METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2017 Climate in July 2017 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že po časi krajša, temperatura in trajanje son čnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. Slika 1. Odklon povpre čne dnevne temperature zraka julija 2017 od povpre čja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the co rresponding means of the period 1981–2010, July 201 7 Julij je bil toplejši kot v dolgoletnem povpre čju, temperaturni odklon je bil v približno polovici države od 1 do 2 °C. Na obmo čju, ki se je za čenjalo v Rate čah in se je spuš čalo proti jugu vzdolž meje z Italijo nad Goriško, je bil odklon pod 1 °C. Ve č kot 2 °C topleje kot v dolgoletnem povpre čju je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in precejšnjem delu Štaj erske. -6 -4 -2 02468 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) KREDARICA -4 -2 02468 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) LJUBLJANA -4 -2 0246 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) PORTOROŽ -4 -2 0246 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) BILJE -4 -2 02468 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) NOVO MESTO -4 -2 02468 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpre čja ( °C) MURSKA SOBOTA J Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Ve čina dežja je padla v obliki ploh in neviht, zato so bile razlike v koli čini padavin velike. Najve č dežja je bilo na severozahodu Slovenije, v Logu pod Manga rtom so namerili 287 mm. Nad 180 mm dežja je padlo tudi v Planini pod Golico in v Kranjski Gori. Na zahodu Vipavske doline, ve čjem delu južne Slovenije, ponekod na Dolenjskem in spodnjem Štajer skem ter v Lendavi ni padlo niti 50 mm dežja. Razen na nekaj manjših obmo čjih so padavine zaostajale za dolgoletnim povpre čjem. Najve čji primanjkljaj je bil opažen v Novi Gorici, v delu Sl ovenske Istre, delih Notranjske in Dolenjske ter na zelo majhnem delu Štajerske, kjer ni padlo niti 40 % dolgoletnega povpre čja. Dolgoletno povpre čje julijskih padavin so za ve č kot tretjino presegli v Logu pod Mangartom, kjer j e padlo 150 % dolgoletnega povpre čja, v Podsredi (132 %) in v Ma čkovcih (158 %). Nadpovpre čne so bile padavine tudi v Poljanah v Poljanski dolini, Leskovici, Planini pod Golico, Kranjski Gori, Rate čah, Vedrijanu, Cerknici, Vrhniki in na Bizeljskem. Son čnega vremena je bilo ve č kot obi čajno. Velika ve čina merilnih postaj je poro čala o do 20 % ve č son čnega vremena kot obi čajno, le na jugu države je bil ponekod presežek nek oliko ve čji. Julij sta zaznamovala dva vro činska vala, konec meseca pa se je za čel še četrti vro činski val poletja 2017. Med vro činskimi valovi so bile nekajdnevne izrazite ohladit ve. V ve čjem delu države se je julij za čel s svežim vremenom, sledilo je vro če obdobje, sredi meseca je Slovenijo preplavil hlad en zrak, a že kmalu se je poletna vro čina vrnila. Sredi zadnje tretjine se je ponovno ob čutno ohladilo, konec meseca pa se je za čel četrti vro činski val poletja. Dnevni odkloni povpre čne dnevne temperature so prikazani na sliki 1. V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki mer ilne mreže Agencije RS za okolje, vklju čeni so podatki izmerjeni s klasi čnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju son čnega obsevanja in padavinah opažamo ob časno manjša odstopanja med klasi čnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto meriln o mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekolik o razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodej ni merilni postaji prekinjene, so podatki interpoli rani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz razli čnih virov podatkov. Slika 2. Povpre čna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustre zni povpre čji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temper ature in July and the corresponding means of the pe riod 1981–2010 V Ljubljani je bila povpre čna julijska temperatura 23,2 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpre čjem. in skupaj z julijem 2016 četrta najvišja vrednost. Doslej je bil najbolj vro č julij 2015 s povpre čno temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temper atura je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C. Povpre čna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraš čanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 19 78. Pol °C višja je bila povpre čna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0510 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Povpre čna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znaša