ftcvSkai I Posamezna fteriOcat 1 krono. .TAEOW> wm»-*mk im.nMva w4»li* o fns ta ■jmc.B *»• »/J«* nu«tM 1*0 K, *••>■*«» »J *. ».ti ,»\m» «* ». tt K. t«*«*. .TAIOBA*, •lin Si«, 4. o FoSTlOT5rA PAV S AZjIR AJSTA* H«niw M »u mtti UJJUB0&. IWJUUH iSW»»Winrwirw Posamezna Številka t 1 krono. raromŠTio a* m« » v«*. boni, Jorilo«™ al. i'_ 4, i. ni. »‘ropj*. T#Uto» InUrarb. £t. SK. tTPIUTA M uoh4» » 'ItiiM ulici št. 4, pritličju. 4*no. T«t*» Ion it, 24. SHS poitnobckčrai a- h _ esin. Leto: II. Maribor, nedelja 31. julija 1921. , it, 24. 6H3 poItDoosbjvaj a- • tu M*. U.787. S MioStl* bm *«a«6« M u « n. — flckaptil n im isaiajo. Številka; 171. Država in cerkev. (Konec.) Politična oriientaciia klerikalizma v fugoslovenski državi nam priča, da katoliška duhovščina ni zadovoljna z našo državo, ki že po svojem ustroju in značaju ne more zadovoljiti ultramon-teriskih teženj. Razen dejstva, da je katoliška cerkev postala enakopravna s pravoslavno, povzroča nezadovoljstvo znani paragraf o izrabljanju obredov za politično-strankarske namene, prepoved, ki je v državi z več konfesijami docela umestna. Izgleda, da so ti politični nameni simpatičnejši in bližji sedanji cerkvi, kakor pa čisto religijozno delo, zakaj organizacija širokih ljudskih mas n* politično-cerkvenem programu je v ustavni državi edino sredstvo, s kpterim more cerkev vrSiti vsaj posredno kontrolo zakonodajnega dela in si hkrati Vzdrževati nekak stalen kader „za vse slučaje". Naša država pa mora baš radi ^voiega konfesijonelnega indiferentizma izvršiti nekatere konsekvence. Ena teh je bila uvedba kancelparagrafa, druga Pa je ureditev šolskega vprašanja. Kar se tiče mladinske vzgoje, ne moremo Odreči religiji pravice, da zastopa svoja verskoetična načela; zato imajo tudi Cerkveni krogi besedo, nikakor pa ne absolutne oblasti. Sicer spada to vprašanje pred forum vzgojiteljev in nas tukaj ne zanima, vendar pa pristavljamo, da se mora v vzgojnem vprašanju najti nekaka pararelna pot med splošno etičnimi in verskoettčnimi vzgojnimi smotri, zato pa ima tudi državna oblast pravico nadzorstva nad Šolstvom in dolžnost, da ga praktično izvede. Država ni vzgojna inštanca, ni pa tudi cerkev; vzgoja je koncem koncev delo kulture, ki stoji nad državo in nad cerkvijo (prim. kultura — verstvo, država — cerkev). Odkar je naša vlada posegla v Šolske razmere z namenom, da uredi vzgojni sistem, vpoštevajoč zadostno todi religijozno stran vzgoje, so pričeli n.aši katoliški politiki z vso vnemo for-sirati verske Šole, v katerih bi dobili suvereno moč. Sedaj sicer trde, da bi t0 moč izkoristili zgolj za visoke etično-^gojne smotre, a kdor jih pozna, ve ^obro, da so bili vedno zelo široko* yestni, kar se tiče nasprotja med teorijo 'n prakso. Lahko bi vzgojno moč zlorabili tudi za svoje enostranske politične ”amene, kakor so dosedaj zlorabljali ^rkveno prižnico. S tem bi se nujno Postavili v nasprotje z državo in njenimi eodencami, ki gredo za tem, da se že k ..na,p.rei1 onemogočijo konfesijonelni k, is.:jntzz. 'i“dslva nitiv rarn^nart^H0’ ~a s,cuša cerkev na fazne načine doseči svoje cilje, ki so lo- SČna konsekvenca njene organizacije: ‘.j. zavladati nad vsem javnim in za- Jbnim življeniem. Skui« jih doseči na način, da pošilja tvojo duhovščino v J^vno politično borbo, da pod pra-Porom križa organ z,ra široke mase ver-div,v enotno politično falango. Celo bfs?J? ? je si«r v svojem da ?:.P°stulat krščanske ideje, katere , hierarhija ni nikdar priznavala, (Jpak j0 je celo pobijala, ko je z . ncosko revolucijo prišla na dan — ]j ta ideja je danes postala priljub-Dow?-*forma’ 8 katero pokriva klerikalni Obračun s komunističnimi funkcijonarji. TIP B e o g r a d, 30. julija. Včerajšnja seja zakonodajnega odbora je sprejela predlagani zakon o zaščiti države. Na podlagi tega zakona bodo sedaj razveljavljene vse javne funkcije, ki jih opravljajo komunisti, razveljavljeni bodo mandati vseh komunističnih poslancev, županov, občinskih svetovalcev itd. Predsedstvo zakonodajnega odbora sestavlja danes poročilo o sprejetju zakona o zaščiti države, katerega pred- loži popoldan plenumu odbora, da ga odobri. Jutri pa bo o njem sklepala na« rodna skupščina, ki pa ne bo mogla na njem ničesar več spremeniti, ampak samo glasovati. V poučenih krogih se sodi, da bo glasovanje izpadlo popolnoma ugodno. Po glasovanju se še tekom jutrišnjega dne sestane verifikacijski odsek, da dovrši formalno razveljavljenje mandatov komunističnih poslancev. Otvoritev izrednega zasedanja skupščine. TIP Beograd, 30. julija. Narodna poslanci s sedežov, s čimer je bila otvo-skupščina se je sestala danes k izrednemu ritvena. seja zaključena in so se po-zasedanju. Prvo sejo izrednega zase- slanci podali v cerkev nasproti skup-danja je otvoril kmalu po 9. uri pred- ščine, kjer so se vdeležili rekviema za sednik Ribar ter imel' na to na navzoče umorjenim Draškovičem. Prihodnja seja poslance žalni nagovor radi nasilne se vrši jutri dopoldan s programom: smrti ministra Milorada Draškoviča. Po glasovanje o zakonu za zaščito države, nagovoru so se v znak žalosti dvignili —o— Volitve za komunistične mandate. LDU Beograd, 29. julija. V parla- praznjene mandate komunističnih po-mentarnih krogih se govori, da se bodo slancev, ki po določilih novega zakona meseca septembra vršile volitve za iz* izgube svoje mandate. Izpraznjenje Dalmacije. LDU Beograd, 29. julija. Polkov- mesto, da prisostvuje izpraznjen ju tret-nik Katafalovič, član naše razmejitvene iega pasu v Dalmaciji, ki se prične dne komisije z Italijo je odpotoval na svoje 17. avgusta. Načrt finančnega zakona. LDU Beograd. 