ŠOLA NA DALJAVO Pouk na daljavo na OŠ Franja Malgaja Šentjur Aleksandra Lampret Senčič, mag., prof. def., OŠ Franja Malgaja Šentjur Članek govori o procesu načrtovanja in izvedbe medpredmetnega povezovanja. Skozi timsko delo, načrtovanje vsebin in gradiv spoznamo proces sodelovanja strokovnih delavcev. Organizacija medpredmetnega povezovanja zahteva od strokovnih delavcev veliko več, kot sami pričakujemo. (2011) v partnerstvu med šolo in lokalno skupnostjo daje pomen starševstvu, medsebojnemu komuni- ciranju, odločanju in sodelovanju šole s skupnostjo. Skladno s teorijo tudi mi skrbimo, da imajo otroci s posebnimi potrebami mrežo podpore, ki razvija spo- sobnosti otrok v najvišji možni meri. Danes imajo tudi majhni otroci po Arnšek (2018, 15) neomejen dostop do digitalnih tehnoloških naprav. Piše, da so mladostniki odrasli s tabličnimi računal- niki in pametnimi telefoni, pri čemer se ne spomi- njajo časa pred internetom, oprijelo se jih je poime- novanje »digitalni domorodci« (Crone in Konijn v Arnšek 2018, 10). Na šoli smo v odgovornosti do otrok in strokovnega dela glede na posredovane okrožnice Ministrstva za šolstvo in priporočil Zavoda za šolstvo glede izvajanja pouka na daljavo pripravili načrt, kako medpredme- tno sodelovati in pri tem ne izgubiti na kvaliteti stro- kovnega dela. Pred izvajanjem pouka na daljavo so na šoli tako potekale priprave na delo. Med jesenskim oddihom otrok je vodstvo šole pripravljalo vse potreb- no za zagon informacijskih poti, videokonferenc, in OŠ Franja Malgaja Šentjur je šola, ki s secesijsko ar- priskrbelo računalnike otrokom, ki so jih potrebovali. hitekturo opozarja nase in s častitljivo starostjo sto Z načrtovanjem smo se preko videokonferenc pove- dvajsetih let opominja rodove na pomembnost iz- zovali med tednom pred začetkom izvajanja pouka obraževanja. Šola je javni vzgojno-izobraževalni za- na daljavo. Z dvosmerno komunikacijo po službe- vod z izvajanjem javno veljavnega rednega osnov- nem mailu nas je ravnatelj obenem obveščal o novo- nošolskega izobraževalnega programa. Izvajamo stih in okrožnicah, ki so pritekale v ustanovo, poskrbel tri programe: program rednega osnovnošolskega je za lastno videopredstavitev načina poteka pouka in izobraževanja, program rednega izobraževanja s podal informacije o izvajanju pouka na daljavo. prilagojenim izobraževanjem in dodatno strokovno pomočjo in program prilagojenega izobraževalne- Rowan (v Arnšek 2018, 15) razmišlja, da je človek pred ga programa z nižjim izobrazbenim standardom. sto leti moral za preživetje uporabljati gibanje, danes Slednji je redkost v šolskem prostoru. Letos šolo obi- živimo v domnevi, da za preživetje potrebujemo teh- skuje 584 učencev, z njimi pa dela šestdeset stro- nologijo. Oviro vidi v tem, da tehnologija ubija tisto, kovnih delavcev. kar imamo najraje, povezanost s soljudmi. Meni, da je povezanost ključnega pomena za varen otrokov V skrbi za inkluzivno vključevanje otrok v izobraževal- razvoj. Zato na šoli skrbimo za kvalitetne medoseb- ni sistem si ravnatelj mag. Jure Radišek prizadeva, da ne odnose. V poslanstvu in viziji LDN šole (v Radišek bi v šolo prihajali učenci okoliških krajev in se enako- 2020, 10) je zapisano, da si želimo šolo, ki bo zaradi vredno vključevali v šolsko življenje in delo. Vključe- aktivnih oblik in metod dela, urejenosti in tehnolo- vanje otrok s posebnimi potrebami je na šoli uteče- ške opremljenosti učencem bolj zanimiva in bodo v na praksa, dobro sprejeta s strani ustanovitelja šole, šolo radi prihajali. S kratkoročnimi cilji zagotavljamo občine Šentjur, in sveta