REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
GORNJI GRAD
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
eto XII Številka 12 December 1981
D ft		
ffj| IH*		ris 1 I B*
ar V		
ne mirujejo
Leto 1981 gre h kraju. Stare koledarje in beležnice bomo zamenjali z novimi Kakor koli že, pa bomo kratko preleteli skozi leto nazaj in preverili, kako smo bili uspešni in tudi neuspešni, katere težave in okolnosti so nas spremljale na naši poti. Izkušnje, ki smo jih pridobili nam bodo v poduk za današnjo in jutrišnjo rabo. Svetovna gospodarska kriza povzroča brezposelnost milijonov delavcev saj je konkurenčni boj za tuja tržišča vse hujši v svetovni blagovni menjavi.
Te probleme krepko občutimo sami in jih bomo morali tudi sami vestno in preudarno razreševati. V letu 1981 smo pričeli uresničevati cilje gospodarskega in socialnega razvoja naše občine za obdobje 1981—1985. Zaostren gospodarski položaj v svetu in doma tudi nam ni prizanesel. Nakopičene težave pri gospodarjenju smo morali premagovati. Divjanje cen nismo mogli zadržati na planirani ravni, ravnovesje med ponudbo in povpraše-vanjemem ni bilo doseženo, zaradi česar je inflacija delala svoje. Občutili smo pomanjkanje repromaterialov in nadomestnih delov iz uvoza vsled česar je bila motena proizvodnja.
Tudi preskrba z nekaterimi proizvodi široke potrošnje je med letom nekajkrat zašepala. Še in še bi lahko naštevali vzroke, ki hromijo gospodarjenje pod spremenjenimi pogoji, kakršnih nismo bili navajeni. Poleg zunanjih vplivov, pa najbrž sami nismo dovolj napravili za boljše izkoriščanje delovnega časa, večjo izrabo delovnih priprav, na varčevanje z materialom in energijo, za dvig kvalitete ter hitrejše obračanje kapitala.
Kljub vsemu temu pa se naš razvoj v minulem letu ni ustavil, saj smo z delom pa tudi nekaj na račun dviga cen ustvarili takšen družbeni dohodek, ki pogojuje boljše pogoje napredku na vseh področjih naše skupnosti. Ponosni smo na tehnične in tehnološke izboljšave v proizvodnji, zgradili smo nove prodajne trgovske površine, razširili prostore za vzgojo in varstvo otrok, asfaltirali nekatere ceste, povečali število tdefonskih priključkov, zgradili novo električno RTP in mehanično delavnico za popravilo kmetijskih strojev, odprli novo zdravstveno ambulanto pa odpravili vrsto drugih manjših problemov ki so bili pomembni za življenje ljudi.
Ko vstopamo v novo leto 1982 se moramo zavedati težav katere bomo složno in s skupnimi močmi morali razreševati naloge, ki jih predvideva resolucija o ekonomskem in socialnem razvoju občine za nastopajoče leto. Hitreje kot doslej bomo morali odpravljati motnje, ki se nam prenašajo iz
minulega leta, z večjo in osebno odgovornostjo moramo izpolnjevati načrtovane cilje na vseh področjih družbene biti. Stremeti za proizvodnjo takih proizvodov, ki jih tržišče zahteva ne samo po količini pač pa tudi po kvaliteti. Posebno pozornost bomo morali posvetiti večji proizvodnji hrane in nadaljnji modernizaciji usmerjenega kmetijstva. Turistično gospodarstvo zaostaja za drugimi področji, vsled česar moramo pridobiti čimpreje ustrezne programe razvoja turizma ten v ta prizadevanja vključiti zainteresirane sovlagatelje izven občine. Izvoz moramo povečati, da si sami oskrbimo prepotrebne devize za nemoteno proizvodnjo.
Pred nami so priprave za volitve delegatov v občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti. V okviru naše frontne organizacije SZDL bomo vsa prizadevanja usmerili, da bo tretji sklic delegatske skupščine uspešno deloval le, če bomo izvolili delavoljne, našemu sistemu predane delegate. To bo poroštvo kontinuirane poti, ki nam jo je začrtal pokojni tov. TITO. Ko si bomo ob novoletnih praznikih stiskali roke in želeli svojcem, sodelavcem, prijateljem vse najboljše pa bo poleg tega v naših srcih tlela neugasna želja po miru brez vojn in uničevanja kar se na žalost po svetu dogaja in grozi.
Vsem delovnim ljudem in občanom se iskreno zahvaljujem za vse napore pri socialistični izgradnji, da bi tudi v bodoče sodelovali v različnih samoupravnih organih in odgovorno sprejemali odločitve in jih tudi uresničevali za večjo blaginjo naše socialistične samoupravne družbe.
Srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1982!
HINKO ČOP PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
Pripadnikom oboroženih sil čestitamo ob njihovem prazniku!
Trenutno so za nas najbolj prisotne naloge o volitvah v družbeno politične, samoupravne interesne skupnosti in organizacije ZZB NOV. Močno so delovno prisotna vprašanja stabilizacijskih prizadevanj na vseh področjih, poglabljanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, politično delo ob 40. letnicah revolucije naših narodov in narodnosti, vprašanja kontinuitete revolucije in nenazadnje vprašanja socialne in zdravstvene varnosti borcev NOV ob vsestranskem prizadevanju za utrditev, gospodarstva na vseh ravneh.
Vsako od teh vprašanj vsakodnevno družbeno in politično zaposluje borce NOV, kar daje tudi v današnjem Času, našim organizacijam družbeno politično in ustavno vlogo v našem samoupravnem sistemu.
V volilnih pripravah smo se jasno dogovorili za tiste delegate, ki so popolnoma predani
Naša prizadevanja in hotenja
V teh dneh na različnih ravneh našega družbenoekonomskega in političnega življenja ocenjujemo izvršene naloge, kj smo si jih zadali kot programske usmeritve za iztekajoče se leto. Tako smo tudi v občinski konferenci SZDL pred nedavnim obširno spregovorili o naših skupnih prizadevanjih in naporih v tem letu.
Težino opravkov pri vsakodnevnem delu smo imeli z usklajevanjem različnih interesov in hotenj, ki so pogojeni s položajem posameznika oz. skupine v sistemu proizvodnje, menjave in delitve. Izredno važno je kako smo uspevali pri povezovanju, soočanju in usklajevanju teh interesov v družbeni praksi, ker so le—ti gibalna sila vseh družbenopolitičnih akcij, so motiv neprestane aktivnosti, ki se vodi okrog tega: kako bo družbenopolitična skupnost urejena, kako bo njena nadgradnja funkcionirala in v čigavo korist bodo rešena konkretna vprašanja družbenega življenja. Zato smo pri našem delovanju razvijali sposobnost določenega razumevanja interesov, kot angažiranega odnosa ljudi do družbenih razmer in svoje eksistence. Glede na to smo in bomo tudi v prihodnje podpirali institucijo dogovora o vsakem problemu, pojavu ali željah ljudi ter ob tem naglašali škodljivost zaostrovanja stvari brez potrebe, ravno tako pa tudi odlašanje rešitev, ker čas sam po sebi dosti stvari ne rešuje, pač pa zapleta.
S programsko usmeritvijo smo si za tekoče leto zadali težišče delovanja po treh sklopih vprašanj, ki so se nanašala na nadaljnji razvoj demokratizacije družbenega in političnega življenja v občini, na ja-
čanje naše obrambne in samozaščitne usposobljenosti in na povezovanje vseh sil v bitki za učinkovitejše gospodarjenje. Ti trije sklopi vprašanj so izredno široki in razvejani po svoji vsebini, pa kljub temu niso zapirali možnosti reševanja tudi na ostalih področjih.
Kar se tiče prvega sklopa, o nadaljnji demokratizaciji družbenega in političnega življenja v občini, smo ga poskušali izpeljati prek čisto konkretnih oblik dela, s tem da smo ocenjevali in odpravljali slabosti pri našem delovanju; nadalje pri funkcioniranju delegatskega in skupščinskega sistema; da smo vodili obsežne in intenzivne priprave na volitve; da smo poskušali vpeljati v življenje številnepobude in predloge ljudi o različnih perečih življenjskih vprašanjih; da praktično vpeljujemo v življenje celotivo pojmovanje Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti; da dosledno skrajšujemo mandate in le izjemoma pristajamo na prehod funkcionarja na drugo funkcijo in da smo v tem času tudi razširili odgovornost za kadrovske rešitve na vse subjektivne sile.
Podobno lahko govorimo tudi o drugem sklopu vprašanj, saj smo zelo intenzivno delali na obrambni in samozaščitni usposobljenosti v občini. V ta namen smo tekom leta usklajevali aktivnosti pri dograjevanju ustreznih planov, vršili usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter vse to preverili z akcijo NNNP-81 in vajo o protispecialnem delovanju. V teh akcijah je prišla do izraza naša medsebojna povezanost, strnjenost in soodvisnost.
Tretji sklop vprašanj s področja povezovanja vseh subjektivnih sil za
ustalitev in učinkovitejše gospodarjenje je izrazito dolgoročne narave in podobno kot ostala dva strateškega pomena. Dotika se bistva najtežjih družbenoekonomskih problemov in tistih vprašanj, ki nas vsakodnevno žulijo. Soočamo se s številnimi težavami v lesno-predelovalni industriji, komunalni in zdravstveni dejavnosti. Vprašanja, ki se porajajo ob bitki za vsesplošno ozdravitev gospodarstva, ob zadovoljivi oskrbi s potrošnimi dobrinami, za večjo produktivnost živega in opredmetenega dela, za primerno obvladovanje novo ustvarjene vrednosti, za znosne stopnje inflacijskih gibanj in porasta življenjskih stroškov, za realizacijo fizičnih količin blagovnih proizvodov in gozdarstva in kmetijstva ipd., so tista, ki so silno angažirala in izpostavljala vlogo vseh subjektivnih sil bolj, kot kdajkoli doslej. Ob tem pa smo ločevali, kaj se da napraviti s samo družbenopolitično aktivnostjo in kaj je stvar strokovnega, poslovodnega, racionalnega in odgovornega odnosa do konkretnega, družbeno priznanega (plačanega) dela ter s tem tudi do nakazanih vprašanj.
Nalog kot vidimo, v javnem življenju nikoli ne zmanjka. Vsem pa je skupno to, da jih uspešno, smelo in korajžno lahko premagujemo le, če imamo pred seboj enotne, skupne in združevalne cilje!
JOŽE KUMER
zvezi komunistov in imajo vse moralno politične in ljudske vrednosti. Samo taki lahko prispevajo h poglobitvi in rasti ugleda borčevske organizacije in.učinkovito vplivajo na razvoj družbenega, političnega življenja v vseh sredinah od krajevne skupnosti do celotne naše družbe. Uspešno delo udeležencev NOV si drugače ne moremo zamišljati. Borci NOV so dali ob raznih prilikah množico jasnih predlogov za utrditev gospodarstva. Kritizirali so forum-ske odločitve ožjih krogov, aktivno so se vključevali v izvrševanje nalog v krajevni skupnosti, delovnih organizacijah in drugih samoupravnih sredinah, kjer živijo in delajo. Pomeni, da so se za reševanje teh vprašanj spoprijemali prav tako kot v bitkah v oboroženem boju, vendar tokrat v boju za boljšo prihodnost, srečo, sožitje in dostojanstvo človeka.
Aktivnost borcev NOV pri razvijanju izkušenj iz NOB ni sama sebi namen. Prav zdaj so nam še kako potrebna politična aktivnost, zagnanost in navdušenje, ki so nas spremljali vedno kadar smo se odločali in delali.
Zato želimo vplivati na aktivno delo vseh činiteljev naše sedanjosti, vseh skupnosti in organizacij, tudi delovnih, a posebej mladine, ki naj ne bi bila ustvarjalec pogojev samoupravnega organiziranega življenja in samozaščite.
Zahtevamo razredno vsebino socialističnega samoupravljanja, da se ne uresniči-. +“žnje do nevtralizacije zgodovinskega bistva NOB. Hočemo zgodovinsko poštenost javnosti do vrednot preteklosti, ki tudi danes pomenijo svobodo, tovarištvo, solidarnost, internacionalizem in narodnost.
Preradi poudarjamo visoko porabo za varstvo borcev NOV in premalo jim nudimo v zdravstvenem, socialnem in stanovanjskem pogledu. Težnje za zmanjševanje pravic, ki izhajajo iz že sprejete zakonodaje za borce NOV niso stabilizacijske. Kaj naj borci NOV v poprečni starosti 65. let pri tem sploh prištedimo ob vzporedno porajajočih se problemih v življenju, ki nas spremljajo kot ostarele bivše udeležence revolucije?	VLADO KOŠIR
Praznik oboroženih sil
Občanom želimo v letu 1982 zdravja, uspešnosti in miru!
Skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredniški odbor Savinjskih novic
22. decembra praznujejo oborožene sile Jugoslavije v spomin na ustanovitev I. Proletarske brigade, ki je bila tega dne 1941 v bosanskem mestecu Rudu oblikovana. Predstavljala je jedro porajajoče se ljudske armade v naši trpeči domovini.
Pod vodstvom Tita in komunistične partije so se široma naše zasužnjene domovine ustanavljale enote, ki so se borile proti mnogo močnejšemu zavojevalcu. Nastale so brigade, divizije, korpusi in armade. Iz nič je zrasla močna osvobodilna vojska, ki je ljudem vlivala pogum vztrajati do končne zmage. Domoljubje širokih ljudskih množic je omogočalo nenehno rast odpora in boja proti fašističnim armadam. Razkosana domovina je postajala enotna - v osvobodilnem gibanju. V vseh pokrajinah je zavrelo, vsi narodi in narodnosti so stopili v bran svoje svobode in neodvisnosti, ki so jo zapravili nekdanji oblastniki razpadle države.
Osvobodilno gibanje je dejansko zraslo iz narodov, iz ljudstva. Zato je bila vojska, ki se je borila tud) rosnih*’0 1i»ir|«{1ra.	mnoflo?
odločnih delavcev,	in
izobražencev, ki je ob naj ve naporih zmagovala in končno zmagala.
Danes, ko živimo v miru, ko se srečujemo s težavami zapletenega gospodarskega položaja doma in v svetu je seveda tudi potreba po oblikah oboroženih enot prilagojena času. Načela splošnega ljudskega odpora povezujejo vse sile v združen odpor, pomeni, da so vsi naši ljudje ne glede na starost in sploh obvezani stopili v bran svobode in neodvisnosti.
Če je rod, ki je izvojeval svobodo danes že utrujen od prestanih naporov boja in družbene graditve, potem je na njegovo mesto stopil mladi, ki nosi v sebi zavest svobodnega človeka, globoko prepričanje, da je naša moč le v bratstvu in enotnosti, da zmoremo proti vsakomur braniti pridobitve osvobodilnega boja in da mu je mesto v vrstah TO in povsod tam kjer gre za obrambne napore, za ohranitev neuvrščene, samoupravne, socialistične domovine.
UREDNIŠTVO
Poštnina plačana v gotovini
Več v izvoz
Naša največja delovna organizacija	Gorenje—Glin
se je znašla, tako kot druge v hudi tekmi za prodorna tuja tržišča. V zaostrenih pogojih gospodarjenja je seveda takšna usmeritev edini obetajoči izhod iz zagat, ki jih povzroča pomanjkanje deviznih sredstev za nabavo surovin in nadomestnih delov.
V razgovoru z glavnim direktorjem inž. Ivom Bastlom smo lahko zvedeli, da je TOZD Stavbno pohištvo sicer uresničila proizvodni načrt 100 % vendar pa se pojavljajo težave s prodajo teh izdelkov na domačem trgu. Delno je takšnemu stanju kriva omejitev gradenj, v glavnem pa se ugotavljajo prevelike zmogljivosti podobne industrije v Sloveniji in državi. Tudi zasebniki manj gradijo. Tako se zaradi nakazanega stanja kopičijo zaloge. Glin pa še povrh
vsega ne izdeluje celotnega programa stavbnega pohištva, kar ima tudi slabe strani. Delajo na tem, da bi se proizvajalci v Sloveniji dogovorili glede skupnega nastopa na trgu, kar bi- pomenilo neke vrste medsebojno dopolnjevanje . programov. Istočasno pa je treba hitreje ravnati, ko gre za dogovarjanje znotraj lesarske stroke v sami občini. O tem je bilo doslej že mnogo besed, pa žal premalo dejanj!
Dolgoletne težave so v TOZD Iverna, ki ima tudi sedaj kar občutno izgubo. Stroji, stari že 10 let in obratujejo nepretrgoma v 4 izmenah, so v nekaterih sklopih iztrošeni. Seveda kaže ob tem govoriti tudi o ne ravno sodobni tehnologiji. Tako je izdelek kakovostno slabši in manj vrednoten. Odločili so se za obnovo iztrošenih.delov opreme. V prvi vrsti vse „na-tresne postaje“, ki pomenijo ključne točke v proizvodnem postopku. Pa tudi na količino izdelkov vplivajo. Že v oktobru t. 1. so računali s prenovo strojev, pa so uvozne težave premaknile dela ža mesec dni. Vse je sedaj v glavnem opravljeno in stroji bodo spet stekli v kratkem, vsekakor pa še v decembru. K tem ugotovitvam sodi še tista o prešibki kadrovski zadevnosti te zahtevne TOZD. Na odgovorna delovna mesta so sedaj postavili tehnično dobro podkovane ljudi, pa je tako pričakovati tudi v tem pogledu boljše uspehe. V Glinu so prišli do spoznanja, da morajo tehnično izobraženi ljudje postati dejansko neposredni proizvajalci, skratka morajo delati v danes že splošno zahtevnih delovnih postopkih.