29. julija. V krat- finančni parlamentarni komisiji vodo* kem bo izdelan načrt finančnega zakona brenie. za leto 1921/22, ki bo takoj predložen _o— Glavni stan naših teroristov. Zpa;IJ«eb’n??;nSf* Kak.°,r d,°* n0VI'ča in še druge. Vodja te organiza 3HJ ^ madžarska cije je zloglasni 'Gagliardi, ki z ma < rl l 6.1?' dž3«kim denarjem zbira bivše madžar vršiti atentate na našega regenta, mini- ske rdeče fpt* strskega predsednika, bana dr. Tomlje- .8ncosko revolucijo prišla na dan li10 ta ideia ie danes postala min j&Moi iJjfni sistem svoje reakcijonarne prste. zvene besede, ki jih pogosto ^ mo v slovenskih klerikalnih listih, da 'isita rlJVcna strat,ka bori za —svobodo Vsflk poznavalec cerkvene zgodo-Wii-Ve’ da s? se duhovniški absolutisti brot;1 2 vsemi neštevilnimi sredstvi baš V *vobodi mišljenja in svobodi tiska Š ,;0. cd9. v 1 rvi Polovici 19. stoletja Pii* IX. proklinjali .pogubno" Konferenca bosanskih okrožnih načelnikov. LDU Sarajevo, 29. julija. Kakor javi a ^Narodno Jedinstvo*, se prihodnji teden začne v Sarajevu konferenca okrožnih načelnikov iž Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Konferenci bo prisostvoval tudi minister za notranje stvari Pribi-čevič. Vstaja v Skadru. OKU Pariz, 29. julija. V Skadru je izbruhnila vstaja proti albanski vladi. Brusilov — sovjetski diplomat. DKU Pariz, 29. julija. *Agence Ro-sta* javlja, da je sovjetska vlada poverila generalu Brusilovu vodstvo diploma-tične in vojne akcije, ki jo vodi s Kemal-našo Brusilov je izjavil, da je pripravljen nrevzeti vso politiko sovjetske vlade v Perziji, Afganistanu in v obmejnih pokrajinah Indije. Zasedanje koroškega deželnega zbora. Tip Celovec, 30. julija. Ustavodajni deželni zbor je na svoji seji dne 29 t m razveljavil vse omejitve pro-meta" z živino in maksimalne cene za meso. Na vprašanje glede tezkofi pn potovanju v Jugoslavijo seje odgovorilo, da je vlada podvzela vse potrebne korake, ki pa so ostali brez uspeha. In-terpelanti naj predložijo natančen tozadevni materijah Slovenskemu poslancu Poljancu se je na vprašanje radi sramotenja dne 5. julija odgovorilo, da vlada ostro obsoja to sramotenje m da bo storila vse potrebne korake, da se storilec, ki je dal poslancu dne 5. t. m* klofuto. stroiiO kaznuia* Turške zmage nad Grki. DKU Carigrad, 29. julija. Turško vojno poročilo. Grška ofenziva je pred Said Ghaiziiem poDolnoma ustavljena. Bitka pred Said Ghaizijem je trajala 3 dni, kljub temu da so Grki noč in dan napadali, so se morali končno umakniti. Izgubili so čez 2000 samo ujetnikov. Grške čete, ki so pod poveljstvom princa Andreja, prodirate ob železnici Eskišehir—Angora, so se morale po tem ponesrečeni poizkusu zopet umakniti. Tudi ljuta borba pri Aldun-taku je končala v korist Turkov. Seja sinfajnovskega kabineta. LDU Dublin, 29. julija. O včerajšnji seji sinfajnovskega kabineta se najstrože molči. Kakor se domneva, je seja odločilnega pomena za izi<|| pogajanj. Domneva se tudi, da se sinfaj-n°yci ^ glede ofcijelne konference strinj»jo v tem, da ne bo nobene nadaljnje seje sinfajnovskega kabineta, preden ne poda de Valera Llovd Georgeu novih obvestil. Ko bo podana podlaga za konferenco, bo imel sin-fajnovski parlament sejo, na kateri bodo imenovani pooblaščenci za nadaljnja pogajanja. Vihar na Angleškem. London, 2». julija. Silni vihar je besnel malone po vsem Angleškem. Deževalo ni. Domneva se, da še ie t>o-topilo več ladij. Španske izgube pri Mellili. DKP Pariz, 29. julija. Poročevalec »Times* poroča iz Tangerja, da znašajo izgube Spanjolcev pri Mellili 20.000 nr-tvib. ranjenih, pogrešimih in uietib^ tiskovno svobodo. *Da se o fem še bol) prepričamo, zadostuje sledeči primer i* nedavne politične zgodovine: L. 1895. so v Nemčiji pripravljali izjemne odredbe proti socijalistom. Ka« toliški centrum je bil odločno proti njim. Poslal je na tribuno odlične govornike, ki so dokazovali, da bi te odredbe ogrožale politično svobodo ia splošno svobodo vseh državljanov ter otnpogočile vladi, da bi zatirala ne le tevolucijonarce, temveč tudi navadne opozicijonelne stranke. Centrum se je tedaj pokazal kot stranka svobode. Toda kaj se je zgodilo? Zakonski osnutek je bil predložen odboru, da ga pregleda, V odboru je bila pretežna večina kato* liških poslancev, kateri so sestavili in odobrili načrt, da se v Nemčiji vzakoni tzv. Sy!labus erorum (glej predvčerajšnji članek Op. ured.). Med ostalimi odredbami so predlagali, naj se kaznuje ž ječo in globo vsakogar, kdor bi dvomil o božjem obstoju. Sele odločen nastop protestantov in liberalnih strank je preprečil reakcijonarno mahinacijo, ki pa je imela to posledico, da so izjemne odredbe proti socijalistom padle v vodo. Ta primer lepo dokazuje, da je klerikalno gibanje vendarle čisto ultramou* tanska naprava, katere program je označil že omenjeni Pij IX.; obnoviti srednjeveško katoliško civilizacijo, zabraniti svobodo mišljenja, vesti in tiska, vsilit! državi versko intoleranco. Ta ideal je po svojem značaju tako odbijajoč, dl ga morajo zakrivati in ovijati z raznimi svobodoljubnejšimi krpami. Moderne država, ki je prejela svojo ustavno obliko na zmagoslavnih barikadah revolucije, boreče se proti srednjeveški civi« lizaciji. za prava in pravice Človeka^ mora