zavoda, sveta staršev. Epstein motivacijo otrok z ustreznimi modeli pouka, med- 16 Didakta predmetno povezovanje, projektno delo, praktični Toda kako? pouk. Pri spodbujanju socialnih in digitalnih kom- Spraševali smo se, kako dogodke, ki bodo povezani petenc otrok je pomembno, da učenci ne izgubijo s poukom na daljavo (občutki otrok, doživljanje pro- socialnega stika. cesa pouka na daljavo) usmeriti, da bodo otroci do- življali občutke zmožnosti, da bodo uspešni. Jeriček Stres in šola Klanšček (2015, 12) opozarja, da je največji stres pri Mikuš Kos (1991, 10) piše, da je šola socialen prostor, otrocih in mladostnikih pogosto povezan s šolo. katerega pomen in učinki so takoj za družinskimi po- meni in učinki. Majerle meni (1998, 28), da šola pov- Bili smo pozorni na otrokov individualiziran program. zroča stres. Po Mikuš Kos (1993) pa je učinek stresa Zavedali smo se, da je ekran lahko »živ predmet«, bili odvisen od preteklih izkušenj, osebnostnih lastnosti, smo usmerjeni na odnose, ki jih s takšnim načinom psihosocialnih vplivov, ki stres lahko povečajo, lahko dela povzročamo. Glede na raziskavo Zveze Svetov pa pripomorejo k obvladovanju šolskega stresa, če- staršev Slovenije (2020) smo se dogovorili, da otro- sar smo se na naši šoli zavedali. kom pouk olajšamo. Otroke smo spodbujali, jim po- šiljali motivacijske stavke, slike z empatično vsebino, Ohranjali smo ravnotežje med spretnostjo otrok z stavke z jaz izrazi. Velikokrat smo jim povedali, da jih računalniki in pretirano uporabo tehnologije. Razi- pogrešamo, jih imamo radi, v pouk vključevali lutke, skave so namreč pokazale, da imajo otroci, ki so bolj animacijo. Najbolj pomemben je bil direkten stik z spretni z računalnikom in drugo tehnologijo, boljšo učenci preko videopovezav. samopodobo in so bolj samozavestni od otrok, ki ra- čunalniških spretnosti nimajo dobro razvitih (Turkle Učitelj tehničnega pouka je poskrbel za osnovno v Arnšek 2018, 5). Hkrati pa lahko beremo o preko- računalniško opismenjevanje, navodila za sestavo merni rabi tehnologije, ko se mladostnik pretirano PowerPointa, pri TIT in RAO je z otroki veliko vadil. dobro počuti med virtualnimi, navideznimi prijatelji, Didaktično delo je otrokom pri pouku na daljavo ko- ko ni več zmožen regulirati časa, ki ga temu nameni. ristilo, da so bolj samozavestno pristopali k nalogam. Je nesrečen, ker ni v stalnem stiku z mobilnim telefo- nom, računalnikom, drugo tehnologijo. Mladostniki, V aktivu strokovnih delavk prilagojenega programa ki so odvisni od interneta, imajo večje težave s social- smo oblikovale protokol izvajanja pouka na daljavo, no kognicijo, saj živeč v virtualnem svetu ne zmorejo ki smo ga mrežno delile z učitelji, ki poučujejo v na- dojemati perspektive drugih ljudi (Yeoung-Rang idr. šem programu. Učitelji, ki poučujejo v oddelkih pri- v Arnšek 2018, 8). lagojenega programa, so poučevali tudi v oddelkih rednega izobraževalnega programa. Pri delu smo imeli stik z otroki, tudi med »podaljšani- mi počitnicami«. Otroci so pošiljali kratke odgovore, kar je bil smisel povezave med podaljšanimi poči- tnicami. Npr.: »Pozdravljeni, pošiljam vam povratne informacije. Ja, s prijatelji smo bili veliko zunaj in bilo je lepo.