764 Listek. Kita na grob Levstiku. Kjer zigrava s konjcem Arabec ogorel Zrušil se slovenstva steber je mogočen, In razpenja mu Arabka šator bel, Zrušil v grob se najzvestejšl je Sloven, Oj, od tam priplul je ondan črni orel, Padel pesnik diven, poštenjak odločen, Črni orel — smrti bele črni sel. . . . Mrtev ljubljen brat je naš - značaj jeklen ! In uzrlo ga je tožno jutro rano, Z nežnimi je glasi jedro trdo družil, Odgrnivši teme nočne žalni prt: Veselil Slovenom in blažil srce, Ko obkrožil trikrat belo je Ljubljano, Govor nam je likal, znanosti le služil, Na perotih, oh, nesoč — turobno smrt. . . Uke svoje z deli moškimi ki-epe". . . . Le razplakaj, jutro, žalostno si lice, Rabil mehko deblo je slovenske lipe, S tabo jadno bode plakal mnog zemljan: Kakor rabi trdi marmor vešč kipar, Starci, mladci in z ženicami device, Stvarjal z bistrim umom vekovite kipe, V rodu in med brati, kjer naš golk je znan. Stavil spomenik si v nas je za vsekdar! Počila je struna na slovenski liri, Naj si kruti moči sile je ognjene Počilo je trudno pevčevo srce", Sladke pesni mu predal klevetni krik: Usehnili so nesmrtnih pesnij viri, Dokler se glasila pesen bo Kamene, Usehnilo je ljubezni vse morje. . . . Med Sloveni bo slavil ga — levji stik! Miloš Kosan, »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild.« Bralcem »Ljubljanskega Zvona« je znano, da je presvetli naš cesarjevič Rudolf zasnoval preime-nitno literarno in umetnostno podjetje, izdavanje ogromne knjige »Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«, kateri je namen, verno in točno opisati našo monarhijo in vse narode, ki prebivajo v nji, v lepi besedi in umetnostno krasnih in dovršenih slikah. V zvezku, ki se zdaj pripravlja za natisek, pride na vrsto Vojvodina Koroška in Kranjska in poknežena grofija Goriška in Gradiska. Da opišejo Kranjsko^ povabil je cesarjevič Rudolf, osemnajst sotruclnikov in dotični oddelek bode obsezal naslednje razpi'ave : I. Kai^akteristične zemljepisne slike dežele Kranjske (2 poli), pisatelja: Peter pl. Kadics in Amand baron Schweiger-Lerchenfeld. — 2. Kras in pojavi na njem (ipolo), pisatelj: Fran Kraus. — 3. Prazgodovina Kranjske in nje zgodovina za Rimljauov (pol pole), pisatelj Kari Deschmann. — 4. Zgodovina Kranjske od ljudskega preseljevanja do sedanjega časa (t polo), pisatelj Fran Leveč. — 5. Narodopis Kranjske, in sicer: a) narodno življenje Slovencev (2 poli), pisatelj prof. V. Urbas v Trstu; bj slovenske narodne pesmi, pravljice in pripovedi ('/4 pole), pisatelj prof. Ivan Scheinigg v Celovci; c) gradovi, gradbe selišč in tipi kmetskih hiš ('/2 pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranji; d) Ko-čevarji (i polo), pisatelj prof. Julij Schroer na Dunaji. — 6. Arhitektura, slikarstvo in plastika, in sicer: a) spomeniki iz srednjega veka (3/t pole), pisatelj prof. Ivan Franke v Kranji; b) renesanca in novi vek (3/4 pole), pisatelj spiritual Ivan Flis. — 7. Muzika ('/4 pole), pisatelj c. kr. vladni svetovalec dr. Frid. Keesbachcr. — 8. Književnost, in sicer: aj slovenska književnost (1 polo), pisatelj prof. dr. Gregor Krek v Gradci; b) nemška književnost ('/4 pole), pisatelj prof. Eduard Samhaber. — 9. Narodno-gospodarsko življenje (i polo), in sicer: a) poljedelstvo in gozdarstvo, pisatelj tajnik Gustav Pire; b) rudarstvo in plavžarstvo, pisatelj c. kr. rudniški nadsvetovalec Ivan Novak; c) industrija, trgovina in promet, pisatelj ces. svetovalec Ivan Mimik; d) hišna industrija in mali obrt, pisatelj c. kr. obrtni nadzornik dr. Valentin Pogačnik v Gradci. — Slovenski jezik in njega razvoj po vseh slovenskih pokrajinah opiše direktor Jos. Suman in dotični Listek. 