v lastnem interesu in v interesu nemotenega razvoja kulture, ki je njea najvišji cilj, z vso odločnostjo branit? pridobitve zadnjega stoletja, ki so ustvarile Človeštvu več pozitivnih vrednot^ kakor ves srednji vek. S tem še nikakoit ni rečeno, da mora država graditi fronto proti verstvu, ali konkretno: proti katO' ličanstvu. Država mora priznati verstvo ne le kot zadevo pojedinca, temveč tudi kot dragocenost širokih mas. Država ima celo živ interes na verskopravnem čustvovanju državljanov. Toda verstvo ni isto kakor teokracija in interesi visoke verske pravnosti se ne krijejo s interesi duhovniške kaste. Država noče' vzbujati kulturnega boja, odklanja z enako odločnostjo vsako obliko kon-fesijonelnega boja, ki ga neizogibno nosi s seboj privilegiranje ene cerkve! nasproti drugim cerkvam. Razmerje me(J državo in cerkvijo je tedaj jasno: države mora ščititi prava človeka, njegovo osebno samoodločbo, kulturen razvoj ia napredek, ker je to v interesu vseh družabnih slojev in razredov. Cerkva se mora odreči težnji po nadoblasti in se vrniti na polje čistega religijoznega življenja, kjer utegne — ako premaga’ samega sebe, a samo v tem malo verjetnem slučaju! — preporoditi človeštvo’ v znamenju ljubezni in -sprave! I. I. 'S Jacjoslovarr, Jugoslovanke! Ni srca med nami, katero ne bi krvavelo nad kruto usodo naših bratov in sester na jugu in severu, ni duše,1 katera ne bi izplamtela ob spominu n&i one tirane, ki mučijo nas neodrešeni i ? .leti ie že Poteklo, dvoje krutih let, polnih tuge, žrtev in solza, katere mora pretrpeti naš narod tam ob Adnji m onostran Karavank. Požigi, umori našega življa, to je dnevni pro* gram dvatisočletnih kulturonoseev! Pom žgani domovi, jok rodbin, kletev junakov zaprtih za sivimi zidovi teč. to ie živa »retre3ujoča slika našega brata tam preko. Toda narod je močan, on upa Jp gleda na nas osvobojene, 04 nas pri-Žakuj« svobode in odrešenja od krutega, Ueusmiljenege tirana. Ko se bode pa jrešil suženjskega jarma, ko bo zopet vdihaval sveži zrak svobode, tedaj mu bo najsvetejši trenotek oni, ko bode po tolikih trpljenjih in žrtvah lahko rekel: »Na rodni zemlji sem svoj gospod!® Cut dolžnosti je veleval, da se je ustanovila Jugoslovenska Matica. Nje ideja je velika. Zato je dolžnost vsakega Jugoslovena, da ji pomore kolikor je v njegovih možeh, da bode enkrat dosegla cilj, katerega si je izbrala. / V kratkem se bo ustanovil dramatični odsek Jugoslovenske Matice, kateri bo imel nalogo, vzbujati v ljudstvu, zlasti kmečkega stanu, v naših obmejnih krajih narodno zavest, z raznimi narodnimi igrami in prireditvami. i Vsled tega vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke ki bi se čutili zmožne in vztrajne za to narodno delo, da se udeleže ustanovitve tega dramatičnega odseka, ki se bo vršila 6. avgusta ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Notranja in zunanja politika. * Hrvatsko Zagorje za — narodno ^[edinstvo. Nedavno se je v Varaždinu vršil veliki shod, ki so ga sklicali dobro-vcljci s slepim kapetanom Lovričem na Čelu. Shod ni bil strankarski, ampak samo manifestacija za narodno jedinstvo. Udeležile so se ga velike množice ljudstva, med njimi tudi mnogo kmetov iz okoliških vasi. Ce pomislimo, da je bila doslej ravno, v teh krajih Radičeva pšenica v najbujnejšem cvetju, je to zopet nov dokaz, da se hrvatskemu kmetu odpirajo oči in da uvideva jalovost Radičeve politike. * Sima Markovič in Radič. Beograjska »Politika* poroča, da se je te dni vrnilo v domovino okrog 460 naših državljanov, ki so hiti v Rusiji boljše-viški tunkcijonarji. Pred odhodom, jim je govoril znani jugoslov. komunist dr. Sima Markovič, ki jih je svaril, naj se varujejo socijal-patriotov ter podpirajo tudi Radičevo akcijo, ker Radič in njegova stranka nista nič drugega kakor vrsta komunistov, s katerimi imamo ozke stike. Spomlad ali poletje bo prineslo osvobojenie in ujedinjenje z veliko Sovjetsko Rusijo. — Dalje so bivši ujetniki - komunisti pripovedovali, da je dr. Sima Markovič določen za glavnega komisarja v Jugoslaviji. - Mi bi priporočili „Straži*, »Novemu času* in podobnim listom, de se že sedaj, vadijo v klečeplazenju pred dr. Simico, zato pa naj le stopijo v zvezo z Radičem, to bo kolo. ki ga bo sam Karl vesel! * Kaj je z izpraznitvijo Baranje? Kakor smo že javili, je vrhovni svet določil, da mora naša kraljevina do 27, t, m. umakniti svoje čete iz Baranje. „Epoha“ objavlja 2.7. t. m. nastopno BERGES: Slučaj Loaf. ^Amerikanska humoreska). — Pravel: P i k a o n (Dalie.) (12) Ko je dospel končno v centralni policijski urad mr. Loaf, je postalo vse liho- Policijski stotnik, ki je bil med vojaškimi uradnimi urami poročnik v stotniji hrabrega peka, se ni niti dvignil — dokaz, da je polkovnik že padel v očeh svojega poročnika. Uporabil je takoj ugodno priložnost, da možu, ki je postal njegov predstojnik le radi svojega bogastva, pokaže malo roge. To je zna-čilo tudi nekako zadovoljstvo, s katerirn je sporočil kolonelu, da sedi tržeč žganja za železnim omrežjem. Nek drug uradnik je vprašal peka, če prinaša sinu manjkajoči obrtni list, kajti le v tem slučaju bi se ga zamoglo izpustiti zopet ua prosto. Ker mr. Loaf obrtnega lista seveda ni zatnogel pokazati, se je obdržalo Hi-rama v celici. Neki pravnik, katerega je obiskal zvečer, mu je svetoval, naj zahteva prihodnji dan na podlagi habeas-cprpus-akta izpustitev otroka, vendar pa mora kot jamstvo