la 16,8 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povpre čjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povpre čno temperaturo 18,7 °C, le nekoliko nižja je bila povpre čna julijska jutranja temperatura leta 2016, znašala je 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povpre čje najnižje temperature 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povpre čna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povpre čna najvišja dnevna temperatura je znašala 29,3 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povpre čjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v julijih 2 006, 1983 in 2015, ko je bila povpre čna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na ist i lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje m esta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prisp evajo k naraš čajo čemu trendu temperature. Na sliki 2 desno sta prikazani povpre čna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povpre čna temperatura zraka 8,1 °C, dolgoletno povpre čje pa je bilo preseženo za 1,2 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C je bilo povpre čje v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povpre čna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtopl ejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), v letih 2010 in 20 13 pa je bilo julijsko povpre čje 8,2 °C. Slika 3. Blegoš (1562 m) z Ermanovca, 27. julij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Blegoš, view from Ermanovc, 27 July 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod lediš če. Takih dni v juliju po nižinah ni bilo, na Kredarici pa so zabeležili enega. Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Slika 4. Število vro čih dni v juliju in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 5. Število toplih dni v juliju in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 5. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in July and the corresponding me an of the period 1981–2010 Vro či so dnevi, ko temperatura zraka doseže ali preseže 30 °C. Julija postajajo taki dnevi vse pogostejši, letos so o njih poro čali povsod v nižinskem svetu. V Ljubljani je bilo 17 vro čih dni (slika 4), kar je devet dni ve č od dolgoletnega povpre čja. Najve č takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, le nekoliko manj kot letos jih je bilo v julijih 1983 in 2010 (našteli so jih po 15), v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 20 16, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vro čih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julij ev, vsi še v minulem stoletju. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in ve č. Najve č toplih dni je bilo na Obali, kjer so bili topli prav vsi julijski dnevi. Po nižinah v no tranjosti države so poro čali o 20 do 30 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, po 30 jih je bilo v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najm anj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijs ka temperatura in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (righ t) air temperature in July and the 1981–2010 normal s Najnižjo temperaturo so v Prekmurju dosegli 4. juli ja, ko so izmerili 10,3 °C. Ve čina krajev je o najnižji temperaturi poro čala 16. ali 17. julija, na Primorskem in na letališ ču v Mariboru pa 26. julija. Na Kredarici so izmerili −1,0 °C, v preteklosti je bil o že velikokrat precej hladneje, v juliju 1962 je termometer pokazal −6,1 °C. V Rate čah se je ohladilo na 4,2 °C, na letališ ču v Portorožu je bila najnižja temperatura 12,1 °C. Temperaturni minimum je v Ljubljani znašal 12,0 °C, kar je blizu dolgoletnega povpre čja in precej nad v preteklosti izmerjenimi najnižjimi julijskimi tem peraturami, najnižje se je temperatura na sedanji 0510 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 010 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 5811 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 28 30 32 34 36 38 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 7 lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). Slika 7. Potek povpre čne temperature zraka v juliju Figure 7. Mean air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so v ve čini krajev izmerili v dneh od 6. do 10., 13., 22. a li pa 31. julija. Na kar nekaj merilnih mestih je temperatura celo pr esegla 35 °C. Na Kredarici se je ogrelo na 17,0 °C, najtopleje je bilo julija 1983 (21,6 °C). Na Obali se je temperatura povzpela na 33,7 °C, v Črnomlju in Murski Soboti so izmerili 35,7 °C, v Novem mestu 35 ,9 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 