Veliko so si obetali od oplemenitenih plošč, katerih proizvodnja je zadovoljivo stekla. Te plošče naj bi služile v glavnem dokončnim izdelkom doma, saj je prodajati izdelke bolj gospodarno, kot pa polizdelke ali celo surovino. Na sploh so oplemenitene plošče dober in iskan izdelek. Smelo so načrtovali donosne izvozne posle, vendar se je zataknilo
pri melaminskem papirju, ki je temeljna surovina. Doma imamo le enega proizvajalca in to v Kočevju. Čeprav so plačevali melaminski papir v devizah ga ni bilo dovolj in dragoceni stroji so marsikdaj obstali. V prihodnje se obeta novi proizvajalec tega papirja v Črni gori, potem bo najbrž bolje. Zastoji v načrtovani proizvodnji so seveda občutni in imajo večkratne posledice. Tudi v pridobitvi deviz. Vse pripravljajo tako, da bodo v prihodnjem letu prav ti izdelki glavno izvozno blago Glina, za te naloge so najsodobnejše opremljeni.
Žagarska proizvodnja teče po načrtu. Izdelki gredo predvsem v prodajo znotraj Glina v TOZ: Stavbno pohištvo. Pestijo jih težave z delavci. Teh namreč vedno manjka. Ni volje, da bi delali na žagi. Zato bodo v srednjeročnem obdobju dela na žagi do možne oblike mehanizirali in avtomatizirali.
Del žaganega lesa mora v izvoz. Sicer pa vladajo med TOZD dohodkovni odnosi. Pomembna pridobitev bo naprava za beljenje in krojenje hloda vine, ki jo nameravajo že postaviti v novo osrednje skladišče. Z deli na tem bodo pričeli že prve mesece prihodnjega leta. To bo omogočilo dovoz nebeljene hlodovine, saj tudi gozdnih delavcev primanjkuje. Pa še to, s takšnimi napravami bo lesna idnustri-ja pridobila kakovostne gozdne Sortimente. Tudi nevarnost škodljivcev, ki napadejo nebeljen les tako odpade. Ti stroji so kanadske izdelave in so že v skladiščih Glina. Lubje, ki bo z beljenjem v velikih količinah na skladišču pa nameravajo uporabiti za kurjenje v kotlovnici. Tako bodo domačo energijo pocenili in jo nudili še drugim za ogrevanje. Že sedaj je na glinovo kotlovnico vezan kulturni dom v Nazarjah, za paro pa se zanimajo še v Elkroju, zanimiva pa je tudi za stanovanjske blokce.
Kako naprej?
Po zamisli iz srednjeročnega načrta bodo pričeli v Iverni izdelovati kosovno pohištvo, v glavnem za izvoz. Oprema je v večjem obsegu že postavljena.
V Stavbnem pohištvu pa bodo uvedli nekatere izboljšave izdelkov, ki bodo poslej na trgu bolj iskani. Tako bodo izdelke trikrat premazali, kar pomeni že končni proizvod, oziroma je pripravljen za dokončno uporabo. Sestavili bodo montažne skupine za suho vzidavo oken v blokovni gradnji. Glede tega so že v dogovoru z upravo JLA.
Potrebna bo večja kotlovnica, da bo lahko služila širšemu in že opisanemu namenu. Uredili bodo tudi delavnice za vzdrževanje lastnih naprav.
Letošnje izvozne načrte bodo uresničili predvidoma 95 %, seveda pa je to premalo glede na potrebe po deviznih sredstvih. Količine izdelkov za izvoz bodo torej morali povečati kar za 100% na konvertibilno tržišče. Treba je vedeti, da Glin odstopa devize GG Nazarje, kar izhaja iz dogovora, da Glin izvaža žagan les in druge izdelke. Močno pa se bo treba potruditi, da bodo uspeli izvažati tudi izdelke stavbnega pohištva, saj je ta TOZD trenutno edina v Glinu, ki še ni vključena v mednarodno delitev dela.
Gojenci vojaške tehnične šole med ogledom izdelave oplemenitenih plošč v Glinu.
Kako
v kmetijstvu
Zdaj je že jasno, da spremljajočih ekonomskih težav nismo uspeli dovolj učinkovito premagovati in da marsikateri cilji ne bodo uresničeni.
V prireji mleka bomo komajda presegli lanskoletno raven. Zrejenih govejih pitancev bo manj kot leto poprej. Pač toliko, kolikor je bilo lani privezanih telet za nadaljnjo rejo. Tudi število „premiranUi” plemenskih telic za obnovo lastnih čred in prodajo tujim kupcem je nekoliko upadlo. Podobna neugodna gibanja ugotavljamo tudi za druga območja Slovenije. Dejstva, ki resnično zaskrbljujejo!
Razmišljanja o vzrokih za tako nevzpodbudno stanje v osnovni živinorejski proizvodnji dajejo povsem nedvomljiv odgovor:	porušena ekonomska
računica!
Objektivnih ovir za večjo pri-rejo je bilo mnogo več kot kdajkoli poprej. Najbolj je šepala redna preskrba s potrebnim reprodukcijskim materialom. Pomanjkanje, nepravočasna iz-dobava in pretirane dražitve krmil in gnojil so občutno zmanjšale njihovo uporabo, s tem pa tudi proizvodno intenzivnost in tržnost.
Nezadovoljivo izpolnjevanje proizvodnih planov v prvem letu novega srednjeročnega obdobja nas opominja, da se resno vprašamo, če je kaj krivde tudi pred lastnim pragom., Nekaj, brez dvoma, tudi! Ne zavedamo se namreč dovolj, da varčevanje pri uporabi osnovnih reprodukcijskih materialov v proizvodnji zaradi trenutne nerentabilnosti povzroča — dolgoročno gledano - težko popravljivo škodo proizvajalcem samim, pa tudi družbi nasploh.
Poleg navedenih neuspehov pa je treba poudariti tudi pozi-
tivne dosežke zgor-njesavinjskega kmetijstva v tem letu, ki se izteka. Storjeni so bili odločnejši, premiki pri osuševanju zamočviijenih zemljišč in urejanju planinskih pašnikov. Skratka, vzpodbudni začetki nadvse pomembne akcije za izboljševanje rodovitnosti zemlje, ki je eden izmed osnovnih predpogojev za izboljševanje agrarne strukture (arondacije) in produktivnejše delo v kmetijstvu. Veliko vlogo pri tem je odigrala KZS oz. njena strokovna ter finančna pomoč.
V	letu, ki je pred nami, je kmetijstvu kot prednostni panogi gospodartva zgotovljena širša družbena podpora. Ta pa ne bo prišla sama od sebe, če si je ne bomo znali priboriti z razvojnimi programi, uglašenimi na večjo tržno proizvodnjo hrane, večjo produktivnost zemlje in dela, pa tudi na izvoz. Za hitrejši razvoj kmetijstva v hribovskem svetu bodo uvedene izdatnejše materialne vzpodbude. Občinska SIS za pospeševanje kmetijstva, regijski SIS-i za preskrbo in pa daljši dohodkovni odnosi v agroživilskem celotah bodo morali v še ostrejši borbi za več in cenejše hrane izdatneje pomagati.
Sorazmerno velika vlaganja družbenih sredstev v dosedanji razvoj kooperacijskega kmetijstva smo ob vsestranskih prizadevanjih za gospodarsko ustalitev še toliko bolj dolžni opravičiti z večjimi proizvodnimi učinki.
V	želji, da bi vse probleme in ovire v prihodnje smeleje premagovali, želimo vsem združenim kmetom — proizvajalcem hrane — obilo sreče in uspehov v novem letu 1982.
LOJZE PLAZNIK ŽKZ MOZIRJE
osebnih
Zamenjava
izkaznic
Zakon iz leta 1979 določa, da se osebna izkaznica, izdana po do: sedanjih predpisih, lahko uporablja kot dokaz o istovetnosti občana še 5 let. To pa pomeni, da mora sleherni občan zamenjati osebno izkaznico (ne glede na njeno veljavnost) do oktobra 1984 leta. Ker je bil pravilnik o izvrševanju zakona o osebni izkaznici izdan v letu 1981, s katerim je predpisan obrazec osebne izkaznice, postopek za zamenjavo in obrazec zahtevka - kartona za izdajo osebne izkaznice, so upravni organi za notranje zadeve v SR Sloveniji začeli zamenjevati oz. izdajati osebne izkaznice na novih obrazcih od 1.7. 1981 dalje.
Upravni organ za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje želi, da se izmenjava opravi v predpisanem roku, zato je izdelal plan zamenjave
osebnih izkaznic in sicer po krajevnih skupnostih.
KS Solčava bo prva po vrsti za zamenjavo in sicer: ponedeljek 18. 1. 1982 in torek 19. 1. 1982 v prostoru krajevnega urada Solčava v času od 7.000 ure do 17.00 ure.
Zato priporočamo, da si krajani iz območja Solčava do tega datuma priskrbijo po dve neretuärani fotografiji v velikosti 3,5 x 3 cm, (lahko v črnobeli ali barvasti tehniki). Tisti, ki bodo imeli fotografije, bodo lahko novo osebno izkaznico prejeli takoj.	/
Vse ostale krajevne skupnosti bomo pravočasno obveščali o datumu zamenjave.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO MOZIRJE
Malo gospodarstvo v občini Mozirje
Malo gospodarstvo je praktično zastopano v vseh panogah človekovega udejstvovanja in pomeni na eni strani storitve občanom, na drugi pa dopolnjuje gospodarske dejavnosti kot servisna dejavnost ali pa kot proizvodna dejavnost.
Pojem ,jnalo gospodarstvo“ izhaja predvsem iz raznolikosti dejavnosti in je rezultat novih dejavnikov, ki se v teh dejavnostih prepletajo. Tu mislimo na trg oz. njegov obseg, strukturo, tehnično opremljenost, kadre itd.
Področje malega gospodarstva ureja cela vrsta zakonskih predpisov. Zakoni bolj ali manj urejajo področje malega gospodarstva, vendar so še tudi na področju zakonskih osnov odprta vprašanja tako glede kolektivne pogodbe, zakona o davkih občanov, kjer se pripravlja nov zakon, nadalje zakon o carinski dejavnosti in podobno.
Po namenu dejavnosti delimo obrt v dve veliki skupim in sicer v,storitveno in proizvodno. Storitveno dejavnost lahko razdelimo še na čisto storitveno in na servisiranje in vzdrževanje. Čista storitvena obrt nudi usluge občanom, od nje ne pričakujemo izdelka, ne potrebuje veliko obratnih sredstev ipd. Druga vrsta te dejavnosti to je servisiranje in vzdrževanje pa dopolnjuje gospodarsko dejavnost in je njen cilj obnavljanje, in vzdrževanje sredstev.
V letu 1976 je opravljalo storitveno obrt 70 obrtnikov, medtem ko je v letu 1980 delalo v tej veji obrti 59 obrtnikov ali 15,7 % manj kot v letu 1976. Nesporno je, da imamo te vrste dejavnosti v naši občini premalo.
Tudi avtoprevozništvo bi lahko šteli za obrtno dejavnost, ki je namenjena občanom za nudenje uslug. Dejstvo pa je, da imamo v občini preveliko število avtoprevoznikov saj se je število teh od leta 1976 pa do danes povečalo za 55,9 %.
Naslednja panoga te dejavnosti je proizvodna dejavnost, ki služi kot dopolnilna dejavnost industriji in je njen razvoj v veliki meri pogojen s koopera-
cijskim sodelovanjem z OZD. Žal še to sodelovanje danes ni zaživelo v taki meri, kot bi lahko, saj imata znotraj občine le dve OZD razvito takšno sodelovanje . Število obrtnikov proizvodne dejavnosti se je povečalo od 66 v letu 1976; na 118 v letu 1980.
Glede na sedaj veljavne predpise o pridobivanju obrtnih dovoljenj je možno, da vsakdo pridobi dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer strokovna usposobljenost in primernost delovnih prostorov ter naprav. Niso pa nikjer postavljeni pogoji glede prodobivanja surovin in reprodukcijskega materiala, možnosti plasmana izdelkov ipd. Tako imamo na eni strani odprtost oz. možnost ustanavljanja obrtnih delavnic, na drugi strani pa omejenost glede števila zaposlenih v posamezni obratovalnici. Znano je, da ima lahko obrtnik zaposlenih največ 5 delavcev, v določenih izjemah 7.
Po dejanskem dohodku smo imeli v letu 1980 obdavčenih 179 obrtnikov, 89 avtoprevoznikov in 40 gostincev. Od teh je ustvarilo presežek nad bruto osebnim dohodkom, od katerega se plačuje davek, samo 58 obrtnikov, 16 avtoprevoznikov in le 7 gostincev. Prav tako je iz primeijave občin celjske regije razvidno, da naša občina, glede ustvarjenega presežka nad bruto osebnim dohodkom v obrtni in avtoprevoz-niški dejavnosti niti ne dosega povprečja celjske regije temveč celo zaostaja za tem povprečjem.
Iz navedenega je razvidno, da je drobno gospodarstvo zelo raznolika gospodarska struktura, ki pa je nepogrešljiva za dobro funkcioniranje drugih sistemov, predvsem industrije. To pomeni, da ustrezen razvoj terja usklajeno ukrepanje vseh dejavnikov gospodarske politike. Hitrejši razvoj te dejavnosti bi lahko uspešno nadomestilo uvoz, skrbelo za boljše stanje strojev in naprav itd., s tem pa je lahko tudi eden od temeljev stabilizacijske politike.
DARJA PLANINŠEK
Cesta iz Solčave na panoramsko je že urejena.
Trajanje mandatov
V letošnjem letu smo sprejeli amandmaje k ustavi SFRJ in SR Slovenije v katerih je med drugim opredeljeno tudi trajanje mandatov za najbolj odgovorne funkcije v federaciji in republiki. Analogno z določili amandmajev se morajo spremeniti in dopolniti statut občine in statutarna določila oziroma pravila občinskih družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih organizacij in društev.
Zato je predsedstvo Občinske konference SZDL sprejelo stališča o trajanju mandatov voljenih in imenovanih funkcionarjev ter nosilcev drugih samoupravnih družbenih funkcij na nivoju občine, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva.
Pri uporabi določb stališč,ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanje, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije ali nad polovico, neposredno pred uveljavitvijo teh stališč. V stališčih je določena zgornja meja trajanja funkcije. Nadalje je navedeno, da horizontalno prehajanje iz ene funkcije na drugo na ravni občine praviloma ne pride v poštev. Določen je tudi skrajni rok za uskladitev vseh normativnih aktov, to je 31. 3. 1982.
Navajamo trajanje mandatov nekaterih voljenih in imenovanih funkcionarjev in drugih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v občini Mozirje:
Skupščina občine:
Mandat predsednika skupščine, podpredsednika, predsednika zbora in podpredsednika zbora traja 2 leti z enkratno možnostjo ponovitve. 4 leta
brez možnosti ponovitve traja mandat predsedniku izvršnega sveta, predsednikom stalnih komisij, ki jih imenuje skupščina ali izvršni svet. Sekretarju skupščine, sekretarju izvršnega sveta, podpredsedniku izvršnega sveta, članom IS, vodjem upravnih organov ter članom stalnih komisij, ki jih imenuje skupščina ali izvršni svet traja mam dat 4 leta z enkratno možnostjo ponovitve.
V	krajevni skupnosti traja mandat predsednika skupščine 2 leti z enkratno možnostjo ponovitve, enako velja za podpredsednika skupščine. Predsedniku sveta krajevne skupnosti in predsednikom stalnih komisij, ki jih imenuje skupščina ali svet traja mandat štiri leta brez možnosti ponovitve, članom sveta in članom stalnih komisij pa štiri leta z možnostjo enkratne ponovitve. Za funkcionarje v samoupravnih, interesnih • skupnostih veljajo enake omejitve kot za funkcionarje skupščine občine in njenih teles.
V	družbenih organizacijah in društvih je zgornji limit trajanja mandata funkcionarjev naslednji:
predsedniku in podpredsedniku orgaha upravljanja občinske zveze traja mandat 2 leti z možnostjo enkratne ponovitve. Predsedniku izvršilnega organa štiri leta brez možnosti ponovitve, predsednikom in članom stalnih komisij pa štiri leta z možnostjo enkratne ponovitve.
V	krajevnih družbenih organizacijah in društvih traja mandat predsedniku organa upravljanja štiri leta brez možnosti ponovitve, predsednikom in članom stalnih komisij pa štiri leta z možnostjo enkratne ponovitve.
REZIKA PLAZNIK
_	-	-	-	"N
Budni na mejah
Vojaki obmejnih enot so tudi med prebivalci nepogrešljivi, tako pravijo v krajevni skupnosti Solčava. Kajti povsod pomagajo
Velibor Lukovič
in vedno so dobrodošli obiskovalci odmaknjenih domačij ob meji.
Enota v Logarski dolini, ki jo vodi Velibor Lukovič nima lahkega dela. Krajinske prilike so takšne, da zahtevajo od vojakov velike telesne napore. Nadzorovati mejo, ki je dolga 23 km in se razteza preko strmin in težko prehodnih hribov ni enostavna naloga, vendar jo tudi s pomočjo prebivalstva dobro obvladujejo. Posebno v zimskem času so napori veliki, te pa zmorejo le zdravi in dobro usposobljeni ljudje. To pa naši mejni čuvaiji vsekakor so! Trenutno morajo skrbeti še za karavlo Strelčev vrh, čeprav je ta v bistvu samostojna. Tako dela ne manjka.
Zanimivo je, kako seje hitro vživel v te razmere komandir Lukovič. Doma iz Kosovske Mitroviče, črnogorske narodnosti, je med Slovenci kaj hitro našel prijatelje, sicer pa si je tu poiskal tudi življenjsko družico.