deponirati svoto dinarja, katero določi sodnik. izjavo: Kraljevina SHS ne bo umaknila s severne meje svojih čet, ker bi morala opustiti važne strategične točke. Povrh tega izvršuje naša vojska v severnem delu dežele izvanredno važno človekoljubno nalogo, da ščiti tamošnje prebivalstvo, t. j. pol milijona ljudi pred belim terorjem. Kakor hitro bi se naša vojska umaknila, bi bilo prebivalstvo izročeno krvavi maščevalnosti Hortyjevih čet. Ge bi te kraje (Pečuj. Op. ured.) izpraznili, bi Jugoslavija izgubila garan cijo, da bodo Madžari res izvršili mi rovno pogodbo in dali iz rok nam pri padajoči del premogovne produkcije v pečujskih rudnikih. Dokler obstajajo ti gospodarski in politični pomisleki, ne moremo govoriti o mejnih korekturah. * Italija in Črnogorci. Italijanska vlada je izdala v Italiji se nahajajočim Črnogorcem nalog, da zamenjajo svojo vojaško obleko s civilno. V slučaju, da nimajo sredstev za nabavo civilne obleke, iim ga da vlada na razpolaganje. Kot civilne osebe se lahko naselijo po vsej Italiji. Kakor izgleda, se je Bonomi popolnoma oddaljil od politike svojih prednikov nasproti Črnogorcem. V nedeljo na Sokolski zlet k Sv. Jakobu v Slov. gor.! mmmm Zanimivosti. Gospa Pertineau. V francoskem departmaju Guire-et-Loire leži lep in prijazen grad Dreux. Posestnik tega gradu je bil že postarani bogataš Pertineau. Pertineau se je pred par leti zaljubil v mlado in krasno dekle, zaprosil pri starših za njeno roko in kakor se razume, tudi ni bil zavrnjen. Bila je pač »dobra partija*. Dekle pa ni mislilo na to »dobro patrijo“, ono je imelo že svojega fanta, kateremu je na skrivnem obljubilo večno zvestobo. Ko je izvedelo za Pertineauovo prošnjo in za sklep staršev, je pričelo plakati in prositi usmiljenja. Toda bilo je vse zaman, starši se niso uklonili, oni so bili enkrat odločili, da postane gospa Pertineau in pri tem so vstrajali. Približal se je dan poroke. Dekle je še vedno upalo, da se ne bo zgodilo, česar se je tako balo, na skrivnem je v srcu gojilo še eno nado — da se je bo usmislil vsaj vsiljeni ženin, če se je ne usmilijo že starši. Pred poroko je pokleknilo predenj, mu povedalo, da ga ne ljubi, da ijubi drugega ter ga prosilo s povzdignjenimi rokami in s solzami v očeh usmiljenja. Prazen up in prazen trud. Gospod Pertineau je postal vsled tega njenega odpora le še neizprošnejši. In tako se je res vršila poroka. Preteklo je par let po teh dogodkih. Mlada gospa in stari gospod Pertineau sta živela na svojem gradu Dreuxu in svet je bil že pozabil na njuno poroko in na Tako se je vrnil ubogi mr. Loaf zopet žalosten domov, da se vrže ves izmučen na posteljo. Ampak skrb radi nedolžnega otroka, katerega so držali zakoni — o! ti težki, temperenčno prijazni zakoni, ki jih je vendar vedno tako zagovarjal — v pusti jetuiški celici, mu ni pustila spati. Žalost, skrb in besnost so mu prečesavale telo, dokler se ni zaznal dan. V boj torej z neznanim sovražnikom s še neznanejšim orožjem 1 4. Proti poldnevu prihodnjega dne ni bilo v Kansas City nikake duše več, ki ne bi vedela o tem dogodku. Celo mesto je bilo v strahoviti razburjenosti. Ako bi se dognalo, da se stolp trinityj«ve cerkve maje v vetru in bi grozil, da zdaj pa zdaj zagrebe mesto pod svoje kamenje, panika ne bi bila večja. Polkovnik Loaf, spoštovani govornik temperen-čne stranke, je bil mož, o katerem se je sodilo, da stoji še trdneje, nego stolp imenovane cerkve. Tako nične so veva. prijateljstvo in zvestoba človeka, da so že radi teh par negotovih vesti, ki so prišle v javnost o tej aferi, odpadli od polkovnika vsi prijatelji in znanci in zahtevali naj6trožjo preiskavo. Ravno tovariši in prijatelji so mu postali najhujši njen odpor. Te dni pa je postala ta dvo jica zopet objekt javnega razgovarjanja. Kaj je bilo? Nekega večera se je stari gospod Pertineao nenadoma zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Prišel je zdravnik, ga preiskal, a vzroka smrti ni našel. Pač, zazdelo se mu je, da gospod ni umrl. naravne smrti, ampak da je bil -zastrupljen. Mlada gospa je prišla pod policijsko nadzorstvo in je bila končno po obtežilnem pričanju služinčadi aretirana. V zaporu je vse tajila, ko pa so priče le odločno vstrajale, da je dala so progu malo pred smrtjo neko pijačo, je izbruhnila v jok ter — priznala: ona sama ga je zastrupila, ker ni mogla več prenašati teže tega prisiljenega zakona. Dve leti je trpela, dve leti mu je morala biti pokorna, kljub temu, da se ji je studil — naprej ni mogla več. To je zopet ena izmed neštetih žaloiger prisiljenega zakone. Dnevna kronika. Maribor, 30 julija. — Zahtevamo tranzitni promet! Kakor doznavamo, se v Beogradu zopet pogajajo za vzpostavitev prekinjenega tranzitnega prometa Spilje—Radgona. Mi smo že opetovano pisali o tej zadevi, ki je za naše pomurske kraje življen-sko važnega pomena. Nikakor pa ne moremo privoliti V avstrijsko zahtevo, da bi se na ozemlju Cmurek—Apačka kotlina—Radgona ustvaril monstrum, ki ga na drugih mejah ne najdemo, namreč tzv. nevtralna cona. Ta nevtralna cona naj bi segala 15 km v naše ozemlje. Prebivalstvo te cone bi spadalo politično pod našo upravo, gospodarsko pa bi bilo izročeno eksploataciji Nemcev. Meja med našim carinskim ozemljem in tzv. nevtralno cono bi se ne dala zavarovati, zato bi Nemci izsesavali ne le ožje obmejno ozemlje, ampak tudi velik del Slovenskih goric in Murskega polja. »Bauernkommando*, ki je vzela celo