar, sodišče odkloni* Po govoru državnega pravnika in zagovornika dr. Furlana, razglasi sodni dvor oprostilno razsodbo, z motivacija da ni razumljivo, zakaj da je polkovnik Lukane, ki je Slovenec, izgovoril inkriminirane besede. Pogovor se je vršil med štirimi očmi v zaprtem prostoru in je moral g. Lukane, ki je 2® 72 let star, izreči omenjene besede psC le v brezmiselni zgovornosti staička-Državni pravnik je priglasil ničnost«® pritožbo. da se vlada veniti „u, at, že zava svojih dolžnosti krene kaj. Obljub smo že siti. xn- v,,Koin,”slja za preskrbo vratiSe vojakov v Ljubljani je 50 jr° a 21 oslepelim vojakom po . za kar ji vojaki-slepci izrekajo tem potom najsrčnejšo zahvalo. 1 Drva so aprovizaciji popolnoma Pošle;, občina jih nima niti za lastne Potrebe, naj se torej stranke zaradi drv ne zglašajo več pri mestnem magistratu. INa društvenem shodu v Ljubljani v dvorani Uniona dne 14. julija 1919 zbrani jugoslovanski železničarji Vzamejo z zadoščenjem na znanje poročilo delegatov Centralnega odbora, Kr8L&5i°,dne 7 t m- v Sarajevu žitev „Udruženja“ j"avdf eniem zdtu-skih «, »»Saveza srbijan- cHo 5 h -r£ V enotno organla- Sci5 ?. J na pravilih „Zveze ju- gosiovanskm železničarjev« v Ljubljani. Ii5č» p al edino pravilno sta-' Jr Centralnega odbora, da Centralni uoor m v njem včlanjene organizacije jugoslovanskih železničarjev ne odnehajo niti za las od zahtev, katere je Centralni odbor predal v spomenici dne 28. aprila t. 1. centralni vhdi in katere je 10. t. rti. z vsern povdarkom ponovil. Zborovalci zahtevajo z vso odločnostjo, da centralna vlada poskrbi, da se ministarstvo saobračaja v najkrajšem času strokovno popolnoma organizira. rsa narodni stanovski podlagi organizirani jugoslovanski železničarji skrajno nevoljno prenašajo kih h vladai°2e razmere, v katerih n. pr. sredo mn.°Š°številnim tozadevnim poseda. Van]'em na merodajnih mestih do na«;i! 1' bil° m°g°če urediti položaja deno 0var'^evi ki so prišli iz zase-Še ozemlja in kateri po mesecih kav« .°* ne .vedo’ a,i bod° dobili slr.nQ ^ ab PodPoro za nezapo-se ne’ Zborovalci zahtevajo, da uirnri vPra5snje nemudoma reši v *> onem smislu za prizadete. ločntuš ni 2borovalci nadalje najod-suhmlčA ,2avračajo podla in nizkotna samo i - ln natolcevanja, ki izvirajo iunoRin! 2e,ie> razdirati enotne vrste na ta železničarjev ter kovati iamr. na .n politlčea kapital. Ob?o-že!e'n-xei°ialno 1° za gmotne koristi 8ton'-', ievr naravnost izdajalsko po-Cie nekaternikov strankarske med da , wrganizacije, ter izjavljajo, poru vi- 53e br'gaj° 2a napade, ki se narod 5 v S,asdu slovenske med-iaicČA116 stranke v žargonu, odgovar-kom, • k večjemu žargonu najhujših ‘“unistov. dn»i£ahtevamo 8leJkoprej odločno in kakor , či§čenle tak« Pd državni iamn prl iužni železnici, ter opozar-* «10 mednarodne činitelje že dane3 te p0?ledice» katere bodo zakrivili, če Pris”? u zahteve ne budo upoštevali. Kanil nVC. “° b°m° ‘*iaH PU'a' Obnovite naročnino pravo-jasno da se Vam pošiljanje lista ustavil Glasbena Matica v Ljubljani. Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se je vršil v pondeljek zvečer v društveni dvorani. Predsednik dr. Vladimir Ravnihar je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da stopa letos Glasbena Matica v petdeseto leto svoje starosti. Kljub temu je vedno s^eža, pa tudi zrelejša. Vzrasla je iz skromnega počeka do današnje veljave po zaslugi čistega rodoljubja, ljubezni do glasbe in po zaslugi le Slovencem lastne neutešijive strasti kljub sovražnim 3ilam, ki so hotele ovirati kulturo nadaljevati dobro delo v korist naroda. Prejšnja država, ki bi nam morala biti zaščitnica, nas je gledala po strani, podpirala je drugo-rodne institucije, nam pa metala drobtinice. 