Res je, da je že pred tem služil v planinskih enotah v Sloveniji, vendar je bilo treba volje, daje našel tudi v nalogah komandirja te enote svoje pravo mesto. Sam pravi, da so vojaški kolektivi na ladjah in na mejah najbolj povezani med seboj. To se kaže tudi v Logarski dolini, ki za mlade ljudi, kot so vojaki ne more nuditi razen lepega okolja ničesar drugega. Mestne enote imajo kino, razne prireditve in tudi sicer so sredi množic. Tu pa je človek tesno navezan na sočloveka in prav to rodi resnično prijateljstvo, kije pri opravljanju službe tako zelo potrebno. Komandir Lukovič 'se trudi, da bi omogočil vojakom razvedrilo.
Zato so uredili športne naprave, gradijo ribnik za postrvi in prirejajo skupaj z mladimi Solčave razne kvize in podobno. Mladi vojaki, ki prihajajo na mejo se morajo najprej privaditi na posebnosti gorskega sveta, morajo se učiti ravnati v teh okoliščinah. Vzgajajo pa jih v duhu sodelovanja s prebivalstvom, kar je glavna naloga.
V bistvu so kot družina, ki vsakogar izmed svoje srede pogreša. Zato se mnogi, ko odslužijo vojaško obveznost vračajo na obisk. Teh •** še posebej veseli!
Mrliška vežica na Rečici bo kmalu gotova
Na Golteh je vlečnica
Na Golteh so nameravali zgraditi dvosedežnico o kateri smo pisali v predhodni številki našega lista. Žal so se morali temu načrtu odreči, ker nimajo zagotovljenih sredstev. Dokončana pa bo vlečnica do Treh plotov, kakormeni Marijan Brelog iz Rdeče dvorane Velenje, vsaj do Novega leta. S to novo napravo bodo le malo povečane zmogljivosti vleke smučarjev, ker je ozko grlo
dostop do smučišč na Starih stanih, to pa bo odpravljeno edino z načrtovano dvosedež-n*co- Kdaj bodo začele obratao-vati žičniške zmogljivosti na Golteh smo povprašali Marijana Preloga, ki je dejal da bodo vse naprave pognali v tek, ko bo dovolj snega na smučiščih. Ko bo torej sneg pobelil dodobra Golte bo Rdeča dvorana poskrbela za ustrezna obvestila javnosti.
Lepota kraja še ni vse
Uredništvu je napisal Janez Pahovnik, predsednik zadružne enote Luče pismo v katerem opisuje težave, ki jih imajo s prostorom za odkupno postajo. Z grenkim prizvokom opisuje napore kmetijstva za pridelovanje čimveč hrane, poudarja težke delovne in življenjske pogoje na kmetih in ob tem primerja nerazumevanje krajanov za potrebe kmetijstva tega okolišča. Te se zrcalijo v preskromnem sodelovanju, da bi zadovoljivo razrešili vprašanje odkupne postaje. Piše, da ljudje negodujejo nad ropotom ki ga povzročajo posode za mleko, da se razburjajo nad tem, ker živina pač „še ne zna svojih iztrebkov zadrževati v naselj-nem okolju,” da je nekaj naj-hujših protivnikov med prebivalci, članov potrošniškega sveta, ki bi moral tudi skrbeti za hrano ljudi. Te pa seveda brez smrada po živini, ropota posod in strojev žal ni. Zavedati. bi se morali vsebine članka v
SN „Prave ljudi na prava mesta” in tudi tega, da brez kmetijstva ne bo mleka, moke in tudi ne „šnicelnov”. Prav sedaj, ko v Jugoslaviji in v svetu bijemo bitko za večjo pridelavo hrane so takšna gledanja nerazumljiva in do kmeta skoraj žaljiva. Še vedno prevladuje torej mnenje, da je kmet nekaj „manj”, pa čeprav so domala vsi krajani v bistvu s kmetov ...
To je samo nekaj misli iz obsežnega pisma Janeza Pahov-nika. Menimo, da bi morali najti skupen jezik v predelu, ki je v bistvu kmečki, čeprav je sam kraj zelo turističen. Saj končno tudi v največjih podobnih centrih v svetu nič ne motijo „kmečke nadloge” in, denimo, ni nič posebnega če v najbolj razvitem turističnem kraju kmetje ženejo živino, ali pripeljejo mleko. Najbrž bodo stvari kmalu urejene in nikar ne dovoljujmo več kmetom občutka, da so kot piše Pahovnik „porinjeni v stran”.
Obisk v Zagrebu
Vodstvo občinske organizacije rezervnih vojaških stare, šin je pripravilo obisk srednjega tehniškega centra kopenske vojske v Zagrebu. Povezava s to vojaško šolo je že tako utečena, da si vsako leto izmenjujejo obiske.
Tokrat so Zagreb med drugimi obiskali prosvetni delavci, ki skrbijo za poklicno usmerjanje na šolah. Pa tudi nekateri mladi, ki nameravajo stopiti v to
šolo so bili na ogledu. Poleg vojaških starešin so se obiska v Zagrebu udeležili še delavci oddelka za ljudsko obrambo pri SO Mozirje. V Zagrebu jih je Sprejel načelnik šole s svojimi pomočniki. Razkazali so jim temeljito potek šolanja in učne pripomočke.
Ogledu je sledil razgovor v katerem je bilo poudarjeno, da je še vse premalo zanimanja za vojaške poklice, ki pa so spričo sodobnosti tudi mikavni.
Priznanje Lučam
Na zadnjem plenumu celjske turistične zveze so tudi letos razglasili in s posebnimi priznanji nagradili izjemna turistična prizadevanja posameznih krajev na celjskem območju.
Za najlepši kraj območja so proglasili. Luče. To priznanje samo potrjuje dolgoletna prizadevanja turističnih delavcev v Lučah in dobro sodelovanje s krajani, ki skupaj z domačim
turističnim društvom vedno znova poskrbijo za lep videz in urejenost kraja. Ker so prav Luče bile že večkrat podobno nagrajene in ker so tudi sicer turistično zelo dejaven kraj v naši dolini služijo za vzgled drugim v Gornji Savinjski dolini.
Seveda gre glavna zasluga za uspehe Turističnemu društvu Luče, ki mu želimo tudi v bodoče podobnih priznanj!
Skupna pot iz
zagate
Smreka v Gornjem gradu je naš pomembni izdelovalec montažnih zgradb in ima v svojem načrtu že 30% stanovanjskih. Seveda še prevladujejo počitniške hišice, ki so kljub zaostritvi pogojev na domačem trgu še vedno iskane. Tako bi samo letos lahko prodali kakih 80 hišic več kot so jih izdelali. Seveda se tu zatakne pri surovinah, sicer pa prevladuje v Smreki dolgoročno gledanje in prepričanje, da je treba ostati v mejah stvarnih možnosti. Te pa narekuje edino tržišče in je zato treba te tokove dobro poznati.
Direktor inž. Karel Kopu-šar je obrazložil poslovne uspehe in pri tem poudaril, da so v organizacijskem smislu že uspeli spremljati sproti poslovne dogodke in iz njih ocene usmerjati proizvodnjo. Dohodek spričo hitrejše rasti materialnih stroškov upada, kar je posledica draženja surovin in dejstva, da Smreka letos ni povečala cen več kot za 5 %.
Ob tem pa oken in vrat niso podražili! Zavedajo se, da bodo zaradi takšnih tokov morali predlagati povišanje nekaterih cen, predvsem za počitniške hišice. To bodo storili potem, ko so do kraja izkoristili notranje rezerve.
Lesarji v dolini se prepočasi sporazumevamo, meni inž. Kopušar. Delitev surovine je še vedno „tradicionalna”, kar pomeni, da ne upoštevamo programov posameznih kolek-
tivov in tudi ne kakovosti družbenega dohodka. Do govoriti se bo treba za skupne prijeme v ekonomskem smislu, ki bodo zagotavljali socialno varnost delavcev v dolini. Marsikaj ni dogovorjenega. Izdelujemo vse mogoče. Jasno je, da mora Glin ostati vodilo razvoja lesarstva v dolini Skupaj pa bi morali poiskati izrazito kakovostne programe, ki bi
Karel Kopušar
morali biti natančno vskla-jeni z zmogljivostjo naših gozdov, temeljiti pa bi morali na dohodkovnih odnosih.
Vsi skupaj bi morali zagotoviti kakovosten izdelek, ki bi izhajal iz več vloženega dela vseh dejavnikov v lesni stroki. Delovni ljudje so gotovo za takšno delitev dela, stvar pa morajo dojeti tudi ostali v dolini. Gre torej za dogovorjeno specializacijo in tipizacijo proizvodnje, ki bi bila posledica natančno predvidene delitve dela.
Škodljivo zaviranje
Ko prihajamo do spoznanja, da se v svetu in seveda tudi pri nas povsod iščejo novi viri energije, pa ne ravnamo ravno modro. Zakaj ne?
V	naši občini je Franjo Koj-zer ponudil pripomočke za proizvodno elektrike za male potrebe. Skratka šlo je za zelo ekonomično napravo, ki bi lahko zagotovila dovolj elektrike z dokaj malo potrebo po vodni sili. Pa še poceni bi bila njegova zamisel. Zal pa se ni nihče zavzel, da bi prišlo do izdelovanja takšnih malih turbin, ki bi jih z malo denarja in truda lahko marsikje namestili in tako razbremenili javno omrežje električne energije. Mož je spričo „pisarniškega” gledanja in pojmovanja oskrbe s prepotrebno energijo obupal in odnehal.
V	televiziji so nam pokazali male elektrarne, v časopisih beremo o njih in jih prikazujemo kot dober primer izhoda
iz vsesplošne krize pri oskrbi elektrike. Cene za turbine, ki so navedene v teh podatkih pa so znanto višje od tistih, ki jih navaja v svojih predračunih naš domači ponudnik podobnih naprav, vendar manjših.
Ob tem se postavlja vprašanje kaj se sploh dogaja. Ali ve desna, kaj dela leva? Na eni strani hvala, na drugi strani zaviranje pobude. Če še pomislimo na težave, s katerimi se srečuje tisti, ki bi hotel postaviti malo elektrarno, največkrat ne samo za sebe, potem nam stvari sploh ne morejo biti jasne. Red v nekih naložbah se da zagotoviti tudi z manj kot 14 soglasji in neštetimi drobnimi zahtevami raznih upravičenih in neupravičenih, pa naj gre za raven to ali ono. Nihče ne sme za ceno lastne „moči” ovirati razvoj dejavnosti, ki je ena važnejših točk našega načrta SLO.
Drugi o našem glasilu
Uredništvo je dobilo pismo Franca Ježovnika, sicer našega zvestega dopisnika iz Žalca, v katerem piše časopisu TV-15 med drugim tudi o vsebini Savinjskih novic. Povzeli bomo samo uvod iz njegovega sestavka. ,JPri zbiranju materijala in prebiranju različnih lokalnih časopisov naletim velikokrat na glasila, ki zelo veliko pišejo o NOB. Med njimi sigurno izstopajo Savinjske novice -glasilo SZDL Moziije. V Mozirju imajo v okviru Kulturne skupnosti arhiv, ki zbira različen materijal in sproti objavlja vsebino. Ne vem če te časopise dobivate? Zato
danes pošiljam pregled 11. številke, ki ima že v naslovu sliko zbora odposlancev narodnoosvobodilnih odborov Gornje Savinjske doline v Gornjem gradu 8. oktobra 1944, na njej je bila izvoljena skupščina NOO Gornji grad.” V nadaljevanju vsebine opisuje pisec podrobno razne članke iz časa NOB v tej številki in pomembnost takšnih objav za zgodovino in iskanje pozabljenih dogodkov.
Veseli smo sestavka Franca Ježovnika, ki iz sosednje občine spremlja naša prizadevanja in v naše glasilo pridno dopisuje.
Živahno v Mozirju
Programska konferenca krajevne organizacije SZDL je res pravo mesto za razpravo in dogovor. To se je pokazalo tudi tokrat, ko so se zbrali, da bi obravnavali dosedanje delo, priprave na volitve, načrt dela za prihodnje leto, razna gmotna vprašanja in še nekatere spremembe v sestavu konference.
Po poročilu, ki ga je podal predsednik konference Tone Modrijančič se je razvila živahna razprava. Iz nje kaže izvleči le najpomembnejše v kratkem. Predlagali, da se čimprej določi dan praznovanja krajevnega praznika. Navajali so primere, ko se premalo upošteva veljavni odlok o pogrebnih svečanostih. Kritično so ocenili predolgo trajajoče urejanje telefonskih priključkov v Mozirju. Veliko je bilo pikrih na račun neurejenosti pokopališča, predvsem pa to, da divjad sproti uničuje cvetje in nasade. Krajani Dobrovelj se pritožujejo nad pomanjkanjem pitne vode. Glede tega je treba hitro ukrepati. Obravnavali so nekatere okoliščine, ki so pripeljale do negodovanja okoli odvoza smeti. Pohvalili so delovanje v obrambnih pripravah in usposobljenosti. Veliko je bilo besed o nadaljevanju sedaj urejenega pločnika. Kar je bilo storjenega je sicer napredek, ni pa dovolj, saj je za otroke pot v šolo še
vedno nevarna. Tudi prometna ureditev v kraju ni dobra. Treba bo poskrbeti za nekatere prometne znake in bolj nadzorovati voznike, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti skozi trg. Ko so govorili o gostinski ponudbi v Mozirju so bili zelo kritični, nekdo je dejal, daje ta bila pred 50 leti boljša od današnje. Ko so potem obravnavali priprave za volitve je bilo poudarjeno, da ni prave povezave med delegacijami in krajani, da so nekateri delegati nedejavni, da ni odziva na delo delegatov na vseh ravneh, da ni ustrezne povratne obveščenosti, da bi naj v Savinjskih novicah več pisali o sklepih in poteku skupščin občine in SIS-ov. Prav zanimiva, pa je bila izjava delegata - kmeta, ki je trdU, da se kot tak počuti večkrat. zapostavljenega, zato tudi ne hodi na seje. Zaradi odselitve dosedanje sekretarke konference Peterneljeve so na njeno mesto izvolili Nado Fužir.
Ob koncu so poudarili premajhno doslednost pri izobešanju zastav ob praznikih, ostro so karali slabo očiščenost kraja. Predlagali so, da bi vsako leto v naprej načrtovali razna praznovanja v kraju, tako bo zagotovljeno dobro sodelovanje vseh dejavnikov na prireditvah. Po krajši razpfevi so sprejeli načrt dela za leto 1982.
Skupščina študentskega kluba
Letošnja skupščina Zgornjesavinj-skega študentskega kluba (ŽSŠK) v Ljubljani je bila jubilejna, dvajseta. Nanjo so bili med drugimi povabljeni vsi dosedanji dosegljivi predsedniki, vendar je prišel le eden - prvi predsednik našega kluba Jože Jeraj. Z občinske konference ZSMS je prišla Minka Naglič, z občinske skupščine pa Hinko Čop.
Poleg formalnosti (branja poročil, razrešitve starega vodstva in izvolitve novega) smo nekaj malega govorili tudi o povezanosti kluba z občino, o udeležbi študentov v mladinskih delovnih akcijah in delovanju štipendijske oz. poklicne politike.
Naš klub - je bilo poudarjeno s strani študentov - deluje in mora delovati v Ljubljani, saj tu študenti preživijo večino svojega časa. (Domov se vračajo le kot turisti ob koncu tedna.) Ne moremo se strinjati, da naj bi ZSŠK deloval v občini („Klub bi se moral v občini bolj čutiti!”), ker ob bivanju doma delamo v svojih osnovnih organizacijah ZSMS. Gotovo smo bolj vezani in izgubimo več časa, če se dobivamo recimo v Mozirju, saj se je treba pripeljati tudi iz Solčave ali Nove Štifte.
Dela študentov v občini ne vidi, kdor ga noče.* Če sem, za primer,
član osnovne organizacije ZSMS in obenem član ZSŠK, in delam kot mladinec - ali ne delam obenem tudi kot član kluba? Bistveno je delo, ne ime. - O tem smo govorili že na vsaj dveh zadnjih skupščinah, vendar - kot je videti - neuspešno.
Udeležba študenotv na mladinskih delovnih akcijah je bila tudi letos majhna. Toda tako je v republiki nasploh in ne le v občini. Nekaj je z načinom pridobivanja brigadirjev narobe, drugače do takšnega stanja ne bi prišlo. Opazimo lahko, da je komisija za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS aktivna le po prejemu direktive z republiške konference, sicer pa ne. Že zato klub ni odgovoren za sedanje stanje, čeprav si ga bo prizadeval izboljšati.
Obžalujemo lahko, da se naši kolegi iz Maribora nikakor ne morejo zorganizirati v samostojno sekcijo ZSŠK. Roko pri tem (in pri delovanju nasploh) bi jim morala podati občinska konferenca mladine. Še posebej je primerna za kaj takega, ker je tudi prostorsko nekje v sredini med Mariborom in Ljubljano. Mi pa bi Mariborčanom pozneje lahko pomagali z izkušnjami in idejami.
PETER WEISS
Vaški odbor SZ! Šmihel
V	Šmihelu prizadevno deluje vaški odbor SZDL, vodi ga Anton Acman. Pred nedavnim so imeli programsko konferenco, ki je bila dobro obiskana. Predsednik SO Mozirje Hinko Čop je navzočim spregovoril o perečih vprašanjih v občini.
V	razpravi so negodovali zaradi odlašanja del pri telefonskih zvezah. Posebno so poudarjali potrebo po telefonu v Redgundi. Pesti jih redna prometna zveza z Mozirjem. Njihova prizadevanja so bila doslej neuspešna zato bo sestanek z vodstvom GG Nazarje in tam bo dan predlog, da bi njihov kombi, ki vozi delavce sprejemal tudi mladino, ki se vozi v srednje šole. Načeli so vprašanje uporabe stare šole, ker takšna kakršna je sedaj ni niti koristna, niti ne v okras kraju. Tudi ZKZ bodo opozorili, da prepreči iztok gnojnice za njihovo stavbo do ceste. Potreba po trgovskem lokalu je iz leta v leto večja, vsaj za živilsko stroko bi jo morali zagotoviti. Primerno in potrebno bi bilo urediti javno razsvetljavo pred gostilno v Šmihelu. Sklenili so tudi dokončno urediti dvorano v novi šoli, ki naj služi krajanom za kulturne in druge potrebe.