« Oblikovanje načrta sodelovanja učiteljev Buckley (2000) navaja, da so prednosti timskega dela učiteljev za učence, da tim učiteljev z različnimi pogledi na temo, z različnim glasom in ritmom go- vora, z različnim stilom poučevanja in osebnostnimi značilnostmi deluje na učence spodbudno, vzdržuje višjo raven pozornosti in preprečuje, da bi se dolgo- časili. Sodobna informacijska tehnologija omogoča timsko poučevanje na daljavo. Oblikovani cilji medpredmetnega povezovanja: • izvajati videorazlage pouka, snemanje video- vsebin, • ne posredovati papirnatih gradiv, • povezati življenjske izkušnje otrok, • spodbujati miselno aktivnost učencev, • spodbujati motivacijo otrok z lutko, igračo, po- govorom, skečem na daljavo, • izmenjevati ideje z otroki, • zmanjševati učni stres. 17 Didakta ŠOLA NA DALJAVO V prvem tednu pouka na daljavo smo se osredoto- Vsi učenci na šoli imajo na razpolago tablice za na čali na obravnavo snovi, utrjevanje snovi, ocenjevanja klop, ki jih uporabljajo pri pouku. Znajo uporabiti na- znanja v prvem tednu namensko nismo načrtovali. mizne računalnike, kjer s svojim šolskim geslom do- stopajo do spletnih učilnic. Učenci prilagojenega programa in IKT tehnologija Učenci naše šole se enakovredno vključujejo v pouk, Kaj pa starši? z vsemi sredstvi IKT tehnologije, ki je na šoli na voljo. Brez staršev v času izvajanja pouka na daljavo ne V današnji informacijski družbi in družbi znanja je po gre. Ne pomeni, da starši namesto otrok izvajajo poročilu evropske agencije razvidno, da so učenci s naloge, ampak priskočijo na pomoč, ko je treba po- posebnimi potrebami med skupinami, za katere je praviti računalnik, pripraviti vklop, urediti hišno po- najbolj verjetno, da bodo naleteli na ovire pri dosto- vezavo. Starši so navajeni komuniciranja s šolskim pu in uporabi IKT (Evropska agencija za razvoj in izo- e-naslovom, pri pouku na daljavo so sami presodili braževanje na področju posebnih potreb 2013). vključenost v proces. Starše smo z elektronsko po- što in s telefonom obveščali o tekočih informacijah. Ključni argument v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD 2006) v 9. členu po- Učenci so poiskali pomoč staršev, ko so pošiljali ziva podpisnice Konvencije k spodbujanju dostopa sliko izdelka, posnetek. Starši so preverili dostop invalidov do novih informacijskih in komunikacijskih pošte, bili so nekakšna kontrolna skupina pri poši- tehnologij, sistemov, vključno z internetom. Uporaba ljanju izdelkov. Pri izvajanju govornega nastopa so IKT ni sama sebi namen, saj je sredstvo za podporo bili poslušalci, blažilci treme. Vključevali so se v ra- otrokovih zmožnosti pri učenju. zredna srečanja z razrednikom. Pri izvajanju pouka na daljavo se je v učilnice vključeval ravnatelj šole, ki je izvajal hospitacije na daljavo. S čim pomagamo pri racionalizaciji pouka na daljavo? Izvajanje medpredmetnega povezovanja je eden izmed načinov, poti. Vsak učitelj je pri predmetu uredil povezavo z učenci v Google učilnicah pred poukom na daljavo. Učenci so za poskus pove- zanosti rešili kviz, poslali pozdrav in odgovorili na enostavno vprašanje. S tem smo sledili povezano- sti, preverili sposobnost otrok za rokovanje z raču- nalnikom, miško, sposobnost prijavljanja v sistem in pošiljanja sporočil. Sledili smo napotku, da se učenje veščin, ki jih potre- bujejo učenci pri pouku na daljavo, ne sme dogajati med procesom izvajanja pouka na daljavo, veščine in rokovanje z IKT opremo so namreč del šolskega kurikuluma, učiteljeve letne priprave na delo. Pred poukom na daljavo smo določili metode dela, vezane na razlago snovi z našimi posnetki. Opira- nje na splet z ogledovanjem posnetkov drugih strokovnih delavcev nam je koristilo pri sledenju snovi, pri konkretnem delu z otroki pa nam kopi- ranje posnetkov ni pomagalo. Ker sledimo toku razreda, posebnostim otrok, so bili posnetki avtor- ski. Delali smo s prikazi, miselnimi vzorci, slikovnim materialom, igro in izvajali poskuse preko videa. Pri učnih oblikah je prevladovalo delo z videopo- snetki, spodbujali smo komuniciranje in sodelo- vanje otrok v parih, tudi na daljavo. Povezovalni elementi učitelja in učencev so bili izbira skupne teme, dejavnosti pri pouku, sledenje pouku v Goo- gle učilnicah, pripravljenost učitelja na povratne informacije preko maila. 