2 lastno močjo in vztrajnostjo se je Glasbena Matica razvijala in se v jeseni avtomatično izpolni v konservatorij. Ta veličasten uspeh je najlepše plačilo vsem, ki so delali za njegov procvit. Hvalo smo dolžni zlasti šoli in požrtvovalnemu učiteljstvu, ki je med vojno doseglo rekord svojega dela. Število učencev je izredno naraslo, šola se je poglobila in razširjala. V jeseni bomo z večinoma domačimi močmi na konservatoriju gojili najvišjo glasbeno naobraibo. Novi odbor se mora oddolžiti učiteljstvu za njegovo p )žrivovalno§t z odmero razmeram primernim pnjemkov. Ce je šola hrbtenica Glasbene Matice, je pevski zbor njena zunanja representa nca. Od Dunaja do Trsta preko Reke in Zagreba je ponesel glas naše pesm', da so ljudje povsod občudovali Slovenca. Škoda, da letos ni prišlo do izleta v Pariz in London, morda bi nas mirovna konferenca sodila nekoliko drugače. Za napredek Glasbene Matice in zlasti pevskega zbora ima največ zaslug ravnatelj Matej Hubad, poleg njega pevci in pevke, ki z v3trajnostjo in radovoljno disciplino omogočajo krasne vspehe. Glasbeni Matici je dosedaj manjkal le še orkester. Pred kratkim je dobila tud! to dopolnilo. Združimo se vsi brez razlike strank v ljubezni okrog Glasbene Matice in ji skušajmo pridobiti slave prvega jugoslovanskega kulturnega z .voda! (Dolgotrajno odobravanje). Iz poročila g. tajnika dr. V. Krejčija posnamemo, da je imela Glasbena Matica v minulem letu članov 1123 in sicer 38 ustanovnih, 4 častne, 1081 reduih, 169 samostojnih čianov pevskega zbora in 32 članov orkestralnega društva. Odbor je imel 15 sej, v katerih je rešil 181 predlogov in vprašanj. Glasbeni Matici je naklonila deželna vlada izredno podporo 20000 K, likvidacijska komisija dež. odbora 5000 K, mestni magistrat za letos podpore še ni nakazal. Društvo je priredilo koncerte na čast srbskim junakom, kardinalu Bourne, amerikanski komisiji, 2 na korist oslepelim vojakom, 2 v proslavo Vodnikove 100 letnice in 1 v proslavo godu kralja Petra. Pod Matično f rmo so koncertirali Pepa Bar to n, mariborska vojaška godba, Zlatko Balokovič, Češki kvartet, Srbska kraljeva garda, Lovšetov a in Koblerjeva ter brata Jovanoviča. — Običajna vsakoletna izdaja muzikaitj sc je radi izredn h razmer zakasnila. V kratkem izidejo tri klavirske skladbe Stanka Premrla za člane in Album klavirskih skladb za učence Josipa Pavčiča kot edicija za prodajo. Povpraševanje po skladbah je bilo med letom veliko, zlasti iz obmejnih krajev, Hrvaške, Bosne in Srbije. Če se je šlo za narodno propagando jih je Matica po-š.ijala brezplačno. Delavnost g- ravnatelja Hubada je bila preko pohvale, jugoslovanska 'akademija ga je v priznanje za njegove zasluge imenovala častnim članom. — Glasbeno šolo je obiskovalo 1237 učencev in sicer teorijo 372 miadinsko petje 207, solopetje 51, klavir 450, g »sli 343 učencev, do sedaj še sploh nedosegljivo število. Vestnemu tajniškemu poročilu je sledila burna pohvala. — Bijgajnik g. Alojzij Račič je poročal, da je imelo društvo 285 313 K 95 v prejemkov in 285 228 K 28 v izdatkov. — Na ptellog g. K. Lassbaherja je občni zbor podelil blagajniku abso-lutorij in mu izrekel zahvalo za njegov trud in težko poslovanje. Pri volitvah so bili na