Postajne hišice
Nekatere krajevne skupnosti so že pričele s postavljanjem postajnih hišic ob avtobusnih progah. Prvi so za to poskrbeli na Ljubnem (pred radmirskim mostom), v zadnjem času pa delavci TOZD Vegrad - Ostrešje z "Ljubnega postavljajo lične montažne hišice na območju krajevne skupnosti Rečica. Delavci so povedali, da imajo dve inačici takšnih hišic, pač po izbiri naročnika.
Prav bi bilo, da bi tudi v ostalih krajevnih skupnostih, kjer so potrebe po ureditvi postajališč,-poskrbeli za postavitev podobnih zgradbic saj ne kaže, da bi v dolini bilo pisano število različnih izvedb.
Delavsko gibanje v Bočni
Gradbena dela na skladišču TOZD Kemija Moziije hitro napredujejo
Tudi letos so dobri izgledi za uspešnost poslovanja v Cinkarni Celje, TOZD Kemija Mozirje, je povedal direktor Ferdo Erjavec ob našem obisku. Tako v gmotnem kot tudi v količinskem obsegu so dosegli zavidljive številke. Res je da se poznajo višje cene, vendar pa bolj kot te na uspeh učinkujejo novi izdelki, ki so za trg izredno zanimivi in zato tudi višje vrednoteni. Seveda ni šlo brez težav z oskrbo surovin. Ta vrsta kemične industrije je vezana žal na uvoz nekaterih sestavin, čeprav te pomenijo v skupni količini potrebnih surovin le kakih 10%, pa brez njih ne gre. Vsi dosedanji kazalci .predpostavljajo dober letni zaključek in predvsem več sredstev za razširjeno reprodukcijo. V devetih mesecih letošnjega leta so dosegli dohodek 130 %, čisti dohodek 117% in sredstev za akumulacijo 174% napram podatkom lanskega letnega zaključka.
Pri novih izdelkih gre za zaščitne premaze za beton in železo, ki so raznim energetskim objektom zelo potrebni. Poznavanje trga je torej
rodilo uspeh, izbrali so izdelke, ki se v velikih količinah potrebujejo in dosegajo dobre cene.
Tudi glede storilnosti so naredili korak naprej. Če primerjamo letošnje podatke 9 mesecev z enakim obdobjem lanskega leta potem je storilnost za 23,6 % višja in količinski obseg proizvodnje za 11,9% večji. Pa še morda ta podatek. Letos so beležili za 27,10 % večjo količino izdelkov, kot lani (podatek za 9 mesecev). Tu se odraža sodelovanje s kemično tovarno JUB Dol pri Ljubljani. Kaže pa še poudariti, da letos niso povečali števila delavcev.
Že pred časom smo pisali o utesnjenosti, ki jo v Ljubiji hudo občutijo, V aprilu 1982 bo dograjeno skladišče, ki ga sedaj gradijo ob cesti proti Celju. To bo veliko 1500	m2, zato pa bodo sprostili
prostore v samem obratu in povečali prostorske zmogljivosti za 400 %. Sprostili bodo namreč kar 850m2 površin, kijih sedaj rabi skladišče. Ob tem pa bodo izboljšani delovni pogoji, ker bodo zato možnosti v večjih delovnih prostorih.
Občinsko kegljaško prvenstvo
Zveza telesno kulturnih organizacij je tudi letos bila pokroviteljica nad občinskim tekmovanjem kegljačev v Mozirju. Kot vsako leto, so pripravili tekmovanje prizadevni športni delavci TVD Partizana iz Gornjega grada. Tehnično in tudi sicer je potekalo merjenje znanja zelo dobro. V razgovoru z odličnim strokovnjakom na tem polju Viktorjem Kovačem smo zvedeli, da se nameravajo naši kegljači vključiti v rekreacijsko ligo celjskega območja. To pa pomeni, da so dosegli raven, ki takšno vključevanje pogojuje. Seveda je v dolini predvsem pozimi večja možnost vadbe, te je pa na sploh premalo. Letošnje tekmovanje je pokazalo vsestranski napredek,
Naši bralci že vedo, da deluje v občinskem merilu posebna skupina, ki raziskuje razvoj delavskega gibanja v naši dolini. Ob pomoči razumevajočih občanov je bilo mnogo gradiva najdenega. Zelo pomembno je tisto, ki ga je hranil Božidar Tajnšek iz Dola pri Novi Štifti. Gre za izvirne listine, ki pričajo o prizadevanjih takratnega lesnega delavca Ivana Hrena, da bi v Bočni ustanovili delavsko organizacijo.
Začelo se je v aprilu 1932, ko je Hren zaprosil Delavsko zbornico v Ljubljani za nasvet kako bi organizirali napredno delavsko organizacijo v kraju, kjer je takrat delalo mnogo ljudi v gozdovih in v lesni obrti. Iz pisma Delavske zbornice Hrenu je razvidno, da so mu svetovali Splošno delavsko zvezo Jugoslavije, katere strokovni odbor je deloval tudi v Ljubljani. Že 30. aprila 1932 je ta, sicer mednarodna delavska organizacija iz Ljubljane odgovorila Hrenu, da je pripravljena pomagati pri .ustanovitvi skupine v Bočni. Poslali so tudi pravila in v dopisu natančno opisali svojo dejavnost. (Splošna delavska zveza Jugoslavije je bila socialistično usmerjena, op. A. V.). Delovali so že 50 let in so imeli sedež v Zagrebu, povezani pa so bili v mednarodno delavsko organizacijo s sedežem v Amsterdamu. V svojem pismu
omenjajo izredno težak položaj za delavce v državi in opozarjajo na odločnost pri ustanavljanju organizacije v Bočni. Nato je Hren sporočil v Ljubljano datum možnega delavskega sestanka zaradi ustanovitve lastne organizacije. Ljubljana je predlagala 26. junij, ali 10. julij 1932. Končno so se dogovorili, da bo ustanovni sestanek 17. julija 1932 ob 10. uri pri Žmavcu v Gornjem gradu. 15. julija pa so sporočili iz Ljubljane, da je srezko načelstvo v Gornjem grädu delavski sestanek prepovedalo „iz razlogov javnega reda in mira in zaščite bistvenih državnih koristi”* Odločbo o tem so izdali1^ Gornjem gradu 13. julija 1932. Tako do ustanovitve delavske organizacije za Bočno ni prišlo, vendar pa je Hren našel med prebivalci tega kraja kar 59 naročnikov za socialistično glasilo Delavec. Kot vse kaže je bil Hren z ljubljansko organizacijo še naprej v povezavi. Po njegovi zaslugi je ohranjen tudi seznam naročnikov na list socialistov v Bočni in okolici.
Vidimo torej, da so v tem predelu Gornje Savinjske doline v najtežjih časih razmišljali o povezovanju delavskega življa zaradi skupnega boja proti takratni, delavstvu sovražni oblasti.
A. VIDEČNIK
tako v količini, kot v kakovosti. To dokazujejo dobri uspehi skupin in posameznikov.
Nastopilo je 6 skupin, oziroma 36 tekmovalcev, in sicer TVD Partizan Gornji grad, TVD Partizan Mozirje, 5D Vrbovec Nazarje, ŠD Mladost Rečica, ŠD Lipa Šmratno ob Dreti in ŠD Nova Štifta. Uvrstili pa so se skupinsko: 1. Gornji grad, 2. Rečica, 3. Mozirje in 4. Vrbovec. Me; posamezniki pa je bila razporeditev: 1. Emil Lenart, Nazarje, 2. Viktor Kovač, Gornji grad in 3. Iztok Benedek, Mozirje. Prvi trije uvrščeni so prejeli pokale, tako skupine, kot posamezniki, predal pa jih je pred-savnik ZTKO Mozirje Martin Aubreht.
Telefonski priključki
Krajevna skupnost Solčava prosi TOZD za PTT promet Velenje, naj pojasni kdo odloča in razpolaga s telefonskimi številkami na področju Krajevne skupnosti Solčava.
Ko je bilo letošnje leto napeljano celotno omrežje na tem področju, je bilo priljučenih 9 telefonov. Med krajani je bilo veliko negodovanje, saj ni dobil priključka nobenden od sedmih naročnikov, ki imajo celotno napeljavo, plačano v celoti že od leta 1978. Povrhu tega so še sami kmetje ob meji.
Zakaj so dodelili 5 telefonskih priključkov iz solčavske centrale lučkim uporabnikom, saj je bilo krajanom, ki so se še naknadno zanimali za telefon rečeno, da številk ni več. Ko krajani sprašujejo pri PTT Velenje zakaj tako, jim odgovarjajo, da je bilo to sklenjeno na Krajevni skupnosti Solčava. Krajani razumljivo svoje nezadovoljstvo stresajo na predstavnike Krajevne skupnosti, ki pa o tem ne vedo nič.
Menimo, da je PTT Velenje to svoje ravnanje dolžno pojasniti š točnimi informacijami v tem glasilu.
DAMJAN HAVDEJ za krajevno skupnost Solčava
&mnav*ka nnm u prosiorifi
Po dolgem čakanju se je preselila tudi pošta v večnamensko zgradbo v Solčavi. Tako so sedaj v urejenih in sodobnih prostorih. Seveda so sedaj tudi delovni pogoji ustreznejši.
Ker gre za izredno hribovito okolje, kije povrhu tega še redko naseljeno je treba prizadevanje pošte pohvaliti. Le 3 najoddalnejša gospodinjstva še dvigajo pošto, na samem uradu v Solčavi. Sicer pa imajo nameščene izpostavljene predalnike kjer pismonoša vlaga prispele poštne pošiljke za posamezna gospodinjstva. Ob tem pa veliko pomagajo vojaki, ki dnevno prevzemajo pošto in spotoma prinesejo pošiljke še prebivalcem. Kot pravi upravnica Anica Podbrežnik pomenijo vojaki veliko pomoč. Sicer pa si na pošti prizadevajo, da bodo še tista 3 gospodinjstva, ki morajo po pošto v Solčavo v kratkem rešili na ustrezen način.
Pošta v Solčavi opravlja vsa dela, torej tudi denarni promet. Tako imajo krajani in prebivalci te odmaknjene krajevne skupnosti vse možnosti, da običajne poštne usluge opravijo v domačem kraju. Ce pomislimo, da vključuje solčavska pošta v svoj delokrog v samem kraju 73, v Podolševi 26, v Logarski dolini 27 in v Robanovem kotu 39 hiš potem nam je kaj hitro jasno kako naporno je njihovo delo.
Med podeljevanjem pokalov po občinskem kegljaškem tekmovanju v Mozirju
Namesto besede na grob
Tudi krajanom Ljubnega in Radmirja ni bila prizanešena žalostna usoda letalske katastrofe na Korziki. Tragična vest pa je hudo odjeknila v ženskem pevskem zboru Ljubno, kajti članice zbora smo izgubile svojo vestno pevko in prijateljico Mileno Atelšek.
Izguba nje je toliko večja, ker nas je le drobec-drobec žensk, ki še sploh delamo na področju kulture in ženskega petja.
Preteči bo moralo mnogo časa, preden bomo razumele, da ne bo nikdar več prišla. Teden za tednom je prihajala in prinašala med nas vedrino, sproščenost in ljubezen do petja. Bila je dosledna in vztrajna v življenju in delu, kar dokazuje njeno redno obiskovanje vaj in nastopov. To je zmogla, čeprav je bila zaposlena izven svojega kraja, mati dveh hčera in žena.
Ljubila je naravo, hodila v hribe, s svojo družino pa preživela mnogo prostih dni na smučanju. Tudi letošnje zime se je že veselila, njene načrte in sklepe pa je prekrižala kruta usoda.
Ob takem premišljevanju se
počutimo majhne in nebogljene. Dejstvo da je morala ugasniti na višku svojih moči, malo po svojem 33. rojstnem dnevu, je vendarle preveč resnično.
Izguba Milene je zapustila v našem zboru neizmerno bolečino. Ohranile jo bomo v spominu z občudovanjem in z grenkobo, ker je bilo njeno življenje tako kratko.
Za ženski pevski zbor Ljubno ANIKA NARALOČNIK
cinicd
w 8 mm*»mSf
Iz latinsko pisane listine, ki jo danes hrani Deželni arhiv v Gradcu, vemo za nenavaden dogodek, ki se je pred 750 leti primeril v naših krajih. Njena vsebina je v glavnem takale.
18. septembra 1231 je oglejski patriarh Bertold na Rečici ob Savinji vodil proces proti Lenartu in Ivanu (Janezu) iz Vologa. Obtožena sta bila, da sta prebila stene gornjegrajskega samostana in pokradla novce - in druge stvari. Pozneje sta bila zaslišana, in ker zločina nista mogla zanikati, bi zaslužila smrtno kazen, Opat gornjegrajskega samostana Adelbert in nekateri drugi pa so zarij iiprosili za pomilostitev, zato jima jaiptatriarh prizanesel s smrtjo pod pogojem, da odideta čez morje, kjer naj bi vedno služila Bogu. Del zemlje, ki sta jo zločinca prej smela obdelovati, dobita njuni sestri. Pred patriarhom sta izjavili, da bosta od svojega deleža vrnili cerkvi v denarju del škode, ki jo je utrpela.
Toliko izvemo iz listine, v kateri so na koncu kot priče navedeni tile možje: škofa Henrik iz Pulja in Popon iz Pičana .(v Istri), dekan Konrad iz Ogleja (zahodno od Trsta), opat Hartnid iz Beligne (samostan južno od Ogleja), arhi-diakon Bertold iz Beljaka (na Koroškem), brata Leopold in Viljem iz Vojnika (pri Celju), Konrad iz Žov-neka (pri Braslovčah), Bertold iz Tricana (v Furlaniji), Rudolf in Ulrik iz Ariisa (v Furlaniji), Ulrik iz Mozirja, Durik iz Bočne, Kunon iz Grušovelj, Gebhard iz Juvanja „in mnogi drugi”, kot navaja vir. (Zanimivo je opazovati, od kod in kaj so priče).
Poznejšo usodo obeh kmetov iz Vologa lahko seveda samo predvide-
ssliS.S
varno. Nakazal bom eno od možnosti.
Le malo vemo o udeležbi Slovencev v križarskih vojnah. Bile so v 12. in 13. stoletju zato, da bi Jeruzalem iztrgali iz arabskih rok in da bi v njem zavladali (zahodnokrščanski) kralji, škofje in plemiči. Vendar so se vojne končale žalostno, s tisoči mrtvih in brez uspeha - kot se za okupatorske pohode spodobi. Evropska ošabnost in verska prenapetost sta bili kaznovani.
Dvomimo lahko, da sta Lenart in Ivan sploh sodelovala na kakšnem pohodu, saj zgodovina uči, da se je zadel časovno najbližji šele leta 1248, torej celih 17 let po obsodbi, kar pa je za obsojenca vsekakor doba, ki bi bila v očeh oblasti nekakšna pomilostitev, ne pa zamenjava za smrtno kazen. Toda če sta mogoče kdaj dospela do Afrike, sta tam tudi končala. Izgube vojske Ludvika IX. Svetega, ki je vodil pohod leta 1248, so bile - kot govorijo viri - strahotne. - Cisto mogoče je, da sta Lenart in Ivan šla v Jeruzalem kot spremljevalca kakšnega plemiča pred tem velikim pohodom. A skoraj gotovo tudi na ta način nekajtisočkUometrske poti nista dokončala v Palestini, saj seje to majhnim ali razdrobljenim skupinam posrečilo le izjemoma.
Zgodovinsko izpričani dogodek z Rečice je Oskar Hudales uporabil za osnovo romana Križar Lenart, ki ga je podnaslovil kot „zgodovinski roman”. (Izšel je leta 1962 v Mariboru). Vse ostalo si je moral avtor izmisliti, da je štorija pač bolj sočna, zanimiva in obširnejša.
PETER WEISS
Obveščanje
občini
Svet za obveščanje pri OK SZDL je pretresel stanje o obveščenosti in obveščanju prebivalstva. Gre za izredno pomembno dejavnost in nalogo v naši družbi in posebno še v tem razgibanem trenutku doma in v svetu.
Uvdone ugotovitve so bile, da se je stanje letos v primeijavi z lanskim nekoliko poslabšalo. Vsaj kar tiče obveščanja v delovnih organizacijah. Saj so v dveh primerih prenehali izdajati svoje glasilo, med tem, ko redno izhaja le Kroj v Elkroju.
Glasilo Glina Vezi ne izhaja redno, kolektiv pa je vključen v obveščanje v sestavu združene organizacije Gorenje. Pomanjkljivo šo ocenili obveščanje v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, ki povezuje številne kooperante. Vključuje se v glasilo združene organizacije, kjer seveda najdejo obvestila iz naše doline le v malem obsegu prostor. Na sploh je prevladovalo mnenje, da bi v vsakem kolektivu morali temu vprašanju posvečati5 več pozornosti, posebno še ker gre za zakonsko določilo, ki govori o sprotnem obveščanju delovnih ljudi na vseh ravneh. Tudi družbeni organi za obveščanje v delovnih organizacijah še niso zaživeli, zato se dogaja, da postane glasilo, če že je, bolj „tribuna” vodstvenih ljudi in ne širokega kroga delavcev. Sindikati so si prizadevali stvari po svoji moči urediti, vendar tudi niso kaj dosti uspeli, vsaj tako je pojasnil stanje prisotni član občinskega vodstva sindikata. V krajevnih skupnostih so stvari še bolj zaskrbljujoče, saj razen nekaj primerov v Šmartnem in Rečici nikjer niso pomislili na krajevno obveščanje ljudi. Občinsko glasilo bi lahko seveda zapolnilo marsikatero vrzel, vendar bi bilo potrebno v vseh sredinah
V
Zdravstveno varstvo borcev
Medobčinski odbor Zveze združenj borcev NOV iz Celja je sklical v Mozirju posvet članov medobčinskega sveta s predstavniki skupščin za zdravstveno varstvo in organizacij za zdravstveno varstvo celjskega območja.