18 Didakta Projektni pristop, ki smo ga izbrali za medpred- metno sodelovanje, je omogočil tudi uporabo IKT orodja in spodbudil digitalno pismenost otrok. Odzivnost preko telefona in e-pošte se je obresto- vala, saj je lahko proces pouka na daljavo nemo- teno potekal. Govorni nastop na daljavo je otrokom, ki so srame- žljivi in si nastopanja pred razredom, »živo publiko«, ne želijo, prinesel mnogo olajšanja. Pri tem smo bili pozorni na tempo pripovedovanja, izbiro časa in na razporeditev časa za predstavitev. Preverjali smo, kako je otrok izbral naslov za predstavitev, kako je prilepil sličice v predstavitev in kako je znal postaviti prezentacijo v Google učilnico. Pri povratni informa- Viri Arnšek, N. (2018): Uporaba tehnologije in možgansko delovanje ciji smo sledili skici semaforja, s katero je otrok znal otrok in mladostnikov. Koper: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP - zaključna naloga. oceniti izpolnjen cilj. Učenci so izrazili zadovoljstvo Buckley, S.J. (2000): Team teaching- what, why and how? London: in prejeli pisno pohvalo. Ob tem so občutili uspeh, Sage Publications. Epstein, J.L. (2011): School, family, and community partnerships.pre- učna tema pa se je prijetno zaključila. paring educators and improving schools.Philadelphia:Westview Press. Evropska agencija za razvoj in izobraževanja na področju posebnih Učenci, ki so izkazovali precejšnjo mero socialne ne- potreb (2013): Informacijska in komunikacijska tehnologija kot podpora inkluziji. rodnosti, so se pri stiku »skozi ekran« dobro počuti- Dostopno na: https://www.european-agency.org/sites/default/files/ ICT_for_Inclusion-SL.pdf li, saj jim ni bilo treba biti v konstantnem fizičnem Evropska agencija za razvoj in izobraževanja na področju posebnih kontaktu z osebami. Socialno bolj kompetentni potreb (2013): Informacijska in komunikacijska tehnologija kot pod- pora inkluziji – Razvoj in priložnosti za evropske države. učenci pa so pogrešali pristen stik, ton učitelja, ri- Jeriček Klanšček, H. (2015): Z zdravjem povezana vedenja v šolskem tem, osebnost, ki je skozi ekran bila »nedotakljiva«. obdobju med mladostniki v Sloveniji : izsledki mednarodne raziska- ve HBSC, 2014. Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje. To smo blažili z rednimi videokonferencami, sreče- Florjanič, L. (2017): Refleksija študentov razrednega pouka o usposo- bljenosti za medpredmetno povezovanje. Maribor: Pedagoška fakul- vanji. Otroci so se pri tem razgovorili, povedali so, kaj teta, UM - magistrsko delo. pogrešajo: »Meni pri pouku na daljavo manjka dru- Jeromel, V. (2016): Analiza dejavnikov stresa z vidika učencev in učite- ljev v osnovni šoli. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta, UM - ma- ženje s sošolci, učitelji. Upam, da se kmalu vidimo v gistrsko delo. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov(UNCRPD). živo.« Učenci so tudi navajali, da pogrešajo osebnost (2006). Dostopno na: https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/CRPD/Pa- učitelja, neposredno dogajanje v razredu. ges/ConventionRightsPersonsWithDisabilities.aspx#9 Majerle, V. (1998): Stres v šoli: študija primera. Didakta, let.8 (št.42/43) str. 27-30. Mikuš Kos, A. (1993): Šola in stres. Ljubljana: Svetovalni center za otro- Da bi pojav šolskega stresa omilili, smo uporabi- ke, mladostnike in starše. li tudi telefonske klice. V pogovoru z otrokom in Mikuš Kos, A.