765 članek izide pri Štajerski; ndrodno življenje štajerskih in koroških Slovencev, njih ndrodne šege, pesmi, pravljice in pripovedi, opišejo prof. Fr. Hubad v Gradci, prof. Ivan Scheinigg in župnik Francisci. Oddelek o Kranjski bode obsezal 12 —13 tiskovnih pol velike oblike iu bode bogato iluslrovan. Izmed umetnikov, ki bodo sodelovali pri tem zvezku, povabljeni so dozdaj naši slikarji profesor Ivan Franke in brata Jurij Subic v Parizu in Janez Subic v Kaiserslauternu, a skrbeno je za to, da pridejo tudi drugi domači slikarji v poštev. Glavni urednik cesarjevičevi knjigi je c. kr. dvorni svetovalec vitez VVeilen na Dunaji, kateremu je prideljen kot sourednik za stvari, ki se tičejo naroda slovenskega, dvomi svetovalec prof. vitez Miklošič. Da bi se osebno dogovoril s sotrudniki na Kranjskem, prišel je gospod dvorni svetovalec J. vitez IVeilen v Ljubljano ter je dne 22. novembra t. 1. v deželni dvorec k deželnemu glavarju grofu 77mmu povabil dotične gospode na razgovor. Seja, katere so se udeležili gg. Deschmaun, Flis, Franke, dr. Keesbacher, Kraus, Leveč, Murnik, Pire, Radics, Samhaber, trajala je. od 5 — 7. ure zvečer. Gospod dvorni svetovalec je v dolgem, nad jedno uro trajajočem govoru razložil namen in osnovo cesarjevičeve knjige, poudarjal, da mora biti pisana objektivno in popularno ter se naposled z vsakim navzočnih gospodov sotrudnikov podrobno domenil o njegovi nalogi. Zahvalivši se vsem gospodom za udeležbo, izrekel je konečno, da je preverjen, ka gospodje sotrudniki spišejo patrijotično knjigo, dostojno čudovito lepe dežele Kranjske. Zborujoče sotrudnike pa je iznenadilo brzojavno pozdravilo, katero je z dvora na Dunaji poslal presvetli cesarjevič in katero slove tako: s Wien, Hofburg. Hofrath Ritter von IVeilen beim Landeshauptmann Grafen Thurn, Laibach. Ihnen und allen Mitarbeitern herzlichste Griisse und ludrmsten Dank fiir die Mit-ivirkung an unserem patriotisehen Werke! Rudolf .v- Navzočni sotrudniki so se cesarjeviču takoj zahvalili na tem pozdravu in naposled je še g. cesarski svetovalec Ivan Murnik povzel besedo, iskreno se zahvalil gospodu dvornemu svetovalcu ter ga prosil v imeni navzočnih, naj blagoizvoli presvetlemu cesarjeviču o priliki tudi ustno poročiti najudanejšo zahvalo za njegov trud, ki ga ima s tem, da se v velikem Njegovem delu dostojno oslavi tudi dežela Kranjska. Pozneje so se sotrudniki z ljubljanskim županom Grassellijem, direktorjem Su-manom in slikarjem Jurijem Subicem vred zbrali v hotelu »pri Slonu« ter v prijaznem razgo-varjanji prebili večer v družbi gospoda dvornega svetovalca viteza Weilena, ki se je potem odpeljal dalje v Gorico in Trst. L. Stritarjevi zbrani spisi. Presrčno mora veseliti vsakega prijatelja slovenskega leposlovja, ko vidi, kako lepo napreduje izdavanje Stritarjevih zbranih spisov, katero je zdaj dospelo do tretjega zvezka. Prvi obseza pesmi, drugi povesti »Svetinova Metka«, »Zorin« in »Gospod Mirodolski«, tretji se začenja s povestjo »Sodnikovi« Slovenci gotovo doslej še niso imeli tako strogo in kritično urejene pesniške zbirke, kakor je Stritarjeva. Čudimo se pesniku, da z dozdanjo lepo obliko proizvodov svojih na mnogih mestih ni bil zadovoljen, ampak je tu in tam pesmim svojim, predno jih znova pošlje med ljudi, dal drugačno obliko, tu prenaredil verz, tam ubral krepkejši stik ter sploh skrbel za to, da bi dosegel vrhunec dovršene pesniške tehnike. Od njega, ki je vsem sedanjim pesnikom našim pravi učitelj in narodu našemu prvi živeči-pesnik, moral bi se učiti ves pesniški narastaj, kako se je samemu sebi zatajevati in — napredovati. A tudi založnik Bamberg je poskrbel za tako zunanjo opravo, kakeršne doslej še nismo poznali v Slovencih. Krasno tiskani kuj,'gi je priredil nič menj krasne platnice, na katere opozarjamo vse prijatelje