akcijo v roke, zasleduje pri tem čisto politične cilje. Nismo proti temu, da bi se ustvarilo na meji znosno stanje in da bi se priznale avstrijskemu prebivalstvu izredne olajšave v obmejnem prometu, ker načelo reci-procitete zahteva popuščanje tudi z naše strani, toda avstrijski predlog je nesprejemljiv in morajo naši zastopniki najodločneje zavrniti ta spretno preračunani napad na našo severno mejo, ki bi nam nanesel veliko več škode, kakor pa koristi. Tranzitni promet zahtevamo, a pogojev nam ne sme diktirati tolpa nahujskanih kmetov, ki se zbira pod imenom »Bauernkommando". — Osebni avtomobilnl promet med Mariborom In St. Lenartom ustavljen. Iz St. Lenarta nam poročajo, da je do podelitve koncesije ustavljen avtomo-bilni promet med Mariborom-St. Le-nartom-G. Radgono. Družba je že pred daljšim časom zaprosila za koncesijo. Njena prošnja še do danes ni rešena. V ugodnem slučaju se rešitev pričakuje tekom 14 dni. Čudimo se, da merodajne sovražniki. Nekateri so zahtevali brez vsake nadaljoe preiskave odstavitev od vseh njegovih mest, kajti tudi ako bi se izkazal pozneje nedolžen, bi bilo vendar vseeno njegovo ime »onečaščeno z alkoholom*. Tako so namreč govorili vzdržljivi v Kansas City, Velike novine, ki so izšle v zgodnjem jutru, niso prinesle nič pozitivnega; pisale so samo v ugankah in prerokovale, kakor je bila pač njihova barva, dobro in slabo — večinoma pač slabo. V tem so si pa bili vsi edini: polkovnikov sin Hiram je prodal nekemu tujemu duhovniku količino žganja, ne da bi imel v to svrho obrtno dovoljenje in da se ga mora radi osleparjenja davčnega urada, ki nadzoruje prodajo alkoholnih pijač, obdržati v zaporu. To je takorekoč podlaga za sodnika, podlaga, ki mu omogoča obdržati vse sumljive osebe, ki pa ima manj vrednosti za sodnijo kot pa javnost. Razumljivo je, da so kazale anti-temperenčne novine svoje neprikrito veselje, da je sedaj pričakovati razkritij o pravi vzdržljivosti v temperenčnih krogih, kajti ti organi so bili gotovo prepričani, da je pošiljal oče otroka po žganje. Cerkveni listi tudi niso prizanašali ubogemu peku, samo, da so svoje obtožbe in prerokovanja .oblekli* v ponižne plašče, i oblasti zavlačujejo to zadevo, dasjravnc nimajo nobenih vzrokov. Posledica t* malomarnosti je ustavitev nujnega pro* meta, ki je bil dosedaj edina direktn« zveza med Mariborom in mursko dolino< — Kako je Bog kaznoval pregreše-nega lovca. Prijatelj našega lista nam poroča iz Slovenskih goric, da se zadnje dni po pesniški dolini in p» Slovenskih goricah Siri nenavadna zgodba o velikem čudežu, ki se je dogodil baje nekje med Jarenino in St. Jakobotn.j Nek lovec je šel na lov na lisico, katera pa ni našel zunaj. Radi tega je poslal svojega pasa v njeno podzemsko skrH vališče, da jo prižene na prosto, Lisica, je res prišla iz skrivališča, ž njo pa tudi pes in ko je lovec nameril in vstrelil, j® zadel mesto lisice — psa. To ga je silno užalilo in v obupu je baje vzkliknili »Bolje bi bilo, da bi bil vstrelil Boga, kakor pa da sem vstrelil psa“. Bog P® je pregrešnega lovca pri priči kaznoval — zemlja se je vdrla pod njim »n 8* zasula dg vratu. Na lovčevo obupn° klicanje na pomoč so potem prišli ljudi® ter ga skušali izkopati, toda čimglobjj® so kopali tembolje se je vdiral v zera\}o-Ko so spoznali, da je tako ves zaman, so ga pustili v zemlji in ubo* žena mu sedaj donaša vsak dan hr>P « da ne umre od gladu. Ta »čudež 1 baje porabil tudi že neki duhovniki je pokazal svojim vernikom, kako p.8 kaznuje grešnike že na tem s gDrj„ ubogo neuko ljudstvo je trdno Pr £a-čano o resničnosti tega »čudeža • ^ nimivo pa je, da skušajo klerikatc . »čudež* izrabiti sedaj tudi proti sok skemu zletu v St. Jakob. Kaj vse j 20. stoletju še mogoče! — Za podoknico je daroval pejj skemu društvu »Drava* g. Radivoj har 100 K. . — Koncert v parku bo ob navado uri in običajni vstopnini. — Udeleženke počitniškega teW* za telovadbo v Mariboru, ki žele , vati v »Vesni*, naj prineso S seboj P 2 rjuhi, pozglavje in odejo. Vodstvo te* čaja. — Ze ob 12,40. uri 'odpelje v ne-t deljo znatno povečan vlak iz Maribor« na Pesnico izletnike k Sv. Jakobu. O tem obveščamo še enkrat zlasti vs« običajne zamudnike, da si doma P**v0Z časno naročijo kosilo. Izletnikom tud* priporočamo, da si vzamejo s seboj} daljnogled, ker je iz tamošniih grit^* krasen razgled nazaj na Pohorje * daleč čez avstrijsko mejo na Kozjak, po celih Slov. Goricah. — Zenitovanjska Posre<*oV«e[fd bo uradovala s polno paro na . »Svobode* v Ljudskem vrtu. Dai^e , gospodje, ki imajo veselje do jeni ; se lahko seznanijo z zaželjenitn »deai . Istotam si lahko nabavijo novozaroče s srečolovom, ki bo nudil krasne dobit .j vso potrebno balo. Najlepša nevesta ■ ženin dobita krasno konkurenčno Vse drugo, kar je potrebno za »oj5Cj.u bo pripravljeno, Zato jutri vsi r U110 vrt. spredene iz nežnih besedic, ki so se h ko obračale tako, d« so lahko glave Čitale v slučaju nedolžnosti oD^,j ženca ravno toliko dobrega kot S* slabega. Ugleden temperenčni list ■ *j Water“ je končal svoj uvodnik * dtflto» »Ako ti je prst na potu, odsekal f i3 čitatelju ni bilo težko uganiti, dai prst mr. Loaf, katerega je hotela »»j vreči iz udruženja vzdržljivih bra{ se ljudje med vožnjo v razgretih vagonih tja in nazaj le še bolj ogiejejo in je kopanje le bolj iluzorno. Bolje se podi v tem oziru Celjanom, ki se kopljejo kar doma v Savinji. Mariborčani imamo sicer Pravo, toda