predlog g. dr Janka Žirovnika z vzklikom izvoljeni sledeči gg : predsednik dr. Vladimir Ravnikar, v odbor: dr. Fran Kimovec, Stanko Premrl, Anton Lajovic, dr. Stanko Sajovic, dr. Viljem Krejči, Alojzij Račič, dr. Janko Žirovnik, dr. Milko Lubec, Fran Pretnar, Zorko Prelovec, Ivan Završan, Albert Levičnik in Ivan Škrlj, revizorja: Vendelin Sadar in Kare! Lass-bacher. G. ravnatelj Hubad izreka zahvalo gg.: dr. Ravnikarju, dr. Krejčiju, Račiču in Pretnarju za njihovo požrtvovalno delo v Glasbeni Matici, nakar g. predsednik zaključi lepo uspeli občni zbor. Listnica uredništva. Fran M. Orožnih vaj nimamo samo Slovenci temveč tudi Hrvati in Srbi, le da so tam drugi termini (drug čas). Motite se torej, ko trdite, da so orožne vaje samo za Slovence. Aprovizaeija. a Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke in sicer: št. 1 do 400 18. julija, št. 403 do 800 19. julija, št, 800 do 1200 21. julija, 1200 do 1600 22. julija, 1600 do 2000 ‘23: julija, ‘2000 do 2100 24. julija, 2t0o do konca ‘25. jullia v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi en kilogram zdroba, ki stane štiri krone. a Prodaja soli. Na vsak odrezek št. 4 sladkorne izkaznice za junij se dobi pol kilograma soli, ki stane eno krono. — Na ostali (glavni) del sladkorne izkaznice se bodo dobile vžigalice. Prodaja vžigalic se pravočasno objavi. a Prodaja Špeha. Od 19. julija dalje se bode v Miihleisnovem skladišču na Dunajski cesti oddajal Špeh. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi pol kilograma špeka, ki stane devet kron. Določen je tale red: I. okraj 19. julija od 8. do 11., II .pkraj 19. julija od 2. do 5, III. okraj 2>. julija od 8. do 11., IV. okraj ‘21. julija od 2. do 0., V. okraj 22. julija od 8. do tl., VI. okraj 22. julija od 2 do 5.. VII. okraj 23. julija od 8. do 11., VIII. okraj 23. julija od -2. do 5., IX. okraj 24. julija od 8. do 11., X. okraj 24. julija oa 2. do 5. Izdajatelj in odgovorni urednik; .Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubijarL Po dolgotrajni in mučni bolezni je nenadno umrl gospod TONČE STE abiturijent. «•. w $ L Pogreb se vrši 18. t. m. ob 15. uri v Laškem pri Celju. Slava zvestemu sotrudniku »Jugoslavije«. Ljubljana, dne 17. julija 1919. Uredništvo »Jugoslavije". „%ve2na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg tsvrfuje tiskovine vseh vrst, ko-kor: lasopise, knjige, broSure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabgla, raiune. kuverta tn pisemski papir s firmo, vijitke, naslovnica, raSunska zaključke tn vsa v to stroko spadajoia dela okusno ln ceno. Drua bukova meterska se kupijo. — Ponudbe franko Ljubljana na I. Jugoslovanski anon-čnl in informačnl zavod Bescljak & Rožane, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. Jtfali oglasi stanejo prvih 10 besed * J(, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - dopisovanje ln jjenitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 H- Proda se: Prodam ali zamenjam svojo žago s posestvom Poizve se pri g. Pongratz Oivjak, Sv. Magdaiena, pošta Sv. Pavel. 1009 Prodam nekaj pohištva po niški ceni, ogleda se lahko od dveh naprej. Naslov v upravi. 1007 Prodam popolnoma novo garnituro oljnatih osi velikost bD-* ter štiri vzmeti s šestimi peresi. Ignac Andra-šič Kranj. 