Teden požarne varnosti
Družina Ivana Krivca - Brčuna
Napredni kmet v Rovtu
poskrbeti za dopisnike. Tudi v tem je naša slabost, da premalo pišemo o prizadevanjih, ki so marsikje vidna, pa o njih ve le mali krog občanov. Ob ugotovitvi, da je pretežni del našega območja „gluh” za lokalni radijski postaji Velenje in Celje se postavlja vprašanje lastne lokalne radijske postaje. V tem času, ko primanjkuje sredstev za življenjsko pomembne naložbe ni misliti na kaj takega. Smo sicer obmejno območje in bi že zaradi tega morali za obveščenost bolje poskrbeti, k temu pa je posebnost našega predala redka naseljenost in težke prometne zveze.
Svet je obravnaval še načrt televizijskih in radijskih programov RTV Ljubljana. Tu je prevladovalo mnenje, da se naše kraje vse premalo vključuje v razne oddaje. To velja posebno še za televizijski del programa, kjer že v tretje niso nič objavili o našem občinskem prazniku, ki se praznuje v spomin osvoboditve Gornje Savinjske doline, ta dogodek, pa bi že glede na zgodovinski pomen moral bolj odmevati v slovenski javnosti in zasluži resnično več pozornosti naše osrednje hiše javnega obveščanja. Dalje so bile pripombe na veliko pomanjkanje resnično zabavnega programa v televiziji, saj delovni človek prav rabi nekaj zabave na zaslonih in ne zgolj tuje vzorce te zvrsti, kijih često niti ne dojemamo, ker so nam v bistvu nepoznane. Kaj je s slovenskim humorjem pa že tako vsi vemo; namreč da je v zatonu! Razpravljali so še o INDOK centru v naši občini. V zadnjem času so s strani regijskih organizacij vedno večji poudarki na takšni obliki obveščanja, ki bi zagotovila predvsem delegatom in delovnim organizacijam ustrezne vesti. V ospredje se postavlja uspešnost celjskega centra. Svet je bil mnenja, da v našem primeru še ne moremo misliti na ureditev takšnega centra, saj pomeni to tako kadrovsko kot gmotno vprašanje, ki mu v tem trenutku še ne bi bili kos.
Končno so sklenili opraviti razgovore z najodgovornejšimi dejavniki v nekaterih večjih delovnih organizacijah, da bi na neposreden način pospešili obveščanje v enostavnejših oblikah kar se da povsod.
Prav neverjetno se zdi človeku v kakšne strmine so se podali nekoč kmetje, da so pridelovali hrano za sebe in za druge. Takšne misli so me obšle, ko sem po strmi in ledeni cesti proti Rovtu iskal hišno številko 21, Namenjen sem bil h Brčunovim.
Ivan Krivec gospodari pri Brčunu. To je mlad kmet, poln vedrine in volje do napredka. Na vsak korak naletiš dejansko na znanilce sodobnosti, vidiš stroje in razne pripomočke, potrebne za obdelovanje okoli ležečih površin. Pogovor je stekel in kaj kmalu se je potrdila prvotna domneva, da gre za gospodarja, ki misli naprej. S pospeše-valko kmetijske zadruge Marijano Mikek se nenehno posvetuje, kaj bi kazalo storiti, da bi se bolje gospodarilo. Gospodar Krivec je poln hvale, ko govori o mladi, vendar zelo prizadevni pospeševalki. Povezan z zadrugo je najprej obnovil hlev in druga gospodarska poslopja. Nabavil je ustrezne stroje, uredil odplako vanj e, saj mu gnojnica pomeni najustreznejši način gnojenja na strminah tembolj, ker imajo v strojni skupnosti tudi močno črpalko s katero se lažje gnoji. Od skup-
Občinska knjižnica je pripravila v počastitev 150 letnice rojstva Frana Levstika razstavo njegovih del in sporočil o njegovem velikem leposlovnem in narodnostnem delu. S pomočjo gradiva iz lastnih polic ter bogate zbirke celjske knjižnice Edvarda Kardelja je uspel zelo dober prikaz veličine Frana Levstika in njegovega neustrašnega boja za slovenstvo. Nepozabna so pisateljska in pesniška dela izpod njegovega veščega peresa. Razstava kakršna je bila zasluži pozornost širšega kroga ljudi, saj resnično vse premalo vemo o naših velikih možeh, ki so trdno stali na braniku slovenske omike in narodnostnih pravic.
nih, nekaj manj kot 10 ha površin je le hektar in pol njiv. Po drugih površinah pase, zato ima urejene črednike. Razmišljal je o bolj ustreznem viru dohodka iz živinoreje. Mlečna proizvodnja se zaradi oddaljenosti ni obnesla, oziroma ni se splačala. Zato je s pomočjo zadruge nabavil dobro plemensko živino in se usmeril v vzgojo plemenskih telic. Tako računa, da bo zmogel rediti kakih 25 plemenskih telic. Hlev že ima tako urejen, da odgovarja potrebam plemenske reje.
Zaenkrat je še močno navezan na dohodek iz gozda, vendar meni, da se bo to sčasom spremenilo. Kmetijstvo mora več dajati. Ko tako razglablja, pove, da bo treba tudi na vse ostalo misliti Namerava spet usposobiti mlin, saj se ne ve kdaj bo prišel prav. Ob potoku Voločnica je nekoč mlelo kar 10 mlinov, danes so opuščeni vsi razen enega. Ivan Krivec gleda z zaupanjem v bodočnost in meni, da se tudi v hribih lepo živi, samo volje je treba. Prepričan je, da bo eden njegovih sinov za njim prevzel in tako njegovo naprezanje ne bo zaman. Njihova kmetija sega nazaj nekaj sto let, pa naj se ohrani še v naprej.
Na dan otvoritve je pripravila recitatorska skupina domačega prosvetnega društva pod vodstvom Helene Kojčeve lep kulturni uvod v razstavo, ki so jo uredili v razstavnem prostoru kulturnega doma v Mozirju. Ob tem kaže posebno omeniti vsestranske uporabne možnosti tega ustrezno urejenega prostora.
Občinski knjižnici gre za prijetno kulturno presenečenje vse na voljo.
Tako si lahko v tej poslovalnici oskrbite:	orodje, elektromaterial,
vodovodni in toplovodni material, okovje, vijačno blago in rezervne dele
Boljša ponudba v ZKZ
Velika pridobitev za delovne organizacije in obrtnike je nova obsežna ponudba blaga za reprodukcijo v trgovinah ZKZ. Poskrbeli so za široki izbor, tako da ni potrebno po nakupih teh predmetov v druge kraje. V to prodajo so vključene vse trgovine ZKZ. Posebno pa želijo podčrtati dejavnost tehnične poslovalnice v Mozirju, ki nudi res širok izbor orodja za vse dejavnosti, pa tudi razna mala orodja za lastne potrebe v hiši so kupcem na voljo. Tako si lahko v tej poslovalnici oskrbi-
Vlečnica v Logarski dolini
Na posvetu so pretresli razna vprašanja zdravstvenega varstva borcev na posameznih območjih in izmenjali izkušnje na tem področju.
Poročali smo že o prvih gradbenih delih za turistični prostor v Logarski dolini. Delavci Elektra Celje, enota Šempeter so pod vodstvom inž. Povšeta poskrbeli za dovod napetosti k smučarski vlečnici in bodočim objektom. Opravili so naporno delo, saj je bilo treba med drugim dvigniti daljnovod. Glede preskrbe z elektriko je torej urejeno, seveda jo bo _ mogoče koristiti po ustreznih 'soglasjih. Direktor gostinskega podjetja Turist Ivan Sivec je povedal, da si zelo prizadevajo postaviti še pred zimsko sezono brunarico, kjer naj bi nudili skromne gostinske usluge in zagotovili prodajo kart za samo vlečnico. Seveda bo v tej zimi še marsikaj manjkalo, saj jih tarejo gmotne težave. Zagotovljeno pa je obratovanje vlečnice. Seveda so posredi še razna soglasja in dovoljenja, vendar upajo, da bo že letošnjo zimo mogoče
sprejeti prve goste. Gre za rekreacijsko smučanje, saj proga okoli same vlečnice ni zahtevna.
Zaradi že omenjenih gmotnih težav bo izgradnja vseh načrtovanih zmogljivosti postopna. Jako bi v Logarski dolini zagotovili prostor za postavljanje šotorov poleti in pozimi smučanje. Prav slednje pa je za uspešno zimsko turistično ponudbo v Logarski dolini prenotrebno. _
Res pa je, da so še vedno razpoložljiva prenočišča v Logarski dolini ozko grlo, tembolj ker Izletnik, ki razpolaga s Planinskim domom kot največjim objektom zaradi zasedenosti doma z otroci iz Vojvodine ne more ponuditi dovolj nočitvenih zmogljivosti. Tu bo treba najti skupne jezik s kmečkim turizmom in upoštevati obrat Turista Rinko v Solčavi, ta namreč razpolaga s 40 posteljami in je solidno urejena.
Vsakoletni „teden požarne varnosti” ni sam sebi namen, ampak v tem tednu preveriti udarnost in sposobnost operativnih gasilskih enot za varnost pred požari, po delovnih in drugih organizacijah ter krajanih pa pripravljenost, braniti se zoper ognjeno stihijo. Morda je bilo letos posvečeno več pozornosti, kot sicer, saj je Občinska gasilska zveza sklicala že 9/10-1981 sejo upravnega in nadzornega odbora, na kateri je bilo v pretežni meri govora o programu tega tedna. Tudi prispevek objavljen v oktobrski številki „Savinjskih novic” je bil del tega programa. V njem je bila poudarjena skupna naloga in skrb naše samoupravne družbe pa tudi slehernega posameznika, da sosdeluje v boju proti požaru. Izvedba programa je v pretežni meri uspela. Društva so sodelovala na vajah po posameznih sektorjih. V dveh so bili predmeti gašenja gospodarski objekti, v ostalih dveh pa improvizirano gašenje gozdnih požarov. Urejeni so bili gasilski domovi, društva sama so organizirala vaje s pionirji in mladinci; po nekaterih društvih so povečali število članstva,
vključili nekaj žensk in -povečali število naročnikov gasilskega vestnika. Ponekod je bila izvedena kontrola ročnih gasilskih aparatov, ki so zelo pomembni pripomočki za gašenje. Občinska gasilska zveza je posredovala propagandni material vsem gasilskim društvom, za šole in tudi krajane. Organizirala je sektorske gasilske vaje in zagotovila objavo v sredstvih javnega obveščanja. Značilno za letošnji „teden požarne varnosti” je dejstvo, da je bilo vključeno tudi področje gozdarstva in kmetijstva. Zato tudi v programu improvizirano gašenje gozdnih požarov. Sicer je bila za obe panogi preverjena opremljenost in usposobljenost kadrov s področja požarne varnosti.
Ob zaključku ugotavljamo, da je program domala realiziran, « tem pa dosežen namen „tedna požarne varnosti”.
Sicer je res, da mora postati preprečevanje požarov trajna skrb slehernega občana in celo otroka, saj je to tudi del občanove Jculture in zavesti.
F. H.
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
MOZIRJE
TZO KMETIJSTVO
vabi vse člane zadružnike
na REFERENDUM
v soboto dne 26.12. 1981 na rednih voliščih vseh zadružnih enot.
Na referendumu bomo glasovali za sprejem:
—	samoupravnih aktov HKS in
—	sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov ZKZ oz. TZO
Volišča bodo odprta od 7. do 13. ure.
Vsak član bo prejel še posebno vabilo.
Veterinarska služba
te:	orodje, elektromaterial,
vodovodni in toplovodni material, okovje, vijačno blago in rezervne dele za molzne stroje in kosilniće. Za potrebe gradbeništva pa nabavite v poslovalnici Ljubija vse potrebno. Tam je mogoče dobiti tudi krmila in gnojila za kmetijstvo.
V sestavu TOZD Trgovina in gostinstvo ZKS je še poseben oddelek za oskrbo vrtnarstva z reprodukcijskim materialom, ki ga v glavnem že koristijo zasebni vrtnarji.
Letos, sredi poletja, sta zaradi invalidske upokojitve prenehala s terensko veterinarsko prakso dva naša veterinarska delavca. Veterinar Drago Lukan, gornjegrajski živino-zdraVnik, pri ljudeh največkrat imenovan kar Drago, je naloge terenskega veterinarja opravljal na območju občine Mozirje nad 26 let. Za njegovo požrtvovalno in strokovno uspešno delo mu izrekamo zahvalo tudi ob tej priliki.
Dr. Franc Logar je prevzel, s polovičnim delovnim časom, naloge operativne veterinarske inšpekcije pri nadzoru higienske kakovosti oziroma zdravstvene neoporečnosti živil, živalskega izvora, ki so v prometu po mesnicah, trgovinah in gostinskih obratih na območju občin Mozirje in Velenje.
Zaposlili smo dva nova diplomirana veterinarja. Drago Zagožen je rojak z Ljubnega, Marjan Lešnik pa prihaja iz Titovega Velenja. Obema želimo uspešno veterinarsko delo in dobro počutje med živinorejci Gor-nje.Savinjske doline..
Ker smo kadrovsko torej zopet popolnjeni, bomo odslej skušali tudi redno objavljati razpored dežurnih veterinarjev. Prosimo živinorejce, da svoja naročila prijavljate področnim veterinarjem predvsem v jutranjih urah, ali pa tudi na sedež veterinarske postaje v Mozirju, tel. 831—017 od 7. do 8. ure. Po drugi uri popoldne do sedme ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih je za nujne veterinarske intervencije (težak porod, napihovanje govedi, kolika konj in drugo), organizirana dežurna veterinarska služba. Dežurne storitve so po veljavnem ceniku 50 % držaje. Kljub temu pa ugotavljamo, da povzroča dežurna služba poslovno izgubo v delovni organizaciji in da financiranje le-te ni urejeno.
Živinorejce še obveščamo, daje v teku V. splošna tuberkulinizacija goveje živine, to je pregled govedi na
okužbo s tuberkulozo. Po našem programu dela pa je na -vrsti tudi pregled vzorcev mleka individualnih tržnih proizvajalcev na brucelozo in elektronsko štetje mlečnih celic, ki nam pomaga pri odkrivanju vimen-skih obolepj.
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
14.	do 20. decembra 1981.. KRALJ Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112,
21.	do 27. decembra - ZAGOŽEN Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-094,
28. do 3. januarja 1982 - LEŠNIK Marjan, dipl. vet. Mozirje, tel. 831-760,
4. do 10. januarja 1982 — Mag. RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje, tel. 831-978,
11.	do 17. januarja 1982 - Mag. MERMAL Jože, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-044,
18. do 24. januarja 1982 — KRAU Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
25. do 31-. januarja 1982 - ZAGOŽEN Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-094
1. do 7. februarja 1982 - LEŠNIK Marjan, dipl. vet. Mozirje, tel. 831-760,
8. do 14. februarja 1982 - Mag. RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje, tel. 831-978
15.	do 21. februarja 1982 - Mag. Mermal Jože, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-044
22.	do 28. februarja 1982 -KRALJ Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112
Savinj sko - šaleška VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE

V prvih dneh novembra letos je praznovala Ana Go vek, Brjakova mama v Trnovcu 5, Rečica ob Savinji svoj 90. rojstni dan. Čestitkam njenih naj-
se pridružujemo
bližjih tudi mi!

Več telefonov — veliki napori
Zaradi mnogih pripomb, ki so prihajale na naše uredništvo iz raznih strani občine smo se odločili za širši razgovor z organizatorji del, izvajalci in predstavniki občine. Našemu vabilu so se odzvali direktor PTT Velenje inž. Janez Krašovec, Ivan Makar, vodja del na zvezah in predstavnik Podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, Anton Vrhovnik, predsednik IS SO Mozirje.
Pobude in priprave za dela
Direktor Krašovec je uvodoma prikazal stanje telefonije v naši občini pred 1979. Mozirje, Nazarje in Rečica so imeli skup-
ini. Janez Krašovec
no 400 številk, Gornji grad, Šmartno in Nova Štifta 100, Luče 100 in Solčava 40 številk. Ob tem je treba poudariti, da v Novi Štifti sploh ni bilo telefona. Območja so bila zelo neenako pokrita in glede gostote so izstopali centri krajev.
Prvi pogovori, ki jih je predlagala uprava PTT Velenje so bili v Mozirju 1979. leta. Že takoj je bilo jasno, da bo mogoče povečati število naročnikov le, če se bodo ustrezno povečale zmogljivosti central v dolini. Govor je bil o kakih 650 novih številkah. Po krajih naj bi pridobili v Mozirju 400, v Gornjem gradu 60, v Lučah 60 in v Solčavi 60 novih priključkov. Vse to pa je predstavljalo izredno visoko gmotno obremenitev naročnikov novih priključkov. Tako so se sestali predstavniki združenega dela, krajevnih skupnosti, PTT in občine ter se dogovorili za združevanje sredstev, v prvem zamahu je bilo treba zagotoviti 3,850.000 din. Celotna naložba pa je zahtevala 13,500.000 din. Krepko so priložili še sredstva iz PTT.