Drava jepie-več umazana in deroča, tako da je za kopanje le malo pripravna. Vino. Mi živimo tu sredi vinogradov, kljub temu pa moramo za vino plačevati neverjetno visoke cene. Ljubljana mora. vino dovažati iz od dalj en ill krajev, vendar pa je vino tam mnogo cenejše kakor pa pri nas. Čudno pa vendar resnično. — Ncmškutarenje v Ljubljani. Po osvobojenju je v Ljubljani nemškuta-r jen je skoro docela izginilo, sedaj se pa Ljubl jančani menda pola goma opri-jemljejo starih predprcvratnih navad in med njimi tudi nemškutarjenja. Tujec, ki pride v Ljubljano je prav čudno iznenaden, lto sliši blaženo nemščino kamor prido —*• v gostilni, v kavarni, v hotelu, na promenadi itd. Bilo bi treba uvesti znova narodno globo za one ki po nepotrebnem — nemškntarijo. / — Značaj žensk s kratkimi lasmi. V Ameriki so začeli zadnji čas ostro borbo proti ženskim kratkim lasem. Podjetja trumoma odpuščajo svoje na-mežčenke, ki nosijo pristrižene lase. Ravnatelj neke zavarovalne družbe, ki ima krog 0000 nameščencev in med njimi nad polovico žensk, je izjavil na vprašanje, zakaj je proti ženskam s pristriženimi lašmi, da so !o običajno ženske slabega značaja, lahkomiselne, nezveste in sploh pokvarjene, ker ženske ki so značajne in poštene, si navadno ne dajo odstriči lase. Pač huda obtožba in deloma morda trdi — pravilna, — Kamen lakote se je zopet prikazal v Labi pri Tešinu po 10 letih, ker je vsled velike suše padlo stanje vode v reki. — Solnčna kap. Vsled grozne vročine se pojavljajo slučaji solnčne kapi. V Sp. Šiški se je 25. t. m. na cesti nenadoma zgrudil mrtev na tla skladiščnik vojaške delavnice 58-letni Franjo Žlebnik. Pol. zdravnik g. dr. Lesjak je ugotovil slučaj kapi na možganih (apoDlesčo.cerebralis), Kap je povzročila nenavadna vročina. — Boj proti tuberkuloz!. 27. julija je bila otvorjena svetovna konferenca za pobijanje tuberkuloze. Nemčija ni Stran & o Kdo so Sokoli? Nešteto odgo* poslala nobenega zastopnika. Avstrijski^ vorov smo že slišali na to vprašanje a zastopnik je imel kratek govor, v kate-j^io resničnih, ker se s tem vprašanjem rem je pozdravil navzoče v imenu svoje največ pečajo ravno naši klevetniki, V domovine. — Vročina na Angleškem. Tudi na Angleškem občutijo veliko vročino. V Londonu je poraba vode omejena in odmerjena. Voda v Themsi je tako zelo padla, da že 21 let ni stala tako nizko. Gozdovi in livade so se vsled prevelike suše vžgali in so v plamenih. Listje dobiva jesensko barvo in odpada, setev, ki se je lansko jesen opravila še le decembra, je že sedaj popolnoma dozorela. Na hišah se' prikazujejo razpo-kline, pohištvo je razsušeno, stropi in tapete se luščijo in vse postaja suho. Cvetlice se ne morejo razvijati in vsled nedeljo pa bo mariborski Sokol na zletu pri Sv. Jakobu pokazal ogromne uspehe, ki jih rodi zavestno in trajno tiho delo v naših telovadnicah. Noben brat in sestra se ne bo vstrašil vročine in tudi naraščaj bo krepko in veselih lic korakal čez Slov. gorice. Ljudstvo, ki je morda nahujskano proti Sokolu, pa bo občudovalo dostojno obnašanje in precizno izvajanje naših Sokolov in Sokolic. Ne čudimo se torej da je zavladalo ravnp za ta izlet, ki naj bo nekaka predpriprava za župni zlet, tako velikansko zanimanje med mariborskimi in okoliškim? Slovenci! ^ — ----;-------------j*., — — — j’ vročine usahnejo. Ribe v sladkih vodah j 0 §e nekaj o zleta koroškega sokol* crkajo v velikih množinah; pojavlja sej skega okrožja v Marenbergu. Zasluga' že tudi pomanjkanje mleka. Pred kopa- s za lepi uspeh te prireditve gre vsem lišči čakajo cele množice, moški_ hodijo j mlajšim zavednim Sokolom. Vsi člani brez suknje in telovnika v sami srajci.'odbora — z eno žalostno izjemo— in še Zdravniki ~ trdijo, da se mora pri tej vročini kljub štedljivosti piti več vode kot navadno. Francoski parnik potonil. Ka- vee drugih Sokolic in Sokolov so delali požrtvovalno pri predpripravah za veselico. Že od nekdaj zavedni Vuhred-čani gg. Paherniki in Mravljak so dali kor poročajo iz Pariza, je zadel fran- les in vozove za šotore, gospa Paherni- coski parnik »Maršal Foch“ v Črnem morju na mino in se potopil. — Stavka bančnih uradnikov na Češkem, ki traja že več tednov, bo najbrž končana še ta teden. Pogajanja med uradništvom in bankami potekajo ugodno. — Požar, k! je trajal 14 dni. V provinci Schoonen na Švedskem je izbruhnil gozdni požar. Gorelo je več kot 14 dni. Gasilci so bili pridno na delu, a brez uspeha. Sele, ko je nebo v zadostni meri odprlo svoje silne se-salkein je drževalo več dni zaporedoma, je požar ugasni!. Uničenih je 2250 hektarjev gozdov. — Dvoženstvo v Romuniji. Pol-oficijelni romunski organ „Indreptatea“ javlja, da bo prihodnje dni predložen zbornici osnutek zakona, ki določa, da sme imeti vsak moški 2 ženi. Povod temu zakonu je dalo pomanjkanje moških in nenavadno visoko število za-konaželjnih žensk. Uvedba dvoženstva je v moralnem oziru dekadenca, v praktičnem pa prava pokora za moške, zakaj tudi v Romuniji se menda hitro skesa vsak moški, ki si naloži zakonski jarem. In zdaj še dve ženi, ko je pa ena preveč I — Premeten tat. Nek bivši dragu-ljarski pomočnik si je izmislil jako premeten način, kako bi se polastil dragocenosti. V imenu nekega draguljarja iz okolice je brzojavil drugemu pariškemu draguljarju, naj mu pošlje večjo zalogo draguljev. Nato je v imenu pariškega draguljarja obvestil draguljarja, v imenu katerega ie dragulie naročil, da mu je pomotoma