1006 Večjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip. Prodaja usnja. Ugodna prilika. — 244 kg različnega usnja po 69 50 K za kg takoj na prodaj in sicer: 145 kg potplatov, 13 kg svinjskih potplatov, 8 kg (4 kom.) telečjih črno strojenih kožic, 272 kg (4 kom.) kozinih stro-jenih kožic, 9 kg (4 kom.) svinjskih strojenih kožic 66 50 kg (10 kom.) piklingov črno strojenih kož. Proda se le cela partija skupaj. Ponudba pod „Usnje po 69 50 K na upravo tega lista. 'jj Kupi se: S;j Tinske sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*._____________________ Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za lc3 naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvo-rom v Ljubljani. 419 Kupim ali vzamem v najem dobroidočo gostilno na prometnem kraju. Vpraša se pri podružnici »Jugoslavije*, v Celju. 1OO8 jjj Služb©: K4 Tesarjo kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljub jana, Jeranova ulica št 13 747 Kot oskrbnik želim vstopiti v službo na večje posestvo v Jugoslaviji. Izvežban v vseh poljedelskih in vino-gradskih delih. Na razpolago zelo dobra spričevala. Cenjene ponudbe prosim pod »Oskrbnik" poštno ležeče Celovec._______________1OO0 Uradnico, veščo računstva in knjigovodstva v lesni stroki išče družba „lmpex“. Predstaviti se je takoj. Hlupec se sprejme, ne-oženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjen pa s stanovanjem. — Poizve se: Jeranova ulica 11. 998 Bizeljsko vino letnik 19)7, zajamčeno naravno se odda v večjih množinah po K 8-50 liter. Pojasnila daje I. Jugoslovanski anon-čni »n Informačmi zavod BESELJAK & ROŽANC, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. jjf Raza o: jj3 Lepo meblovnno sobo z električno lučjo in posebnim vhodom išče za takoj ali pozneje soliden gospod. Po-nude pod .Bančni uradnik* na upravništvo. Cankarjeva krojaška delavnica Sv. Petrač. 33. 1004 V najem vzamem gostilno ali restavracijo kje na prometnem kraju, najraje na Slov. Štajerskem. Prevzamem pa tudi na račun. Ponudbe pod »Takoj* na upravo 1001 Iščem sobo s pohištvom — če le mogoče s celo hrano. Cena postranska stvar. Ponudbe na: Zlatko Planinc, ta čas kot privremene vojne bolnice u Mostaru. (Hercegovina.) Dopisovanje m I ženitne ponudbe. I Mlad’ ribič išče in lovi Do si rib’ce zlate ne vlovi. Mlad Slovenec, žurnalist, dobre rnrave (vsaj tako ga drugi cenijo), kateri se je za vreme svetovne vojske po tujini potikal, želi tem potem poznanstva z veselo Slovenko. Ima se v kratkem v Slovenijo povrniti. Cenjene ponudne — če le mogoče a fotografijo — se naj blago-vole nasloviti na: Zlatko Planinc, žurnalist, ta čas kot privremene vojne bolnice u Mostaru.(Hercegovina). 1010 Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. Spisala grofic* LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (35. nadaljevanje.) »Potem mi pa sporoči o izidu razgovora. Lahko mi pošlješ pismo v moje oddele na dvoru. Sam sem z Loschekom, in bodi prepričana, da pride tvoje pismo gotovo v prave roke. Z Bogom, draga sestrična, ne moreš si misliti, kakšen kamen si mi odvalila s srca.« Precej skesano sem razmišljala, da je preložil svoje breme na moja nejevoljna ramena; ker pa Sem mu obljubila, da mu pomagam, sem čutila, da meram držati besedo. »Ali te je kdo spoznal, ko si prišel danes semkaj?« sem ga vprašala. »Ne«, je odgovoril. »Prišel sem gor neopažen, po služabniških stopnicah, in Bratfisch me čaka s svojo kočijo pred fijakarsko restavracijo na Maksi-miijanovi cesti.