Ureditev central
S proizvajalcem Iskro in Rade Končarjem so se pri PTT Velenje dogovorili za dokončanje potrebnih central koncem leta 1980. Zal so gospodarske zaostritve, predvsem pa težave z uvozom povzročile zamudo kar za celo leto. Tedaj pa je postalo jasno, da so na glavnih zvezah ozka grla. Celje, so rešili s centralo Golovec. Pa tudi na zvezi med Celjem in Mozirjem ter Mozirjem in končnimi centralami so bile zveze prešibke. Bistveno ojačati so morali zvezo med Šempetrom in Polzelo. Tudi na liniji Celje Mozirje so morali položiti nov kabel, tako
pa tudi na odseku Ljubno — Gornji grad in Ljubno - Luče. V vseh centralah je bilo potrebno zamenjati in pojačati prenosne zmogljivosti. Vse to so bila zahtevna, draga in zamudna dela. So pa bila predpogoj za pričetek del na samem lokalnem omrežju.
Izgradnja omrežja do naročnikov
Za tako obsežna dela so bili potrebni podrobni načrti, ki so jih hitro pripravili pri PTT. Res ob tem niso ravno „dlako cepili“. Po načrtih so nato pristopili k delu omrežja. Seveda bi vsa ta naporna dela ne zmogli brez učinkovitega deleža krajanov, krajevnih skupnosti in združenega dela v dolini. Omrežje je zahtevalo zaradi raz-gibnosti zemljišč, strmin in razdrobljenosti domačij veliko naporov in drago bi bUo če ne bi tako vsestransko pomagali sami naročniki in sploh krajani. Zahvaliti pa se je treba dobri organiziranosti osrednjega od bora pri SO Moziije, ki ga je vodil Jože Hribernik z Rečice. Postavljeni so bili tudi gradbeni odbori pri KS in še pododbori za posamezne predele. Samo KS Moziije je imela 10 pododborov. Krajani in lastniki zemljišč so se vsestransko vključili v dela, da bi čimprej zagotovili delovanje telefona. Tu večjih težav ni bilo! Pri omrežju je treba povedati še to, da so med gradnjo mislili že za naprej. Sedanje namreč omogoča ustrezno razširitev v prihod nosti.
Anton Vrhovnik
Solidarnost tudi tokrat na prvem mestu
Razumljivo je, da bi dejanske stroške priključka v oddaljenih krajih in domačijah ne zmogli naročniki, če ne bi bilo načela solidarnosti. Dogovorili so se, da plača vsak naročnik enako, pa naj stanuje blizu glavnega voda ali ne. To je omogočilo, da danes lahko telefonira tudi tisti, ki je visoko v hribih. Pri tem gre omeniti še pomoč vojakov, ki so dejavno priskočili na pomoč. Pomagali pa so s prostovoljnim delom krajani,
delavci PAP Ljubljana in PTT Velenje. Res je vse skupaj bilo mogoče narediti le z združenimi močmi! Ob tem pa ni manjkalo dobrega sodelovanja med delavci PTT, PAP-a in krajani, ki so s svojim delom zmanjšali stroške za preko
15.000.	000 dinaqev. Sedaj lahko trdimo, da je uspeh tem večji, saj je izračunano, da je povsod telefon dostopen največ 10 minut hoda.
Dela zaključujejo
Res je prišlo do raznih zamud. Res pa je tudi, da marsikatera dela niso bila v naprej upoštevana. No, sedaj ko gre vse skupaj h končuje nastrpnost morda še večja. Takoj ko bo omrežje tehnično prevzeto, tu pa ne bo večjih preprek, bodo pričeli delavci v centralah z vključevanjem naročnikov. Tako lahko računamo, da bodo telefoni zapeli po hišah ponekod okoli novega leta, ponekod pa v mesecu januarju 1982. Izgledi so, da bodo naročniki Mozirja, Na-zarja in Rečice telefonirali že v drugi polovici decembra letos. Vsi naročniki pa bodo najkasneje v treh mesecih dokončno vključeni. Pri tem roku je treba povedati, da so tovariši iz PTT dejali, da bo po možnosti vse to že prej opravljeno, rok pa je postavljen z „rezervo“.
Težave in tegobe med delom
Teh ni manjkalo. Zataknilo seje že pri iskanju izvajalca omrežja, saj ti niso želeli deliti delo s krajani. PAP iz Ljubljane je dela prevzel in tudi dobro sodeloval z našimi ljudmi. Veliko naporov so vložili še delavci PTT Velenje. Mnogo „trdega“ življenja so povzročili nestrpni naročniki odgovornih na poštah.
Velenjska PTT je bila hkrati investitor in izvajalec, to pa je zahtevalo veliko truda. Težave so bile tudi z nabavo potrebnih materialov, ki se trenutno težko dobijo. Vse to bo pozabljeno, ko bodo naročniki lahko uporabljali telefone, ki jim bodo zveza ne samo v domovini, pač pa tudi v svet!
Predstavnik PAP Ljubljana Ivan Makar je še dopolnil razlago direktorja Krašovca. V občini so v tem času položili preko 300 km kablov, od tega je kakih 20 % vkopanih. V Mozirju so morali zgraditi telefon-ske'kanale v dolžini 1000 m. S tem so zagotovili, da se ob poznejši širitvi ne bo več razkopavalo. Delavci PAP-a so bili na našem območju kar leto in pol in so povsod naleteli na popolno razumevanje. Vrednost njihovega dela se ocenjuje na okoli
40.000.	000 dinarjev.
Anton Vrhovnik je na koncu razgovora dejal, da pomeni razširitev telefonije v naši občini neprecenlji vo pridobitev. Zaradi redke naseljenosti pomeni to še več. Pa tudi iz varnostnih razlogov je vse to pomembno. Marsikdo bo odslej v oddaljenih krajih dobro povezan z dolino in s svetom. Kaj pa to v času hitrega koraka življenja pomeni ni treba posebej poudarjati. Skoraj vsaka hiša v dolini ima telefon, oziroma vsakomur bo mogoče poklicati v sili. Dobre zveze so važne tudi glede na naše načrte v razvoju turizma. Mnogi ljudje bodo prihranili gorivo za vozila, ko ne bo treba več v dolino za vsako malenkost. Posebno pa je treba podčrtati solidarnost, ki se je ob tem pokazala. To je vrlina, ki je tudi odraz dobre povezanosti
Ivan Makar
naših ljudi. Ob tem je treba še povedati, da so zasluge PTT Velenje izredne, saj je edina bila pripravljena preiti iz pobude v dejanja, gre za edinstven primer v Sloveniji. Na sploh pa je stvar bila izvedljiva le zaradi dobrega sodelovanja PTT, PAP, JLA, KS ih krajanov, pa seveda združenega dela. Čeprav je bilo mnogo hudi krvi moramo ob zaključku tega ogromnega dela vendarle reči, da je opravljeno delo temelj še hitrejšega napredka naše občine.
VVZ MOZIRJE
63330 Mozirje
»
OBJAVLJA
potrebo po delavcu za opravljanje prostega dela oz. nalog
TAJNIKA—BLAGAJNIKA
za določen čas (nadomeščanje tovarišice, ki je v bolniškem staležu) s polnim delovnim časom.
Pričetek nastopa dela po dogovoru
Pogoji:
Administrativna šola ali ekonomska šola.
Kandidati naj pismene prošnje s potrebnim dokazilom predložijo na naslov: VVZ Mozirje,63330 Mozirje. (Komisija za medsebojna delovna razmerja), najkasneje 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v nadaljnjih 15 dneh.
Delavci PAP-a pri delih na omrežju
Skupna poraba v letu 1982
V tabeli so prikazane veljavne povprečne prispevne stopnje v letu 1981 in spremenjene stopnje v 1. 1982, ki začnejo veljati s 1. 1. 1982 pa do spremembe stopenj po 31. 3. 1982.
Skupna poraba je vsklajena z osnutkom republiške in občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju v 1. 1982, ki govori o 25 % zaostajanju skupne porabe za rastjo dohodka (brez skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja), kar pomeni za našo občino v globalu 18 % več finančnih sredstev kot v letu 1981.
Pri izračunu mase BOD pa so upoštevana določila osnutka dogovora o razporeditvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v 1. 1982. Zato se je masa BOD povečala in vpliva na nekoliko nižje prispevne stopnje, kot so veljale v 1. 1981.
Ko bo v januaqu 1982 znan predlog republiške resolucije, ki bo že upošteval nov zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, bo znana tudi nova rast dohodka, s katero pa bomo potem vskladili tudi prispevne stopnje, ki se bodo nekoliko spremenile od dosedanjih.
PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V 1.1982 ZA OBČINO MOZIRJE
1. VIR BRUTO OSEBNIH DOHODEK	$prisp. st. (jiprisp. st.	
— Zveza skup. otroš. varstva	vi. 1981 1,16	vi. 1982 1,16
- obč. skupnost otroš. varstva	2,78	229
- domicilni princip	0,94	0,86
- sedežni princip	1,84	1,43
-obč. izobraževalna skup. o	6,32	5,75
- Kulturna skupnost SRS	0,56	0,56
- obč. kulturna skupnost	0,48	0,45
- Telesnokulturna skupnost SRS	0,05	0,05
- obč. telesnokulturna skupnost	0,31	0,3l
- obč. skup. socialnega skrbstva	1,25	125
- obč. zdravstvena skupnost	0,13	0,43
Skupnost pokojnin, in invalidskega zav.	11,10	11,34
SKUPAJ:	24*14	2359
II. DAVEK IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV - Republiški	1,90	1,00
- občinski	0,50	050
- Odprava posledic potresa v Crni gori	0,80	0,80
SKUPAJ:	3,20	2,30 V
I. + II. SKUPAJ:	27,34	^25,89
III. VIR DOHODEK a) po osnovi BOD -SPIZ	0,80	0,80
- skup. starostnega zav. kmetov	0,56	052
- skup. za zaposlovanje	0,32	027
- obč. zdravstvena skupnost	11,12	10,22
- obč. požarna interesna skupnost	025	025
- za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav	1,00	1,00
- stanovanjski prispevek	6,80	6,80
- SIS za pospeševanje kmetijstva	0,40	0,40
- SIS za preskrbo	0,50	(050 evid.)
SKUPAJ:	21,75	20,76
b) osnova poslovni sklad	0,27 oz.	027 oz.
- SPIZ	- 127	127
c) osnova dohodek TOZD	0,30	025
- sofinanciranje SLO	024	0,11
- občinska raziskovalna skup.	0,06	0,06
- za geološke raziskave v SRS	022	0,30
- izobraževalna skup. SRS	022	022
- Raziskovalna skupnost SRS	0,10 oz.	0,10 oz.
- Posebna raziskovalna skupnost	0,14	0,14
Še o javnih prevozih
Vojni invalid A. V. je sporočil uredništvu svoje doživetje na nekem avtobusu celjskega Izletnika v smeri iz Celja proti Rečici. Ker je bil med NOB ranjen, je moral ponovno na operacijski poseg v nogo in je bil odpuščen iz bolnišnice z berglami. Tako je z muko prišel v avtobus, ki pa je bil že poln. V njem je bilo veliko šolske mladine, pa se nihče ni spomnil, da bi človeku, ki skoraj ni mogel uporabljati desne noge odstopil sedež. Torej gre za tiste temeljne vrline, ki jih že sama po sebi narekuje omika, ne kaže pa pri tem pozabiti na človečnost! Oboje je torej v pripovedovanem primeru odpovedalo. Seveda je že mnogo bralcev pisalo podobna pisma.
Razmišljajoč o *tem si človek postavlja dvoje vprašanj. Ali je naša vzgoja mladega rodu vplivala na razvoj čuta do sočloveka, do starejšega, do telesno šibkega, oziroma prizadetega? Ali ni dolžnost sprevodnika avtobusa, da v takem primeru posreduje! Imajo ti takšna navodila med opravljanjem delovnih nalog? Komu gre torej več očitkov, mlademu, ki ni osveščeno ukrepal, ali sprevodniku, ki bi najbrže moral kaj storiti v takšnem in podobnem primeru?
Nekaj pa je res! Za prevoze naših mlajših v šole ni urejeno, kot bi moralo biti. Ob tem je treba pomisliti na to, da ti prihajajo tudi od daleč na avtobus in da predstavlja za nje takšno obiskovanje šole velik telesni napor. Tako se seveda tudi v mladih ljudeh pojavi utrujenost in ta morda ima za posledico brezbrižnost. Nič manj pa ni obsojanja vredno obnašanje nekaterih odgovornih pri (ne)reševanju vprašanja boljših prevoznih možnostih iz in nazaj v dolino. Morda pa bi kazalo med mladimi več govoriti o tegobah starega in invalidnega človeka, verjetno bi takšna prizadevanja padla na plodna tla. Prav gotovo bi pa morali za vzgojo svojih delavcev več storiti tudi v Izletniku, saj je pritožb na nedostojno ravnanje nekaterih že kar preveč. Zato bo uredništvo vodstvu Izletnika v Celju postavilo to vprašanje in njihov odgovor objavilo v naslednji številki našega glasila.
A. V.
Matevž Požarnik upokojen
Starejši so storili svoje, sedaj je vrsta na mlajših, da nadaljujejo delo in s svojimi mladimi silami pripomorejo k uspešnemu napredku v naši družbi.
Rojen je bil Matevž Požarnik v Novi Štifti, vendar je od otroštva dalje živel v Šmartnem ob Dreti. Aprila 1944 se je vključil v Slandro-vo brigado in v njej dočakal svobodo. Ko je prišel domov je najprej delal v gozdu, pozneje pa se je vključil v delo na KLO Bočna, saj se je takoj po vojni naselil v tem kraju. Njegova delovna vnema in dosledna družbena naravnanost sta ga kmalu pripeljali na odgovornejše delovne
naloge na okraj Mozirje, pozneje v Ljubljano, potem spet na okraj Šoštanj, kjer je postal tajnik Okrajne zadružne zveze. Od leta 1957 je delal na takratni Gozdarski poslovni zvezi in nato od 1960 kot načelnik za gospodarstvo SO Mozirje. Lahko bi rekli, da je v gozdarstvu po vojni pričel in v njem tudi nehal svojo delovno pot, saj odhaja v pokoj z delovnega mesta direktorja TOK pri GG Nazarje.
Med vsem tem je bil dve mandatni dobi še nepoklicni sekretar občinskega komiteja ZKS Mozirje. Le površno smo nakazali njegovo pot dela in bogato družbeno dejavnost.
Z odhodom v zasluženi pokoj pa njegova delovna vnema ne bo splahnela, saj že sedaj načrtuje, kako se bo vključil v razne krajevne dejavnosti v domačem okolju.
Pošteno, zavestno in odločno družbeno prizadevanje je prineslo Matevžu Požarniku številna odličja, predvsem pa bo ostal med ljudmi doline še naprej priljubljen in cenjen. To pa je največ, kar lahko nekdo v življenju doseže.
Nov uredniški odbor
Naše glasilo ima svoj izdajateljski svet in seveda tudi uredniški odbor. Ustanovitelj pa je občinska konferenca SZDL Moziije, ki tudi po potrebi imenuje uredniški odbor. Vsako leto se ta zamenja. Predsedstvo SZDL je zato imenovalo novega v sledečem sestavu: Slavko Rozenstein, SO Moziije, Franc Boršnak, OSZS , Minka Naglič, ZSMS, Vlado Miklavc, ZZB NOV, Anka Sivec, OK ZKS, Rezika Plaznik, OK SZDL in Aleksander Videčnik, glavni in odgovorni urednik.
Uredniški odbor pretresa za vsako številko posebej zbrano gradivo in odloča o tem kaj se od tega objavi. Pri svojem delu pa je vezan na smernice, ki jih je postavil izdajateljski svet glede na vsebino, obliko in druge tehnične zadeve.
Spominska soba NOB
S prenovo kulturnega doma v Moziiju so dani pogoji za postavitev stalne razstave o osvobodilnem boju v Gornji Savinjski dolini. Ta bo v prostoru 2. nadstropja v prizidku. Poskrbljeno bo, da bo mogoč ogled ob določenih dneh, sicer pa bo za šolske oglede vedno dostopna. Spominska soba Osvobodilnega boja Gornje Savinjske doline bo odprla svoja vrata ob letošnji 40. obletnici ustanovitve JLA. Sovpada pa s proslavo, ki so jo v ta namen pripravili rezervni vojaški starešine občinskega združenja v Moziiju.
Že razstava, ki jo je Arhiv Kulturne skupnosti Moziije pripravil pod naslovom Gornja Savinjska dolina v boju in je bila odprta med praznovanjem občinskega praznika v Moziiju je potrdila veliko zanimanje ljudi za ogled, zato bo nedvomno stalna razstava pomenila novo pridobitev naše dolina. Bo pa hkrati skromno plačilo dolga naše generacije do teh zgodovinskih dogodkov in do trpljenja naših ljudi, seveda pa bo posebnega pomena za obujanje pridobitev osvobodilnega boja na sploh.
Izkazano spoštovanje
V mesecu novembru so pripravili na občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV v Mozirju slovesnost v počastitev v naši občini živečih prvoborcev in udeležencev NOV od leta 1941.
Ko so najprej oživeli spomin na rojstvo naše republike so podelili slavljencem spominska darila. Ta so prejeli: Vida Pariš iz Gornjega grada, Vlado Košir iz Lačje vasi, Bojan Miklavc iz Mozirja, Jožefa Vodovnik iz Mozirja, Vlado Miklavc iz Mozir-
ja, Jože Planovšek iz Nazarij, Jakob Mavrič iz Radmirja, Jožefa Robnik iz Radmirja, Marija Zavolovšek iz Bočne, Franc Hriberšek iz Mozirja, Roza Goličnik iz Šmihela, Elizabeta Verbuč iz Šmihela, Matilda Cevzar iz Mozirja in Jelka Kellner iz Mozirja.
Nato so se veterani osvobodilnega boja zadržali v prijetnem pomenku, ki je bil poln trpkih spominov na najtežje čase našega naroda.