34,1 °C, v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokr at bolj vro če, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1 983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. Naslednja slika prikazuje dnevni potek povpre čne, najnižje in najvišje dnevne temperature na osmi h meteoroloških postajah. Za postaji Ljubljana Bežigr ad in Portorož je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm. 246810 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 20 21 22 23 24 25 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka ( °C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 8. Najvišja (rde ča črta), povpre čna ( črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najn ižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2017 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level ( green), July 2017 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) BILJE -5 0510 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) KREDARICA 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) LJUBLJANA 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) CELJE 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) MARIBOR 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) MURSKA SOBOTA 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C ) PORTOROŽ 510 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura ( °C) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Povpre čna julijska temperatura je bila nad dolgoletnim pov pre čjem, približno polovica države je bila 1 do 2 °C toplejša od dolgoletnega povpre čja. Na zahodu države je bil na obmo čju, ki se je za čenjalo v Rate čah in je vzdolž meje z Italijo segalo nad Goriško, odklon manjši in ni dosegel 1 °C. Ve č kot 2 °C topleje kot v dolgoletnem povpre čju je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in precejš njem delu Štajerske. Slika 9. Odklon povpre čne temperature zraka julija 2017 od povpre čja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, July 2017, compared with 1981–2010 normals Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 10. Najve č padavin je bilo na severozahodu Slovenije, kjer je padlo nad 280 mm dežja, v Logu pod Mangartom so namerili 287 mm. Nad 180 mm dežja so namerili tudi v Planini pod Golico in v Kranjski Gori. Zarad i konvektivnega zna čaja padavin so bile razlike med posameznimi kraji velike. Na zahodu Vipavske doline , ve čjem delu južne Slovenije, ponekod na Dolenjskem in spodnjem Štajerskem, pasu okrog Mure ter v Lendavi padavine niso dosegle 50 mm. V nekaj krajih ni padlo niti 25 mm, med njimi so Raki tovec, Šmarata in Ko čevske Poljane. Slika 10 . Prikaz porazdelitve padavin, julij 2017 Figure 10. Precipitation amount, July 2017 Padavine so razen na nekaj manjših obmo čjih zaostajale za dolgoletnim povpre čjem. Najve čji primanjkljaj padavin je bil opažen v Novi Gorici, d elu Slovenske Istre, Notranjske in Dolenjske ter na majhnem delu Štajerske. Na naštetih obmo čjih niso dosegli niti 40 % dolgoletnega povpre čja. Merilne postaje, ki so poro čale o takem primanjkljaju, so Nova Gorica, Opatje s elo, Rakitovec, Nova vas na Blokah, Šmarata, Hrib, Gr čarice, Sodražica, Ko čevje, Sevno, Kal pri Krmelju, Pod četrtek, Dvor, Novo mesto, Ko čevske Poljane, Žusem in Slovenske Konjice. Dolgolet no povpre čje julijskih padavin so za ve č kot tretjino presegli v Logu pod Mangartom, kjer j e padlo 150 % dolgoletnega povpre čja, v Podsredi je padlo 132 % in v Ma čkovcih kar 158 %. Nadpovpre čne so bile padavine tudi v Poljanah v Poljanski dolini, Leskovici, Planini pod Golico, Kranjski Gor i, Rate čah, Vedrijanu, Cerknici, Vrhniki in na Bizeljskem. Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 11. Delež padavin julija 2017 v pri- merjavi s povpre čjem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation in July 2017 com- pared with 1981–2010 normals Slika 12. Padavine v juliju in povpre čje obdobja 1981– 2010 Figure 12. Precipitation in July and the mean value of the period 1981–2010 Julija je v Ljubljani padlo le 73 mm dežja, kar je 64 % dolgoletnega povpre čja. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje ve č dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo j uliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 p a so namerili 204 mm. Najve č dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 13, je bilo n a Kredarici . 