« »O, na Bratfiscba je mogoče se zanesti«, sem rekla docela pomirjena, kajti ta dobrodušni človek bi bil dal svoje življenje za mojega bratranca. Vedel je za vsa ljubavna razmerja prestolonaslednikova, in trdno sem prepričana, če bi mu Rudolf velel peljati ga k vragu, bi Bratfisch poskusil najti najkrajšo pot tja. Jer.y je pozneje potrd la bratrančeve besede. Srečala ga je na hodniku, kjer jo je zaprosil, da ga nemudoma popelje v moje sobe. »Ali hoče vaše cesarsko veličanstvo počakati za trenutek, da vas oznanirrr?« je vprašala hišina; Rudolf pa ji je sledil tik za njo. Obedve sva bili docela zmedeni po dogodkih tega popoldneva. Jeny je vedela, da je moralo nekaj nepričakovanega pripeljati prestolonaslednika do mene, in razločno sem videla, da je bila mnenja, da je biia Večera vzrok vsega. Pri večerji sem bila jako slabe volje in vsi so to opazili. Bila sem srčno vesela, da sem se vrnila v svoj hotel, a spanje je bilo nemirno in imela sem strašne sanje, v katerih sem sodelovala z Rudolfom in Marijo pri obupnih dogodljajih.' Prebudila sem se neokrepčana in zbog tega je trpela tudi moja mirna čud. Nisem se mogla otresti nekega nemirnega čustva. Ugibala sem, ali me ni Rudolf uporabljal zgolj kot orodje, in spomnila sem se, da je moje nezaupanje do njega segalo nazaj v otroško dobo. Bila sem vajena, da so me vporabljali rajni moji sorodniki, a njihove Ijubavne spletke so bile romantične in nedolžne In kar je še boljše, kmalu končane in prav tako kmalu pozabljene. Toda prestolonaslednik ni bil kakor moja zaljubljena rodovina tn jaz se dotle nisem igrala z ognjem. Spomnila sem se Elizabetinih besedi: »Varuj se Rudolfa 1« Cesarica je nedvoumno inela kak dober vzrok, da me je svarila pred svojim sinom. Njemu ni bilo mogoče zaupati, je rekla, in on je mogel biti nevaren sovražnik. Zakaj sem se dala prevzeti od nenadnega nagiba ter mu obljubiti svojo pomoč? Bilo je povsem mogoče, da sta Marija in Rudolf igrala globoko zamišljeno igro. Ali sta jo? sem ugibala. Zatem sem sklenila, da ne bom tratila niti ene minute več, in stopila sem k pisalni mizi ter pričela pisati Mariji pismo. Vendar mi ga ni bilo treba pisati, kajti Jeny mi je oznanila obisk Marije Večere in njene spremljevalke, ki je imela nalogo spremljati jo, kedarkoli je šla z doma. Stopila sem naprej in poljubila Marijo, ki se je obrnila k svoji spremljevalki"in ji rekla: »Ali bi me hoteli počakati v Jeryni sobi? Rada bi na samem govorila z grofico Larischevo.« Spremljevalka je odšla z Jeny, Marija pa se je vrgla v naslonjač in si zapalila svalčico. Bila je silno nervozna in vznemirjena, in značilna izpre-memba v njeai zunajnosti je zbudila mojo pozornost: njene modre oči so razodevale tisto poznanje, ki ga je mogoče dobiti samo z neprestanim občevanjem z ljubimcem. Marija je bila videti vsa drugačna. Njena rudeča usta so bila zaprta v trdi potezi, in s svojimi visokimi petami je nepotrpežljivo udarila skupaj. »Glejte, Marija«, je pričela, z nekakim rahlim dihom predrznosti v svojem glasu, »sedaj sem tukaj osebno, da čujem vašo pridigo.« »Drago meje dekle...« sstn ugovarjala; ona pa je nadaljevala, kakor da bi se biia dobro naprej naučila: »Pisal mi je in rekel priti. Vem, da je bil včeraj tukaj. Jaz naj postanem dobra in govorim razumno. Vse to je tukajle...« in potrkala je po modrcu, tako da sem mogla slišati prasklianje papirja. »Popolnoma sem pripravljena poslušati.« »Marija, Marijal Zakaj si tako neuljudna? Menila sem., da me smatraš kot svojo prijateljico.