Novost v otroških vrtcih
Vzgojno varstveni zavod v Mozirju si prizadeva, da bi popolnoma izkoristili zmogljivosti vrtcev v dolini. Znano je, da nekateri niso zasedeni Vsi pa vemo, da so stroški vzdrževanja vrtcev visoki in bi bilo neodgovorno, če bi ne bili povsem izkoriščeni.
Zato so se odločili ponuditi staršem poseben program. Gre za tri urni vzgojni program, ki biga otroci lahko bili deležni v vrtcih Solčava, Luče, Bočna, Nazarje, Rečica in Mozirje. Seveda bi* otroci bili v
ustreznem oddelku glede na njihovo starost. Vzgojnina bi znašala le 700 din na mesec. V bistvu je ta program sestavljen iz vrste usmerjenih vzgojnih zaposlitev, kar predstavlja najprimernejšo pripravo na šolo. V poštev pride omejeno število otrok, ki ne potrebujejo varstva, temveč izključno vzgojo.
Staršem priporočamo, da se glede vključitve svojih otrok v ponujen program posvetujejo z vodstvom zavoda v Moziiju, ali pa s tovarišico v najbližjem vrtcu.
Skrb za gozdove
Le malo kdo ve kako je znotraj razvejano Gozdno gospodarstvo Nazarje. Večina lastnikov gozdov in I drugih občanov pride v stik z logarji, ne morejo pa si predstavljati zahtevnih opravil, ki jih opravlja I služba za urejanje gozdov pod vodstvom Draga Uranka.
Gre za skupino strokovnjakov znotraj tehnične službe GG, ki ureja vrsto zelo podrobnih podatkov o ' gozdovih zasebne in družbene lastnine. Na posebnih kartah označujejo veliko strokovnih opažanj, ki so pozneje temelj za določanje načina izkoriščanja gozdov. Opisane so vse zmogljivosti, lesne zaloge, količine poseka predvidenega in opravljene-1 ga. Na gospodarskih kartah so označeni oddelki in odseki ter lastninske
meje gozdov. Gozdno gospodarski načrti se vsakih 10 let obnavljajo in vsklajujejo z dejanskim stanjem. Takšen načrt vsebuje oceno dosedanjega in bodočega izkoriščanja, slednje s posebnim poudarkom na skrbno preračunan možen prirast. Skrb te službe bi lahko strnili v trditev, da so odgovorni za trajnost gozdnih zmogljivosti ob ustreznem črpanju lesnih količin. Vsi podatki dobljeni na takšen način služijo za določanje letnega poseka. Treba je upoštevati, da so gozdovi dokaj različni pač glede na lego, ekološke prilike, sestav dreves m strukturo sestojev. V tej službi dela 5 strokovnjakov, med njimi dva kartografa, zagotavljajo pa podatke za kakih 45,000 ha gozdov na območju GG Nazarje.
Proslavili dan republike
Krajani Lepe njive smo že drugič počastili dan republike v dvorani nove osnovne šole. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole pod vodstvom tovarišice Vide in mladinci pod vodstvom njihovega i mentoija.
Pozdravni govor je povedal predsednik SZDL. Sledile so recitacije in pevske točke učencev. Recital mladincev je bil postavljen na temo trpljenja v
taborišču. Moški kvartet je zapel nekaj partizanskih pesmi. Za popestritev programa so mladinci zaigrali prisrčen partizanski skeč ŠTIRJE BRATJE.
Trud in delo učencev- kot tudi mladincev je bil poplačan s številno udeležbo. Podobne prireditve in proslave so v oddaljenih krajih kot v Lepa njiva potrebne, ker s tem nudimo celotnemu kraju možnost sodelovanja ob takšnih priložnostih.
P. N.
Občinski odbor ZZB NOV Mozirje je pripravil ogiea
divizije v Muzeju revolucije v Mariboru. Številni udeleženci_________
njimi tudi mladinci osnovne šole Moziije na sliki.
Visoka pesem domače
gledališke klasike v Gornjem gradu
Iz kartoteke Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani je razvidno, da je drama „Kralj na Betajnovi“ od Cankarjevega dramskega opusa, po drugi vojni, najmanjkrat igrana v profesionalnih gledališčkih hišah, medtem ko pregled Zveze gledaliških amaterskih skupin Slovenije daje prav nasprotno sliko. Največkrat! Iz te ugotovitve sledi, daje tematika razvoja vaške buržuazije iz preteklih devetdesetih let še danes mnogo bližja sredinam, ki jih tvori jedro našega življa - podeželja, kot pa ostala dela, kot so npr. Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (po vojni največkrat uprizorjena) ali Hlapci, ki toliko burijo gledalstvo zaradi novih režijskih prijemov. Žive še namreč generacije, ki so preživele- kleroburžo-azne čase in ki so tudi končno pomagale rušiti „vaške“ asocialne strukture, živi pa tudi generacija vzgojena v novi eri, ki pa več ali manj presenečeno gleda posredovana dogajanja skozi prizmo gleda-liščnosti in se jim zdi vse skupaj skoraj nepojmljivo. Kot v vse družbene sredine je Cankar tudi tokrat z neusmiljenim ogorčenjem postavil ostro počrtane like v dogajanje, ki naj bi z vsemi jasnimi psihološkimi prekucijami, dovolil neosveščenim režiserjem in igralcem lahek posel. Vendar temu ni tako in tega so se v Gornjem gradu jasno zavedali. Izvajanje načrtne dramske politike, izbo! režiserja (Andrej Kurent, član drame SNG Ljubljana), naslonitev na preizkušen igralski kader, uvajanje novih mladih moči, ki so se kalile ob precej ostrem ustvarjalnem ognju in še polno drugih neopaznosti, potrjuje trditev, da je skupina v veliki meri uspela predstaviti delo kolikor je pač v njeni maksimalni moči.
Režija (zadnje čase se s Cankarjem marsikaj dogaja) je disciplinirano, brez vsakršnih pretenzij za bravure ali eksperiment, nizala smiselno tekst na dogajanje in obratno, se naslonila na socialnorealistični izraz in uspevala predvsem v replikah skupinskih nastopov, kar se pri amaterjih resnično redko posreči. Manj sreče je imela v postavitvi intim,' dasi se je dalo slutiti o korektnih pripravah in prizadevanjih. Seveda pa je bil zlasti tu režiser odvisen od kreativnih moči igralcev, zlasti pa glavne vloge - Kantorja (Jože Rem-šak). Z ozirom na izrednost izbora komada, režija ni imela dovolj možnosti, ne poguma, ne moči, da bi v tako kratkem času storila vsega. Redke pogruntacije kot npr. silhu-etna slika spopada, ki je gotovo
grozljivo a obenem fascinavtno pripomogla k dojemanju dogajanja, potrjuje misel, da se je v režiji startalo na vse kar je res glavno in to dosledno, več pa ni bilo potrebno.
Vse dogajanje sloni v glavnem na vlogi, ki se je - oprostite primeijavi - profesionalec boji. Kajti problem ni v fabuli ali ogromnem tekstu, ampak v premo postavljenem karakterju, ki se z ozirom na tekst mora takoj popolnoma razgaliti in - kot pravimo - nima kaj pokazati v nadaljevanju. Čustveni prelivi so izenačeni in ne nudijo igralcem dovolj psihičnega materiala za stopnjevanje ali poglabljanje, kvečjemu za niansi-ranje. Odločitev, da Kantor igra strmo, premo, silaško, manj filozofsko politično se je pokazala z ozirom na precejšnjo kreativno moč igralca, pravilna. Vse preveč je leva stran odra odločala o fizičnih odnosih igralcev, vkljub odrski razdelitvi stanovanja - gostilniški prostori.
Ostale vloge so se lepo soglasile z dogajanjem vkljub temu, da je nastopilo kar pet debitantov. Presenetila je Nina (Tanja Bezovšek), v zadnjem času je to najbolj postavljena in igrana osebnost, za režiserje pa hud preizkusni kamen. Krneč (Jože Venišnik), Hana (Vida Cajner), Francka (Mojca Migole), Maks (Peter Kranjc), župnik (Ivan Presečnik), Bernot (Toni Špeh) in sodnik (Lojz Mavrič) so se opazno vključili v režijski koncept. Izreden pa je bil nastop Lužarice (Vika Venišnik). Grozljiva in izredno intenzivno podana vloga se ne pozabi tako hitro. Zbor kmetov - kar sedem po številu je bil z veliko mero okusa odločno postavljen. Taka postavitev je omogočila, da seje finale odigral z veliko mero umirjenosti, kajti po Cankarju je tudi tu vse .rešeno.
Scenska zasnova je poskrbela za hitro menjavanje prizorišča, bila je funkcionalna in tako nudila dovolj možnosti za kreiranje mizanscen. Etažni pristop je vedno hvaležen zlasti tam, kjer mizanscena zahteva poglobljenost. Tako so vizuelni učinki zaradi tako razpostavljenih igralcev bolj impresivni in trajnejši. Scena pa je bila tudi smiselna, za kar govorijo obešene slike, ki naj predstavljajo dobo.
Ob premieri je bil izdan okusen in primeren bilten, kar ne srečujemo povdos in prirejena mala pa dovolj informativna razstava 6 premierah Cankarjevih del.
Vsekakor dan, ki bo v analih gledališkega amaterskega snovanja v Gorenjem gradu imel vidno in vzgledno mesto.
TONE ZORKO
Člani Civilne zaščite Glina se vadijo v streljanju na strelišču v Moziiju
Ocenili svoje delo
Občinska konferenca ZKS Mozirje se je sestala na 25. seji, da bi kar se da izčrpno in kritično obravnavala delovanje komunistov v delegacijah na vseh ravneh, družbenih svetih občine in drugod.
Stalno spremljanje prizadevanj komunistov je že postala oblika dela konference, je pa tudi nuja časa v katerem se nahajamo. Zato ni naključje, da je bila razprava kritična ob ugotovitvi, da se še premalo odločno vključujejo v delo SZDL, saj je le v enem primeru na čelu krajevne organizacije komunist. Morali pa bi praktično biti nosilci celotnega razvoja v občini. Da temu ni povsem tako je iskati poleg osebnih slabosti še preobremenjenost nekaterih, med tem ko mnogi stoje bolj ob strani. Ustrezen pregled obremenjenosti po osnovnih organizacijah bi moral pokazati podrobno stapje glede aktivnosti članov ZKS. Vse preveč je pojavov, ko smatrajo komunisti, da je njihovo
delo v okviru delovne sredine že dovolj. Seveda takšno gledanje prav v času vsesplošnega prizadevanja urediti ekonomske tokove, ki pogojujejo vse ostalo, nikakor ni na mestu. To je čutiti tudi v delu delegatov komunistov v družbenopolitičnem zboru SO Mozirje. Tu se namreč največkrat pojavijo kot predstavniki delovne organizacije in pozabljajo na dolžnosti, ki jih kot komuniste obvezujejo v širših družbenopolitičnih prizadevanjih.
Ko so razpravljali o družbenih svetih so pokazali na primer neodgovornost, namreč gre za svet za družbene prihodke pri občini, ki kljub perečim vprašanjem v davčni politiki še ni dejavno učinkoval.
Konferenca je izzvenela v sklepu, da morajo delegati - komunisti pokazati več odgovornosti do dela in razvoja sredine v kateri živijo in delajo. Skratka, njihov vpliv se mora pokazati tako v delovni, kot v Krajevni skupnosti.
Se o mrliški vežici
Ker krajani ponovno postavljajo vprašanja ureditve pokopališča in z njim vred tudi postavitve mrliške vežice smo prosili predsednika sveta krajevne skupnosti Moziije inž. Karla Kopušaija za pojasnilo o ukrepih. ki jih je in ki jih namerava podvzeti ta skupnost.
Že v zadnji številki Savinjskih novic je bilo pojasnjeno, da si prizadevamo pridobiti zahtevana soglasja, oziroma dovoljenja za gradnjo vežice. Zavedamo se, da je ta potrebna, saj je v kraju vse več želja po sodobinih oblikah pokopa preminulih. Vsekakor nas veseli zanimanje krajanov, meni inž. Kopušar, ker iz tega lahko sklepamo, da bodo naša stremljenja urediti to vprašanje najustreznejše tudi podprli. Že v naprej je jasno, da bodo dela zahtevna, saj je zemljišče plazovito, pa tudi ureditev mora biti celovita, zato bodo tudi stroški visoki, teh pa krajevna skupnost brez sodelovanja krajanov ne bo zmogla. Šele v septembru, je bil ogled strokovnjakov celjskega razvojnega centra, ki določajo urba-
nistične rešitve. Tako se je določila lokacija, vendar pa mora temu slediti solidno mnenje geologa, da ne bi kasneje prišlo do premikov zemlje, ki bi poškodovali zgradbo in druge ureditve na pokopališču. Težave so tudi glede odkupa potrebnih zemljišč. Načrt za samo vežico smo na svetu KS že nekako sprejeli. Toliko inž. Kopušar.
Zaradi mnenja, da gre za vrsto soglasij in morda papirnatih zahtevkov, smo se zglasili še pri referentu za gradbene zadeve SO Moziije Antonu Hriberniku, ki je pojasnil, da so zahtevali le tisto dokumentacijo, ki je izrecno predpisana in ki je bila v drugih primerih podobnih gradenj tudi predložena. Torej ne gre za izjemno veliko papirjev, ampak le za tiste, kijih je vsakdo ko gradi dolžan predložiti
Krajevna skupnost Mozirje je imenovala že gradbeni odbor za gradnjo mrliške vežice in ureditev pokopališča v sestavu inž. Karel Kopušar, Ivan Zupan, Franc Hriberšek, Pavla Trogar in Dušan Martinčič.
Med v satovju
V svetu si zelo prizadevajo ponuditi prehrano, ki ni izpostavljena kakršnimkoli nenaravnim vplivom. Tu gre za živila, ki niso bila škropljena z zaščitnimi sredstvi, niso bila, denimo razkužena in podobno. Seveda so takšni pridelki znatno dražji.
Tudi z medom sc lahko marsikaj dogaja, včasih prihaja do potrošnika z raznimi primesmi. Zato se že nekaj časa ukvarjajo čebelarji v nekaterih deželah s pridelovanjem medu v satju. Tako dobi potrošnik povsem naravni izdelek čebel. Ohranjene so vse naravne in zelo zdravilne lastnosti medu, ki se sicer pri starem načinu pridelovanja v znatnih količinah izgubijo.
. Naš znani čebelar Franjo Kajzer iz Moziija je po dolgoletnem opazovanju raznih pojavov v čebelarstvu izdelal posebne panje. Pozneje pa je pričel delati na postopkih za pridelovanje medu v sat ju. Izdelal je orodje za plastične celice, katerih značilnost je v tem, da je na dnu oblikovano satje, kot ga sicer čebele naredijo. Taka celica sc vloži v poseben okvir, ki visi nad plodiščem družine v panju. V njegov panj lahko vloži 42 takšnih plastičnih celic. Ta način pridelave medu ima še neko pomembno prednost. Včasih se pojavi „mana“, ko se med hitro strdi in ga potem ni mogoče na običajen način točiti. V primeru, ki ga opisuje Kajzer seveda ta skrb odpade. Pa še to, pridelek v celicah je v celoti dalo čebel in niti malo ne človeške roke.
Franjo Kajzer, ki je sicer znan po raznih izumih in izboljšavah tudi na
drugih področjih pojasni, da je pridelovanje medu v satju zelo stara reč, da pa se mora prilagajati sedanjim tehničnim in tehnološkim možnostim. Zato se je tega lotil. Dosedanje izkušnje so spodbudne, vendar pa je treba postopek nenehno opazovati in ga izboljševati. Sam Izdeluje celice in že sedaj mu je jasno, da jih bo treba dopolniti z drugim plastičnim pokrovom, ker dosedanji ne odgovaija. Ko se namreč polna celica vzame iz panja jo je treba pokriti inje tako že pripravljena za prodajo. Sedanja velikost Kaj-zeijeve celice je 130 x 100 x 15 mm, vendar to še ne pomeni, da bo takšna tudi ostala. Zanimiv je pogled na polno celico, saj jo čebele lepo zakrijejo s plastjo poroznega voska in tako je med v njej najbolje zaščiten. Franjo Kajzer meni, daje takšen način pridelovanja medu predvsem zanimiv v planinskih predelih. Njegove dosedanje izkušnje mu služijo za izpolnjevanje delovnih postopkov in pripomočkov. Dosledna opazovanja trajajo tri leta, šele potem oceni uspeh posebna strokovna komisija pri Čebelarski zvezi Slovenije. Njeno mnenje je za uveljavljanje tega postopka v širšem merilu odločilno.
Res je, meni Kajzer, da se na ta način pridela manj medu, res pa je tudi, da je ta povsem naraven in v njem so ohranjene vse naravne snovi, ki se sicer porazgubijo. Glede na to, da gre resnično za „čisti“ izdelek čebel bo tudi ustrezno vrednoten na trgu.
A. VIDEČNIK
Godba na pihala iz Šmihela, slikana leta 1911. Sedijo: Franc Slemenšek, Janez Gostečnik, Franc Černivšek (kapelnik), Joža Hudej, Franc Gostečnik. Stojijo: Martin Slemenšek, Janez Šmon, Lovro Lesjak, Franc Sumečnik, Gregor Verbuč. Na vrhu stoji Jože Naroločnik
Pihalna godba v Šmihelu
Iz Vranskega je prišel leta 1941 na pošto v Šmartno ob Dreti Avgust Križnik. Že kar v vsem začetku okupacije mu je bilo jasno, da je v kraju mnogo zavednih ljudi, kot poštni uslužbenec pa je marsikaj vedel in slišal. Kmalu je bilo mlademu Avgustu znano, da se snujejo organizacije OF. V samem Šmartnem je bUo zelo težko zvedeti kdo dela na tem, saj so ravnali skrajno previdno zaradi vse večjega nemškega nasilja.