0100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 050 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 050 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 050 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO 050 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 13. Mese čna višina padavin v mm julija 2017 in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in July 201 7 and the 1981–2010 normals Slika 14. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena ozna čuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rde ča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pada- vinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremen ljiva kot temperaturna, smo vklju čili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v pregled nici 2, podali smo jih v preglednici 1. Slika 15. Padavine v juliju in povpre čje obdobja 1981 − 2010 Figure 15. Precipitation in July and the mean value of the period 1981– 2010 0510 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 050 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Preglednica 1. Mese čni meteorološki podatki, julij 2017 Table 1. Monthly meteorological data, July 2017 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Črnivec 842 86 57 8 Brnik 364 86 71 7 Zg. Jezersko 876 73 48 9 Log pod Mangartom 648 287 150 12 So ča 487 133 68 12 Kobarid 240 157 90 9 Kneške Ravne 737 167 95 8 Nova vas 722 28 27 6 Sevno 545 39 34 5 Slovenske Konjice 330 38 34 5 Lendava 190 48 62 8 Veliki Dolenci 308 63 77 10 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpre čja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Slika 16. Trajanje son čnega obsevan- ja julija 2017 v primerjavi s povpre čjem obdobja 1981–2010 Figure 16. Bright sunshine duration in July 2017 compared with 1981–2010 normals Na sliki 16 je shematsko prikazano julijsko trajanj e son čnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpre čjem, oson čenost je bila nadpovpre čna. Velika ve čina Slovenije je poro čala o do 20 % ve č son čnega vremena kot obi čajno, le na jugu države so ponekod poro čali o nekoliko ve čjem presežku. Slika 17. Število ur son čnega obsevanja v juliju in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine du- ration in hours in July and the mean value of the period 1981– 2010 0100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 13 V Ljubljani je sonce sijalo 332 ur, kar je 15 % ve č kot v dolgoletnem povpre čju. Najve č son čnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Letošnji julij se je uvrstil na drugo mesto. Z izrazito nadpovpre čno oson čenostjo izstopajo še julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj son čne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 u r) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 ur ami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 201 4 je bilo 211 ur son čnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 229 ur, kar je 12 % na d dolgoletnim povpre čjem. V preteklosti je bil julij najbolj son čen leta 2007 z 279 urami son čnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu je sonce sijalo 361 ur, kar je med vsemi postajami v letošnjem juliju najdlje, dolgoletno povpre čje so presegli za 10 %, v preteklosti je bilo že ne kajkrat ve č son čnega vremena, najve č v juliju 2007 (380 ur). Tudi v Novem mestu in Murski Soboti je trajanje nep osrednega so čnega obsevanja preseglo dolgoletno povpre čje. Presežek je bil ve čji v Novem mestu, kjer je bilo 326 ur son čnega vremena in so dolgoletno povpre čje presegli za 16 %. Doslej najbolj son čen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa ju lij 1972 s komaj 177 urami son čnega obsevanja. Jasen je dan s povpre čno obla čnostjo pod eno petino. Najve č jasnih dni je bilo na Bizeljskem, in sicer 16, po 10 jih je bilo v Črnomlju in na Obali. Na Kredarici so bili 3 jasni d nevi. V prestolnici, kjer dolgoletno povpre čje znaša 5 dni, so bili tokrat 4 taki dnevi. Najve č takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Slika 18. Trajanje son čnega obsevanja v juliju in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 18. Sunshine duration in July and 1981–2010 normals Število podatkov o obla čnosti in s tem tudi o številu jasnih in obla čnih dni se je v preglednici 2 z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo poklicnih opazoval cev na nekaterih merilnih postajah zmanjšalo, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o obl a čnosti. 