« Njeno razpoloženje se je izpremenito; obraz se ji je omilil; iznenada so ji solze poplavile odurno poznanje v njenih očeh, in vrgla mi je roke okrog vratu ter bridko ihtela. (Dalje prthoanjlč.) Učenko poštenih starišev in s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Fa I. Kušlan, Kranj. Traži se dobar strojar (mašinist) za paromFn u Velikom Grdjevcu (Hrvat ska). Ponude valja slati na tvrtku Jos. Halužan, Križevci, Hrvatska. Naznanilo! Slavnemu občinstvu v Domžalah in okolici vljudno naznanjam, da sem otvoril brivnico v Domžalah št. 6. Za obilen obisk se priporočam 1 Petkovič Uko. Kupim vsako množino čistega belega voska po najvišji dnevni ceni. OROSLAV ČERTALIČ Ljubljana, Resljeva cesta št. 20. Josip Jug stavbeni In pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta št. 16 OPEKO zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje Oswatitsch & Karlovšek, Celje. Jaroslav Breuer stavbenik LJUBLJANA, Gosposka ulica št. 8. j sprejme več zidarjev in tesarjev v trajno delo za j | Javornik in Ljubljano. Na Javorniku preskrbljeno za j hrano in stanovanje. naznanja, da še vedno dela j s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerna cena. Za vsa izvršena dela Jam- ■ čim 2 leti. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri sin, ozir. brat Tonče Štern abiturjent dne 2. t. m. po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma preminul. Pogreb se vrši 18. t. m. ob 3. uri pop. v Laškem pri Celju. Prosimo vse njegove prijatelje in znm-ce, da si obdrže našega nepozabnega Ton-čeka v dragem spominu. Celje 17. julija 1919. Rodbina Štern. Zidarje, tesarji sprejme v večjem številu v stalno delo na Jesenicah proti najbolj?! plači, stanovanju v barakah, lastni skupni kuhinji itd., pod vodstvo zidarskega polirja g. Angela Baltclina, Stavbeno podjetje Viljem Treo. Zglasiti se je v stavbeni pisarni v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 10. Zamaške za steklenice !W* kupim vsako množino. Vzorec in ceno je poslati na I tvrdko F. S. Lukas v Celju. „D R AYA“ : lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Mariboru nudi večjo množino vagonov lepih metrskih drv&, naložene franko vagon Škofja Loka po K 14-50 za 100 kg. Oddaja le na vagone. Vprašanja, event. naročila se prosi na naslov „DRAVA“, Maribor- Najbogatejše sortirana papirna trgovina, katero sem prevzela od gosp. Fr. Jegliča, v Ljubljani, na Mestnem trgu prodam takoj zaradi prevzetja velike parfumerije. Oni trgovec, ki kupi celo z&logo, ima prednost. Izrecno opominjam na: veliko izbero map, konceptnega, uradnega, ovojnega, svilenega papirja za klobuke (Hutpack), nad 1 miljon, ljubljanskih, umetnih, božičnih in novoletnih razglednic. Marija Uran, preje Fr. Jeglič* Ljubljana, Mestni trg 11. Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice elektrotehnike Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Ko treba ? Gospe in gospodične! Naznanjam Vam, da sem otvorila specijalno parfumerijo. Imam velike izkušnje o kosmetiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N. pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd. Priporočam se za obilen obisk jy(arija Ifran. Ljubljana, Mestni trg št. U. m Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda. Jovanovič i Tomič, Mitroviča i (SRE M.) | ~wwwwwm Gospodarska komisija za stvar" no demobilizacijo v Ljubljani, bo prodajala električno železnico V Bohinju, ki obsega progo 15 km* 10 električnih lokomotiv, 500 V napetosti, 4 transformacijske po' staje in ca 30 garnitur vozičkov-Ponudbe je vložiti do 10. avgusta zgorajšni komisiji, kjer se dobe tudi natančni tehnični podatki.