___    93    ___
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V državnem zboru je razgovor o postavi zarad davkov od poslopij pri kraji. Stavljenih je bilo več nasvetov o premembah posamesnih določeb, a bili so vsi zavrženi. Manjšina odseka za pretres te postave voljenega je podala po poročevalcu svojem, poslancu Krzeczunowicz-u jako temeljito izdelan nasvet manjšine, v katerem je dokazana nepravičnost tega davka, ki bo posebno zadel mesta po deželi, kajti iz-vzemši glavna mesta bo povsod više nego je zdaj. Razen tega je davek neprilično odmerjen, ni se jemal ozir ne na posebne razmere , ne na vreme po posamesnih deželah. Konečno povdarja poročilo to , da bi bilo zdaj že čas premišljevati, da državni blagajnici se ne pomaga toliko po povišanji davkov, kolikor s tem, da se ogiba vlada nepotrebnih stroškov, ali z drugo besedo: da se denar nabira po krajcarjih, po goldinarjih pa tje meče. — Ta predlog v zbornici ni obveljal, al važen je vendar-le zarad tega, ker je iz njega razvidno, kako malo se večina tega državnega zbora zmeni za blagor ljudstva; komur ti jasni dokazi ne odpr6 oči, ta je gotovo slep, ali pa — kaj druzega.
— Kakor Dunajski časniki pripovedujejo, nastopi presvitli cesar potovanje svoje v Dalmacijo 2. dne aprila; najpred obiše Trst, kjer neki 2 dni ostane; od tod gre v Gorico (glej dopis v današnjem listu), iz Gorice pa v Benedke, odkodar se na parobrodu poda v P ulj (Pola) in od tod v Zader. VBenedkah, pravijo, se shaja z kraljem Laškim; ta shod bo Benečane v neko zadrego spravil v tem,   ali   bi  poprejšnjega ali
-----   94   -----
sedanjega svojega kralja z živahnejšimi evviva-klici pozdravljali.
— Zbornica poslancev je tudi obravnavala Črno-viško nemško vseučilišče, poslanec Czarkievicz in Hormuzaki sta v imenu Rumunskega naroda zahtevala, da naj se vseučilišče ozira tudi na potrebščine Rumunskega jezika; poravnanje reke Žile na Koroškem se je dovolilo; stroški so cenjeni na 763.000 gold., 4 desetine bode dala država, 4 desetine pa Koroška dežela , katere ji bode država brezobrestno posodila. — Poslanec Pfeifer (recte, kakor se nam piše, dr. Razlag) je z 21 druzimi poslanci interpelirai ministra Stre-mayr-a: kako to, da za Kranjsko deželo ni še imenovan nov škof, ker po novih verskih postavah nobena duhovska služba čez leto dni ne sme ostati prazna ? „Vaterland" radovedno praša, kje da je bila ta interpelacija zložena?
Cesko. — Pri volitvah za deželni zbor so, kolikor nam je dozdaj znano, po kmetijskih občinah povsod sijajno zmagali Staročehi proti nemškim in mladoče-skim kandidatom.
Francosko. —   Državni zbor je  zopet za nekoliko časa  Francosko   državo   proklarniral   za   republiko.
Dokler jej je Mac-Mahon na čelu, bode životarila; ko pa na njegovo mesto posadijo druzega, in republikancu izročijo predsedstvo vlade, se bode republika premenila v konvent ali komuno.
Nemčija, — Bismark vzame res odpust za pol leta. Njegovi častitelji, ki mislijo, da brez Bismarka ne more svet več obstati, so zarad tega odpusta zelo potrti in se tolažijo le s tem, da Bizmark vkljub temu obdrži vladno krmilo v svojih rokah. Vsled papeževe okrožnice zoper Pruske postave, katoliški cerkvi sovražne, preganja sedaj vlada ne samo katoliške duhovne, temuč tudi katoliške uradnike. In časnik „Kolnische Zeitung*' v svoji togoti zoper papeža tako daleč sega, da pravi, da je sreča zdaj za papeža, da ni več vladar Rimske države, sicer bi se mu primerilo, da bi Pruske bojne ladije prijadrale v Civitavecchio , Pruski vojaki Rim obsedli itd.