0100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA 0100 200 300 400 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur MURSKA SOBOTA 0100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Obla čen je dan s povpre čno obla čnostjo nad štiri petine. Najve č obla čnih dni je bilo v Mariboru, in sicer 6, na Kredarici je bilo 5 takih dni. Na Obali in še ponekod noben dan ni izpolnjeval strogega kriterij a za obla čen dan. V Ljubljani je bil en tak dan (slika 20), k ar je 3 dni manj od dolgoletnega povpre čja. Julija 1954 je bilo kar 14 obla čnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega sameg a obla čnega dneva. Slika 19. Število jasnih dni v juliju in povpre čje obdobja 1981–2010 Figure 19. Number of clear days in July and the mea n value of the period 1981–2010 Slika 20. Število obla čnih dni v juliju in povpre čje ob- dobja 1981–2010 Figure 20. Number of cloudy days in July and the me an value of the period 1981–2010 Povpre čna obla čnost je bila v Sloveniji ve činoma od 2,5 do 5,5 desetin. Slika 21. Kolpa pri Dolu, 8. julij 2017 (foto: Izto k Sinjur) Figure 21. River Kolpa, 8 July 2017 (Photo: Iztok S injur) 036912 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0510 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 22. Dnevna višina padavin (modri stolpci) in trajanje son čnega obsevanja (rumeni stolpci) julija 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm an d daily bright sunshine duration (yellow bars) in h ours, July 2017 020 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) KREDARICA 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) LJUBLJANA 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) PORTOROŽ 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) MARIBOR 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) CELJE 020 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0510 15 son čno obs. (ure) MURSKA SOBOTA 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) BILJE 010 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 04812 16 son čno obs. (ure) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 2. Mese čni meteorološki podatki, julij 2017 Table 2. Monthly meteorological data, July 2017 Postaja Temperatura Sonce Obla čnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 20,5 1,5 27,1 14,2 34,0 6 9,4 16 0 22 0 292 112 3,9 0 7 94 71 7 2 0 0 0 0 Kredarica 2513 8,1 1,2 11,3 5,4 17,0 7 −1,0 16 1 0 356 229 112 5,3 5 3 152 71 1 3 9 9 0 0 0 755,0 8,4 Rate če–Planica 864 17,5 0,6 30,1 7 4,2 16 276 112 182 126 Bilje 55 23,3 0,8 33,9 21 11,0 26 336 112 39 40 Letališ če Portorož 2 24,2 1,3 30,1 17,6 33,7 13 12,1 26 0 31 0 361 110 2,8 0 10 31 55 2 4 0 0 0 0 1013,9 17,8 Godnje 320 22,6 1,7 335 112 60 73 Postojna 533 20,5 1,5 27,3 12,4 32,0 31 7,0 17 0 24 0 301 111 3,7 1 8 80 92 5 5 0 0 0 0 Ko čevje 467 20,2 1,8 29,2 13,0 35,0 31 7,0 17 0 27 0 3,8 2 8 30 29 3 2 1 0 0 0 Ljubljana 299 23,2 1,9 29,3 16,8 34,1 31 12,0 16 0 26 0 332 115 4,2 1 4 73 64 6 5 2 0 0 0 980,6 17,0 Bizeljsko 175 22,8 2,0 30,3 15,5 35,6 10 9,3 17 0 29 0 2,7 0 16 94 106 6 8 1 0 0 0 16,8 Novo mesto 220 23,2 2,5 35,9 22 10,0 16 326 119 30 30 Črnomelj 157 23,8 2,6 30,9 14,8 35,7 22 8,5 17 0 30 0 3,3 1 10 61 65 5 3 1 0 0 0 17,2 Celje 242 21,7 1,8 34,3 9 8,2 17 292 113 59 48 Maribor Let ER 264 22,2 1,8 28,7 16,6 33,9 10 11,6 26 0 24 0 305 114 5,4 6 3 93 95 9 11 0 0 0 0 Slo venj Gradec 444 20,7 1,9 32,7 7 6,5 17 293 115 90 63 Murska Sobota 187 22,2 1,6 35,7 10 10,3 4 290 104 65 76 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpre čna temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanj kljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpre čja (°C) OBS − število ur son čnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpre čni temperaturni maksimum (°C) RO − son čno obsevanje v % od povpre čja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (son čni čas) TM − povpre čni temperaturni minimum (°C) PO − povpre čna obla čnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne o deje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − šte vilo obla čnih dni P − povpre čni zra čni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpre čni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − viši na padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpre čja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mese čna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in po vpre čno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i ≤ 12 °C). ∑ =−° =n iiTS C TD 1) 20 ( če je CiTS ° ≤12 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 3. Dekadna povpre čna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, juli j 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air te mperature, July 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 24,2 29,6 32,2 17,9 14,7 16,5 13,5 24,4 30,2 33,7 17,3 12,5 14,8 8,4 24,0 30,4 32,2 17,5 12,1 16,3 10,4 Postojna 21,1 27,5 31,5 13,0 8,2 12,2 7,8 20,1 26,4 29,5 11,5 7,0 10,7 6,3 20,4 27,9 