poslal te in te dragulje ter ga prosi, da jih pošlje na ta in ta naslov, koder jih je potem on dvignil. kova in Mravljakova z gospo Cajnko-tovo so se pa z gospo Golobovo delile y delu za preskrbo šotorov. Narodne dame iz celega kraja so z doneski pripomogle k leipemu materijelnemu uspehu. Da bi se moral Sokol boriti proti klerikalcem, kakor se je glasilo v prvem poročilu o m ar enberškem zletu, je menda nes;porazumljenje, kajti kar imamo tu pristašev SLS, so vseskozi narodni in z-merni in nas nikakor ne ovirajo pri kulturnem delu. Pač pa nas skušajo ovirati nekaterniki iz lastnih! vrst, ki jim užaljeno samol jublje ne da mira, posebno pa še nezavednost in’ malomarnost takih, ki bi pravzaprav) morali povsod sodelovali, a se zadovoljijo s tem, da samo od daleč — kritizirajo. : Varaždinski športni klub prott SSK Maribor. Danes 31. julija od 17, tekmuje »Maribor* z V. Š. K—om. »Mariboru* se je posrečilo spomladi*V Varaždinu premagati nevarnega nasprotnika s 3:9. Od tega časa pa se je razi merje sil najbrže malo spremenilo ter sa opravičeno lahko pričakuje zelo ostra igra. Gosti so posebno hitri igralci teli imajo v tem zelo nevarno orožje. Kot sodnik stopi prvič pred našo javnost g, Volner. —-------- Šah. v ci.. - denarnico « -------- , skU|?m vrednost 3350 K in isto izročila ^t'ma ni.,enirn organom •edajne policije v Mariboru. — Orkan v Južni Srbiji je povzročil silno škodo. Posebno so trpela žitna po lja. ^Zanimivo je, da je v Velesu vdrl skozi okno finančnega poslopja in uničil nekatere akte, ki so skoraj nenadomestljivi. Je navihan ta orkan! — Madžarska vlada proti židotn. Beograjska »Tribuna* poroča, da je budim peštanska vlada izdala naredbo, s katero namerava omejiti dostop židovskih visokošolcevnabudimpeštansko univerzo. Po tej naredbi mora vsak maturant pred okrajnim predstojnikom položiti nekak izpit o svojem nacijonalnem čustvovanju. Kdor ne predloži tozadevnega potrdila, nima pristopa na vseučilišče. Zdi se, da bo ta naredba ostala zgolj na papirju, ker se Madžari dobro zavedajo, kako koristni so jim židie. Spored prvega jugoslovenskega šahovskega kongresa v Celju. Poleg turnirja se vrši v Celju v avgustu tudi prvi kongres jugoslovenskega šahovskega saveza. Kongres prične dne 14. avgusta ob 9. uri dopoldan s sledečim dnevnim Na ta način je prevarif več d7aguWv red«m: 1. pozdrav predsednika; 2. po-nazadnie oa in ie s nlpr,™ J5L’ ročllo akcijskega odbora v delu; 3. predlogi odbora: a) red turnirja, b) pravila igre, c) nomenklatura za Jugoslavijo, d) organizacija saveza; 4. volitev odbora; slučajnosti. Sahisti, ki se nameravajo vdeležiti tega kongresa morajo to javiti krajevnemu odboru saveza v Celju nazadnje pa jo je s plenom srečno pobrisal v Belgijo. Novi mestni davki v Gradcu. — Mestna uprava v Gradcu je uvedla nove mestne davke, ki bodo donašali mestni občini letno okoli 82 mil jon o v K Med drugim je naložen davek tudi »Nova kavarna podnajemnikom, ki morajo plačati)_______________________ mestni občini od sobe mesečno 30 do* 50 kron. Posebno visoko so obdavčeni luksuzni avtomobili in kočije. Za avtomobile je določen davek od 100 do "0.000 kron, kočije so od 500 do 5,000 K. Davku so podvržene tudi table za o-glase. Za vsako tablo je treba plačati 100 do 1000 K davka. Ljudska knjižnica Narodni dom, !. nadstr. posluje ob nedeljah od %10.—% 11. ure in ob četrtkih od V,19.—*/820; ure Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. 1011 4-2 Mala oznanila. Gospodična, «r,relf.n» in za- Nerabljen pisalni stroj ,Noi-neriiiva prodajalna, izučena selle-", amerikauski si-tem s Špecerijske stroke, vešča tudi neftišketra jezika, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo pod „Prodajalka“. 1019 slovenskimi in n mškimi črkami se proda za 14.( 00 K pri fotografu Meierju v Gosposki ulici. 1080 lire In gramofoni, ki so mi Kuhinjska oprema ptedam v popravo, n*j bla-j govoli o doheniki proti tozadevni izkaznici dvignili. Aloj- Konjska rij llger, r e kova ulica št. 2, II ndstr,, levo. 1071 se ceno proda Koroščeva ul. 4 1084 žima za žimnice, obleke za gospode in gospe ter različno se proda. Ale ksandrova cesta št 55, U. ndstr.; vrata 8. 1083 tepo posestvo na mestni meji, obstoječe iz 4 oralov zeml|e> z lepo zidano hišo s '100 dinarjev nagrade, kdor tremi velikimi sobami in ku-- mi preskrbi stanovanje z dve- binjo Gospodarsko pos ooje j ma sobama v mestu ali oko- ' z velikim hlevom velika shrani-J liči daribora do 1. septembia b* za voz« mesnica, klavnica j Ponudbe na oslasni zavod I. velika ledenica prekajevalnicam Sušnik, Maribor, Slovenska in prostor za 200 q sena. Ve-«} ulica 15. 1079 liki prostor s streho, kjer se« lahko postavi več, naloženih Cev za vodo, 8 met dolga, vozov sena. Moderno ureieni J se, takoj kupi. G stilna „Pri 4 svinjski hlevi, veliki vrt za, . črnem or!uu. 1061 2—2 zelišča, velike brajde, ki da-j jejo 600 itrov vina letno Lep 1 pr„ožnostn( nakup novega moškega dvokolesa znamka Puch. Gostilna „Pri črnem orlu* pri sobarici. 1064 2-2 sadonosnik. tri orala rodovitnih njiv in 6 prostorov za zidanje hiš. Celo posestvo je skupaj, ter. se takoj proda. Vpraša se Nova vas, Wo!fan-. kova cesta št 3. . 1072 • proda se več lesenih zabojev | Marib. tiskarna d d. * Ročni šivalni stroj, praktičen * tu«h,za šivatne rokavic, se po Jetika! Znani špecijalist za ceni, proda Krčevina 194 pri j pljučne bolezni dr. Pečnik treh ribnikih. 