Prve mesece 1943. leta je Avgust Križnik-Medard dobil zvezo pri Lu-kežu (Skoku) v Rovtu. Posredoval je preko svoje pošte partizansko pošto v- zasedeno Ljubljano. Pri tem sta mu pomagala takratna poštarja v Gornjem gradu. Za partizane odslej ni bil še tako tajen pogovor po telefonu preko njegove pošte nobena skrivnost. Za borce so bile te vesti zelo važne. Ko je istega leta v jeseni dobil poziv v nemško vojsko je krenil v gozd k partizanom. Tja ga je peljal sodelavec OF Jože Skok-Adam. Prišel je ravno v času, ko so pripravljali napad na Rečico. Kot bataljonski intendant je potem krenil z enoto na Medvedjak. Tako je ostal v Šlandrovi brigadi vse do premestitve- v zaščitno četo IV. operativne cone. V marcu 1944 je bil vključen v obveščevalno dejavnost in opravljal politične naloge v Sla-peh. Tam je bil glavni prehod partizanskih enot in novincev na Dolenjsko. V Štroklovih pečeh so takrat uredili manjšo bolnišnico. Junija 1944 je prispel s člani pokrajinskega odbora OF Aleš Bebler. Poskrbel je, da so nemoteno bivali na Dolinah v neki gozdarski koči. Kmet Jeseničnik je to skupino vzdrževal in oskrboval, seveda pa tudi zaščitno enoto VĐV iz Revirjev. V skupini so bili še Kocbek, Sergej Kraigher in drugi. Sem so hodili na posvete sekretarji iz spodnje in naše doline. Kmalu so se premaknili člani PO OF na Medvedjak. Medarda pa so zadolžili za politično delo na Vranskem, kjer je bü doma. Tako se spominja, kako je bil v Jakob dolu štab brigade, Nemci pa so z veliko silo krenili v napad. Hitro je o tem obvestil partizane, ki so bili tako pripravljeni na napad. Kot obveščevalec je zvedel, da so na Vranskem Nemci
Krajani Solčave so že nekaj časa sem čutili pomanjkanje vode v vaškem vodovodu. Že kratkotrajna suša je bila potrebna, da višje ležeče hiše niso imele vode. Ob priključitvi večnamenske stavbe na vodovod pa je bilo pomanjkanje vode še bolj občutno in je kot tako ostalo pereče vprašanje kraja. Zato je bilo treba hitro ukrepati
Krajevna skupnost trpi kot vse podobne skupnosti na pomanjkanju denarja, zato sta KK SZDL skupaj s KS organizirali prostovoljno delovno akcijo za napeljavo vodovoda 1300 metrov daleč izpod Olševe.
Čas je neusmiljeno priganjal saj se je obetal sneg. Samo v soboto 21. novembra t. 1. se je zbralo na delovišču preko 40 prostovoljcev in pravtoliko naših zvestih sodelavcev, vojakov. Ti nam pomagajo tudi sicer o vsaki priliki. Ta množica delovnih krajanov se je zagrizla v kamenito pobočje, vendar ni zmogla vsega dela v enem dnevu. Tako je bilo potrebno delo opravljati še v naslednjih dneh.
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Mozirje je tudi letos organizirala tekmovanje Mladost v besedi, pesmi in spretnosti. Namen letošnjega tekmovanja je: seznaniti širšo javnost, koliko mladi poznamo pomen Titovega vojaškega dela in v kolikšni meri je v amaterskih dejavnostih mladih prisoten duh naše jugoslovanske revolucije. Republiška konferenca je izdala osnovno gradivo za to tekmovanje in sicer: Izreden pomen Titovega vojaškega dela - Nikole Ljubičiča. Tekmovanje je bilo izvedeno 4. 12. 1981, vendar zaradi dneva žalovanja ni bilo izvedeno za širšo javnost. Sodelovalo je 11 ekip iz posameznih 00 ZSMS. Obljavljamo prve tri najboljše uvrščene ekipe na občinskem tekmo-
sestavili skupino 12 „raztrgancev“. Kmalu je uspel enega ujeti. Tako je zvedel za plačilo, ki ga takšni izdajalci od okupatorja dobivajo. Imeli so tarifo - 10 mark na dan, če pa je zasledoval partizane je k temu dobil še 50 mark, če pa je „delal“ noč in dan pa je znesek narasel kar na 110 mark. Septembra 1944 so ga določili na novo delo v Drameljski predel, kjer je organiziral odbore OF. Udeležil se je tečaja pri Bukovniku na Ljubnem (nad Ledenico), ki ga je pripravil Oblastni komite za Štajersko. Pozneje je bil poslan v OZNO in kot tak delal na območju Vranskega. Tu je poskrbel za preskrbo
Avgust Križnik -Medard
enot NOV, pri tem pa mu je pomagal vodnik nemške policije na Vranskem Schmidt. Ko se je bližal konec, aprila 1945 je dosegel, da so se nemški policisti brez strela umaknili z Vranskega. Ko je napočila svoboda je bil premeščen na celjsko okrožje.
Njegova pot je bila res pestra in tvegana, pač tako kot mnoge podobne v tistih časih. Avgust Križnik —Medard še danes s ponosom govori o predanosti naših ljudi osvobodilnemu gibanju. Prav zaradi številnih spominov dela v ZZB NOV Mozirje kot predsednik komisije za zgodovino NOB.
A. V.
Velika večina naših krajanov seje vključila v prostovoljno delo, saj so prav vsi želeli zagotoviti kraju dovolj dobre pitne vode. Posebno pa je potreboval večnamenski objekt, ki ga pravzaprav vsi Solčevani potrebujemo. Seveda so povsod izjeme, tako se tudi tokrat nekateri izmed naših krajanov niso čutili poklicane sodelovati pri delu. Pa je šlo, kakor vedno doslej, tudi brez njih.
Voda iz novega vira je pomenila vsem uporabnikom veliko veselje in zadovoljstvo, največ seveda tem, ki so k temu prispevali. Omeniti velja posebno prizadevnost Damjana Hav-deja, ki je dela vodil. Krajani bi se zahvalili Veliborju Lukoviču, komandirju mejne enote, ki je s svojimi fanti krepko pripomogel, da je naš načrt uspel. Istočasno se KK SZDL in KS zahvaljujeta vsem, ki so pri delu za nov vodovod pomagali, saj je to ponoven dokaz kaj se z združenimi močmi vse zmore.
FP
vanju in sicer: 1. mesto OO ZSMS Rečica ob Savinji, 2. mesto OO ZSMS SMREKA Gornji grad, 3. mesto OO ZSMS OŠ Luče.
Prvouvrščena ekipa nas je zastopala že nastedmi dan na regijskem tekmovanju v Žalcu, kjer je od 8 sodelujočih ekip zasedla 4. mesto.
Na tej prireditvi je sodeloval tudi Darko Prislan iz OO ZSMS TOZD Iverna in predstavil lastno skladbo, ki jo je občinstvo navdušeno sprejelo.
Pa še sestav ekipe iz OO ZSMS Rečica ob Savinji: Marjana Rakun, Irena Kašuba in Lučka Marovt.
Predsedstvo OK ZSMS Mozirje se zahvaljuje vsem, ki so v tekmovanju sodelovali.
Šmihelani so znani kot veseli in razgledani ljudje. To so v preteklosti vedno znova potrjevali, morda so prav zaradi tega ostali še v najtežjih časih med drugo vojno neomajni in neustrašni. Nekaj je že moralo biti, da so prav v tej mali hribovski vasici od nekdaj dobro peli, veliko igrali in imeli so eno prvih pihalnih godb v savinjskem območju. Te namreč takrat ni bilo niti v spodnjem delu Savinjske doline.
Pri Šumečnikovih v Radegundi so bili od kar pomnijo veseli slovenske pesmi in glasbe. Janez Gostečnik -Šumečnik, danes star 85 let se dobro spominja, kako so leta 1911 v njihovi hiši ustanovili svojo godbo. Na začetku so imeli neka stara glasbila, ki niso bila ravno dobro uglašena. Vendar začelo se je. Njegova starša nista imela nič proti, da so vadili v njihovi hiši. Niso bili vključeni v kakšno društvo, ampak so preprosto pridobili kapelnika Franca Černivška, ki je hodil iz Frančiška v Šmihel učiti to navdušeno skupino ljudi, katerih najmlajši je štel komaj 16 let. Njegovo delo, namreč kapelnikovo, ni bilo lahko, čeprav je naučil 11 godb igrati Najprej je moral naučiti šmihelske fante branja not, saj so igrali vse po notah! Ko so bili tako daleč, dajim to ni delalo težav so se lotili nakupa glasbil. Vsak sam je kupil za sebe potrebno opremo. Če posmislimo, da takrat ni bilo to malo denarja lahko dojamemo navdušenje teh mladih ljudi za glasbo. Janez
Gostečnik, čeprav nekoliko bolan ni pozabil na svojo šegavost, kije bila zanj tako značilna. Ko je obujal spomine je dejal o kapelniku, da je bil sicer po poklicu čevljar, da mu je šla glasba bolje „od rok“ kot pa kopitarsko delo . . .
Šmihelska pihalna godba je bila takrat zelo iskana. Igrali so vse do Žalca po dolini. Pa tudi na Koroško so jih vabili. Šli so kar peš v Črno, kjer so potem igrali na veselici. Sploh so tiste čase le malo poznali vožnjo, pa so zato vzeli pot pod noge in krenili z vsem navdušenjem do igranja tudi nekaj ur daleč.
Prva svetovna vojna je prekinila plodno delo -šmihelske godbe. Takoj po končani vojni so nadaljevali z igranjem, vendar jih nekaj ni prišlo več nazaj. Ostali so na bojiščih takratne svetovne morije. Zato je bilo treba vzgojiti nove godbenike. Pridno so delali in dosegli okoli leta 1924 izredno kakovostno raven. Igrali so do leta 1930, ko so se razšli in od takrat v Šmihelu ni bilo več godbe ha pihala.
Janez Gostečnik-Šumečnik je danes edini še živi godbenik iz časov ustanovitve pihalne godbe v Šmihelu. Rad se spominja časov, ko so godli in pozneje mnogih veselic in porok, ko sta z bratom igrala. Tudi svoje otroke je naučil glasbe, vendar so šli po svetu, tako pač sam poseda pred. televizijskim in radijskim Sprejemnikom in posluša glasbo. Njego-
vo srce pa prevzame posebno vznemirjenje, ko naleti na pihalno godbo, ki mu je še vedno najljubša. Ostal je v bistvu ljubitelj glasbe, pa čeprav sami ne zaigra več.
A. VIDENČNIK
Novo leto
Prihaja...
Trka . . .
Vstopa...
Prihaja slovesno; ob blišču luči, ob glasbi, plesu
milijonov ljudi...
Vstopi, ko zapove nevidni, večni,
zapovednik -čas.
NOVO LETO!
Z veseljem sprejeto; z besedo:
Srečno!
Vsi srečo želimo,
po njej hrepenimo...
Zdravje,
zadovoljstvo,
razumevanje,
mir...
To je sreča; izraz za vse, po čemer težimo.
ŠTEFKA PETEK
EBBMVieE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Moziije •— Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Tehnični urednik Niko Kupec -Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu -Stavek, filmi in, prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
Kmet — slikar
Jožeta Rozoničnika poznajo ljudje v Šmihelu in okolici kot ljubitelja slovenske pesmi, saj že dolga leta sodeluje v domačem pevskem zboru. Le malo ljudi pa ve, daje njegov konjiček tudi risanje in slikanje.
Na Rebru, visoko in strpio pad cesto Moziije - Šmihel stoji njegova domačija. Že samo dejstvo, da na takšnih strminah prideluje hrano in kmetuje kaže na klen značaj človeka, ki ni nikoli tarnal, le vedno je ljubil ta svoj domači breg in si tam ustvaril -številno družino. Tam'bo tudi vstrajal in upa, da bo eden njegovih sinov ves neizmeren trud na kmetiji nadaljeval. Prav ta ljubezen do domače zemlje, ga je plemenitila in krepila v časih, ko so mu Nemci pobili domače in ko seje kot otrok znašel v taborišču ukradenih otrok nekje v Nemčiji. Pa še nekaj je bilo v njem - risal je in ,prenašal premnogo zlo takratnega Časa na papir.
Leto 1942 bo ostalo v njegovem spominu vedno čas groze. 'Takrat je neusmiljena roka okupatorjev segla v njihov dom in ga razdejala. Ko se je znašel med mnogimi otroci v nemškem taborišču je kmalu vzbudil pozornost pri taboriščnikih zaradi njegovega lepega risanja. Imel je le svinčnik in kakšen kos papirja in že je risal. Mnogim sotrpinom je narisal tisto kar je čutil v sebi in v spominu na rodni dom. Še danes se spominja, da je najraje risal živali in stvari iz narave, ki jo je imel v svoji otroški duši globoko utisnjeno. Nemški mogotci so njegovo nadarjenost s pridom izkoriščali. ,Qb vsaki priliki je vodja taborišča pokazal njegove risbe, za kos kruha jim je risal in risal... Govorili so celo, da ga bodo poslali v šolo, tega se je veselil. Vendar do šolanja ni prišlo, ker šo bližnji Dressden takrat popolnoma porušili in njegov up, da bo lahko postal slikar je s tem bil zapečaten.
Končno je napočil trenutek svobode, pisalo seje leto 1945, ko seje spet lahko vrnil domov na Rebro, ki leži med Radegundo in Šmihelom. Domačijo je našel dokaj zapuščeno, saj je zanjo skrbela teta, ki pa vsega trdega dela ni zmogla. Klic domače zemlje ga je privezal na kmetovanje in lotil se je dela z vso vnemo. Tako je ostal kmet, njegova skrita želja, da bi se tudi „učU“ slikanja pa je ostala v njem neuresničena. Za njegov konjiček je ostalo le malo časa, včasih so ga naprosili, da je narisal lepake in letake za kulturne prireditve, rad je to storil, saj je v tem delu užival. Tudi tu in tam je na željo koga kaj narisal, tudi slikal je, vendar le priložnostno. Nikdar pa ni pomislil, da bi iz svoje nadarenosti lahko koval denarce.
Ko je gledal svoje otroke, ki so pridno luščili koruzo je zamišljen dejal: srečen bi bil, ko bi zmogel to svojo ljubezen do domače zemlje in do risanja prenesti na svoje otroke ..Ker še vedno velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, bo najbrž tudi Jože Rozoničnik -Reberšak doživel, da bo kdo od njegovih otrok našel veselje v risanju in kmetovanju. Če bo tako, bomo z njim vred veseli!	^ y
Kino v mesecu januarju 1982
MOZIRJE
2.,	3. 1. Ameriški gigolo -Ljubezenska drama
5.	1. Asi na nebu — avanturistični
7.	1. Ameriški grafiti
9.,	10. 1. Nočni pekinški človek - avanturistični
12.	1. Vročica poletnih noči - Erotični
14.	1. Žepni ljubimec - Ljubezenska komedija
16.,	17. 1. Jenki — ljubezenska drama
19.	1. Plamen na Pacifiku — vojni
21.	1. Manitu - duh zla -grozljivka
23.,	24. 1. Hotel Drakula — komedija
26.	1. Stroji smrti - akcijski
28.	1. Neapeljska skrivnost -kriminalni
30.,	31.1. Tek je moje življenje - športna drama
KINO LJUBNO
2.,	3. 1. Mladost norost, francoski mladinski ljubezenski film
5.	1. Pekleni otok, domači vojni film
9.	1. Dekle za slovo, ameriški film, komedija
12.	1. Veliki gospodar, hong-kongški film, karate
16. 1. Lovec - ameriški film, drama
19.	1. Za pest dolarjev -italijanski film, vestem . 23. 1. Ptiči - ameriški film
26.	1. Začnite z revolucijo -ameriški film, komedija
30. 1. Ameriški gigolo -ameriški film, ljubezenska drama
Nove knjige v občinski matični knjižnici
LEPOSLOVJE - Šoemen: Panonsko morje, Škerlavaj: Obljuvan cvijetak, Tomizža: Prijateljstvo
STROKOVNA LITERATURA - Flisar: Južno od severa, Cheshire: Snimanje kamerom, Pool: Tko je finansirao Hitlera, Gradnik: Primorski prostovoljci v boju za severno mejo, Koliševski: Makedonsko narodno uprašapje, Lesničar: Klopni miningitis, Solar: Smrt Sancha Panzc, Roth: Kurdi Plavša: Mizika, Clark: Morje in vesolje, Blaževič: Meč, a ne mir, Judež: Klasično in sodobo vinarstvo.
—-----------------	--------------- v
Urednikova beseda
Nekateri sestavki, ki so mm jih poslali mši zvesti dopisniki niso našli prostora v tej številki Prosimo razumevanja. Veseli nas, da se število tistih občanov, ki mm pišejo iz meseca v mesec veča. Tako je prav, saj želimo popestriti vsebino, to pa bo mogoče le z nastalimi dopisniki iz posameznih krajev doline.
Ker je to zadnja številka glasila v tem letu bi želel poudariti zadovoljstvo ob delu z urejanjem Savinjskih novic, ker je odmevnost glasila dobra. Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki ste k temu pripomogli. Med te spadajo tudi mladi dopisniki s šol, najbolj pa tisti z Ljubnega. Prav je, da se tudi : ' mladi oglašajo. Res ni bilo mogoče vselej vsakomur ustreči,
{vendar ne zaradi tega, da bi kdo ne smel objavljati v mšem glasilu, pač pa zaradi vsebine, ki večkrat zahteva preverjanje ■ resnice kakšnega dogodka in se objava zato zavleče.
Upam, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnjem letu tako uspešno!
laiagMaaBr^^ ............11 limniiwinriinirrriwtaangmiTffiffawwwwiiariTrBWMMWBMneMeTfrfr^rT^^
Eden od desetih opuščenih mlinov v Rovtu
Vodovod v Solčavi
Mladost v besedi, pesmi in spretnosti