(1991): Šola in duševno zdravje. Murska Sobota: Pomur- ska založba. starši smo rešili marsikatero vprašanje, npr. kako Miller, K. (2000): Otrok v stiski: priročnik za vzgojitelje, učitelje, strokov- njake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. velika je fotografija za naslovnico, po drugi strani Ljubljana: Educy. pa si je otrok želel slišati glas učiteljice in se z njo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2020): Priporočila za- voda za šolstvo glede izvajanja pouka na daljavo Sklep o ukrepih za pogovoriti. Pouk na daljavo smo izkoristili tudi za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šo- različne igrice: povej ime predmeta, skrij predmet lah v šolskem letu 2019/2020. Dostopno na https://www.gov.si/drzav- ni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-sport/ v roko in ti povemo, v kateri roki je (veliko smo se Radišek, J. (2020): Letni delovni načrt OŠ Franja Malgaja Šen- tjur. Dostopno na:http://osfm-splet.splet.arnes.si/files/2020/10/ smejali zaradi zamenjave strani), izvedli smo vaje LDN2020_2021.pdf za sprostitev glave in vratu, si pošiljali sporočila na Rupnik Vec, T., Preskar, S., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Kregar, S., Holcar Brunauer, A, Bevc, V., Mithans, M., Grmek, M., Musek Lešnik, K. (2020): samolepilnih lističih. Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije COVID-19 v Slo- veniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.zrss. si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/. Zaključek Zavašnik Arčnik, M. in Erčulj, J. (2015): Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Ob vsem povedanem pa ne smemo pozabiti, da Zavod RS za šolstvo. Raziskava o obremenjenosti učenk in učencev. Dostopno na: https://www.zrss.si/objava/raziskava-o-obremenjenosti- moramo, če želimo imeti dobre odnose z učenci, -ucenk-in-ucencev med poukom na daljavo poiskati vzvode sodelova- Zavod RS za šolstvo. Izobraževanje na daljavo v posebnih razme- rah- priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli -Zavod republi- nja z učenci in starši, ki dopolnjujejo otrokovo zna- ke Slovenije za šolstvo, št.091-10/2020-1, dne 16.4.2020. Dostopno na: https://sio.si/wp-content/uploads/2020/04/Priporo%C4%8Dila_oce- nje. Ne smemo pozabiti na stresne situacije, ki so njevanje-O%C5%A0_16042020.pdf lahko povezane s šolo in so ekranu nevidne. Zavod RS za šolstvo. Okrožnica Zavoda RS za šolstvo v zvezi s podpo- ro pri izvajanju pouka na daljavo št. 091-23/2020-2 z dne 28. 10. 2020. Dostopno na:https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-10- Strokovni delavci lahko v času šole na daljavo -30-okroznica_os_oktober_2020.pdf Zavod RS za šolstvo (2020): izobraževanje na daljavo v posebnih raz- učencem z medpredmetnim povezovanjem str- merah- priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli Zavod RS za šolstvo. Opomnik z vprašanji, ki usmerjajo strokovne nemo učne vsebine in poskrbimo, da učenci pri delavce pri pripravi na pouk na daljavo št. 091-23/2020-3 z dne pouku na daljavo doživijo uspeh, s tem pa dopri- 28. 10. 2020). Dostopno na: https://www.zrss.si/zrss/wp-content/ uploads/2020-10-30-opomnik-za-pripravo-nacrta-dela_os.pdf nesemo k skupnemu lažjemu premagovanju epi- Zveza aktivov svetov staršev Slovenije -ZASSS (2020): Izobraževa- nje na daljavo in pogled naprej. Dostopno na: http://www.zasss.si/ demioloških razmer. index.html. 19 Didakta