1081 j ordimra od 5. a v/usta vsaki j torek in petek od 14. flrlvnica Frana Novaka na 'i do 16. ure v Mariboru, Raz- Aleksandrovi cesti št 22 se J lagova ulica št. 21, I. nad- priporoča. 22. stropne. 1046 5—2 Jt it V nedeljo 3). julija ob 9. uri Zajutrk: Specijalitetni guliaš. V torek zvečer koncert. 1076 Opravilna štev. E 8-6/21 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1921 popoldne ob 15. uri prodajo se v Mariboru, Pod mostom štev. 9 po javni dražbi sledeči predmeti: 1 glasovir, 1 sod malinovca, 1 sod rislinga, 1 sod slivovke, 1 gramofon, 2 konja, 1 voz, različno pohištvo, perelo za posteljo in eno moško kolo. K draženju se bo začelo pozivati še-le pol ure po zgoraj navedeni uri med tem se lahko te predmete ogleda. J082 Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. julija I92L Sokolska efektna loterija v Novemmesfu Glavni dobitek 60.000 kron Srečka 1 dinar 1019 *-> Žrebanje nepreklicno 20. avg ista t. L Efekti razstavljeni v trgovini brata Šoštarič na Aleksandrovi cesti, Srečke na prodaj pri g. Zlati Brišnik, Slovenski* uli . a in v trgovini Šoštarič, Aleksandrova cesto* V nedeljo 31. JuHJa 1921 vrini koncert v gostilni „Prl Urbanu” v Vrbanovi ulici st. 28' ali podaljšana Slovenska ulica. Igra sekstet Narodne godbe Začetek ob 16. uri. 1069 5 Kje pa si bil Joža, da si tak Židane volje? V Prešernovi kleti! Pil sem „moškat‘‘, če ga le vidiš, se moraš smejati! Pa tudi druga virička ima dobra in ne draga! Kje pa je to? 1048 2—2 V Gosposki ulici 26! IEBBI Dražbeni oklic, 7 Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru c dne 14. julija 1921 Nc VI 864/21-1 bo dne 12. avgusta 1921 prostovoljna sodna dražba posestva vi. št 62, kat. obč. Studenci, obstoječega iz stavbišča pare. št. 48 s b?šo štev. 23 na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Mariboru, pripravne tudi za trgovino, obrt ali industrijo, v izmeri 9 a 10 m2 in vrta pare. štev. 31/1 v izmeri 13 a 66 m3, priptavnega tudi za stavbišče. Dražba se vrši na licu mesta v Studencih, Aleksandrova cesta štev. 23, ob 9. uri dopoldne. Izklicna cena znaša 320.000 K, pod to ceno se ne proda. Prodajalca imata skupno ali vsaki za sebe pravico, tekom 8 dni po dražbenem naroku najvišji po-nudek odobriti ali odkloniti. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe v roki sodnega poverjenika varščino v znesku ■ v> n po 32.000 K v gotovini ali varnih vložnih knjižicah. Bufllffl J Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in ka- ,llWwUJ • tastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega Posteljno perje našo vodno sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgalnici strokovnjaško sestavljene: Najfinejša Elitc-mešanica % kg K 34’— najtin. mešanica IMMsr) % kg K 32’— najfinejša Java-mešanlta y4 kg K 27’— najfin. družinska mešanica % kg K 22*— Rio žgana . .... % kg K 17*— I Pri odjemi od 5 kg dalje primaren popust. Pošiljanje po pošti na vse kroje! Barve lake, krtače, čopiče in vse potrebščine za slikarje in pleskarje se dobi pri’ R. Schvveighofer Koroška cesta 9 („Pri kmetu*). 1023 6-2 Spreten Nova specialna trgovina za kavo Jaš in Lesjak, Maribor Šolska ulica št. 2. 865 KHJIGIIfEZ se takoj sprejme v Mariborski tiskarni d. d., Jurčičeva ulica 4. * 51 vinskih sodov 50 1 do 24 hi proda i* zapuščine gosp. Feliksa Ferka 1074 2-1 dr. Rosina, odvetnik v Mari' boru, Aleksandrova c. ■■■■■■■ ki obvlada popolnoma itaUjte* jezik, »amostojno moč, »prej®* pod ugodnimi pogoji veSje govsko podjetje v Ljubljani« 0 nudbe pod ..Italijanska kor«** pondentinja“ na npravo »Ta- bora ■■■■■■■■ Leseno pobHtoo Železno poblitoo Tapetniško poklšfeo dobro in po ceni v zalogi pohištva Karol Prels, marlbor 217 10—10 Slomškov trg 6, Ceniki zastonj! Ceniki zastonj1 Ne pozabi naročnine! poverjeniki, 1077 Mihael Korber, notar sodni pover.enik. Pozori NaoMei Da zadovoljimo mnogoštevilno izraženi želji naših odjemalcev, prodajamo naše svetovnoznane krasne remontolr-ure za gospode dobro uravnane, 28-ur idoče, z dveletno garancijo za neprimerno nizko ceno komad po 125 dinarjev, proti naMačilu 45 dinarjev na mesečne obroke po 8 dinar-; Pošiljatev sledi takoj po sprejemu naplačila pri-no. Cenj. odjemalci naj nam blagovolijo na-3. iti svoj naslov. Pri takojšnjem plačilu 5 odstotkov popusta. 1075 4-1 Skladišče ur Adolf Mith Zagreb, Samostanska ul. 4. Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predložki Gradi za matrace Platno za slaninjake Nanking Inlet Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10. 535 Preselitvena objava. II se nahaja odslej Gosposka ul. 20 v nekdanji trgovski hiši PIRCHAN , Največja zaloga pohištva in posteljne oprave po najnižjih cenah. — Provinčna razpošiljatev. Ceniki brezplačno. ffiSP” Svoboden ogled. »MfiSI 1073 3-1 Tpena ponlražba II •'VOOOOOOOOOOCOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOJ s Jos. Martinc Maribor 625 Galanterijska veletrgovina 1078 F. & A. UHER podružnica MARIBOR Slovenska ul-8 Izvršuje vsa v spedicijsko stroko spadajoča dela najkulantneje. ltna...na razpolago velika skladiiča za shranjevanje vsakovrstnega blaga, PohiŠ'va itd. Pri selitvah v inozemstvo preskrbuje potrebno izvoznice in daje tozadevna pojasnila brezplačno. Selitve v luzemstvu izvršuje strogo^P želji strank. Zacarinuje uvozno kakor izvozno blago po skrajno nizkih ceno - oor.e'^ooorfvy'nf>ooctv?oroooooooo Zmerne cen# L.astuik in izdajate11- w**^orcH Tabori — Tiska; Mariborska liska*