32,0 12,6 8,0 11,9 7,7 Ko čevje 20,7 29,6 33,5 13,3 9,0 12,5 8,4 19,5 28,1 33,5 11,7 7,0 10,8 6,5 20,5 29,9 35,0 14,0 10,5 13,3 10,0 Lesce 21,0 28,2 34,0 15,2 12,2 13,4 10,0 20,0 26,1 29,9 13,0 9,4 11,3 7,3 20,5 27,0 31,9 14,5 9,8 12,6 8,7 Brnik 21,7 28,7 32,5 14,8 10,0 20,4 27,1 30,5 12,7 7,5 20,8 28,1 32,6 14,1 8,4 Ljubljana 23,9 30,0 33,9 17,5 13,0 14,3 9,7 22,3 28,2 32,0 15,8 12,0 11,4 5,5 23,3 29,7 34,1 17,0 12,1 13,8 9,8 Črnomelj 24,2 31,5 35,6 15,2 11,0 13,1 9,0 23,4 30,0 35,4 13,1 8,5 11,2 7,5 23,8 31,3 35,7 16,0 10,0 14,6 9,5 Bizeljsko 23,4 31,4 35,6 15,8 11,6 22,2 29,4 34,9 13,9 9,3 22,7 30,2 34,7 16,6 12,7 Starše 23,4 30,9 35,3 16,3 11,7 14,6 10,0 22,7 29,4 34,6 15,5 10,5 12,9 9,0 22,4 30,8 35,5 16,9 12,1 12,8 1,6 Maribor 23,6 30,0 33,9 17,3 13,1 15,5 10,8 22,0 27,8 33,0 15,6 13,1 13,6 11,1 22,1 28,5 33,8 17,0 11,6 15,8 10,1 Veliki Dolenci 22,3 27,9 33,1 17,4 15,5 15,3 9,9 21,5 26,8 32,0 15,7 12,5 13,6 10,0 21,3 27,6 33,0 16,1 12,0 15,0 11,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpre čna temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − me an air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpre čna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka n a višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air t emperature 2 m above ground (°C) − manjkajo ča vrednost − missing value Tmin povp − povpre čna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) T min povp − mean minimum air temperature 2 m above g round (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air te mperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpre čna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm abov e ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka n a višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinski h dni, julij 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy d ays, July 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2017 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 27,4 2 0,0 0 3,5 1 30,9 3 403 Postojna 43,8 3 7,9 2 28,7 3 80,4 8 748 Ko čevje 15,4 2 0,1 1 14,8 4 30,3 7 575 Lesce 16,1 3 15,6 3 61,8 3 93,5 9 754 Brnik 12,8 1 32,4 3 41,2 4 86,4 8 619 Ljubljana 24,8 2 17,4 3 30,8 5 73,0 10 651 Sevno 3,3 1 1,2 1 34,6 4 39,1 6 386 Črnomelj 18,7 2 0,0 0 42,2 4 60,9 6 497 Bizeljsko 9,2 1 9,0 3 75,8 4 94,0 8 388 Starše 11,1 4 26,8 1 61,6 6 99,5 11 384 Maribor 21,7 3 13,9 3 25,7 4 61,3 10 310 Veliki Dolenci 20,7 2 16,8 2 25,5 6 63,0 10 282 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. ju lija 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do teko čega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginn ing of this year (mm) 0200 400 600 800 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Maribor Kreda rica Novo mesto Portorož – letališ če Bilje Slika 23. Vetrovne rože, julij 2017 Figure 23. W ind roses, July 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po sm ereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osno vi polurnih povpre čnih hitrosti in prevladujo čih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi me teorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh mo čno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje mo čno razlikuje. Podatki na letališ ču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 45 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 5 1 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je piha l v 36 % vseh terminov, jugozahodnik s so- sednjima smerema pa v 25 % terminov. Na Kredarici j e severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 54 %, jugovzhodniku z vzhodjugovzhodnikom pa 28 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 41 % vseh primerov, j ugjugovzhodnemu vetru s sosednjima smerema pa skupno 28 % vseh terminov. V Novem mestu so pogo sto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugo- zahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 46 % vseh primerov, severovzhodni veter skupaj z vzhodseverovzhodnikom pa v 18 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mese čnih vrednosti povpre čne temperature, padavin in trajanja son č- nega obsevanja od povpre čja 1981–2010, julij 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine durat ion from the average values 1981–2010, July 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Son čno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,6 1,5 0,5 1,3 121 0 25 55 121 113 99 110 Bilje 121 123 101 112 Postojna 2,9 1,3 1,1 1,5 131 26 111 92 121 117 97 111 Ko čevje 2,4 0,9 1,4 1,8 42 0 44 29 Rate če 126 120 95 112 Lesce 2,6 1,1 1,1 1,5 35 33 145 71 131 114 92 112 Slovenj Gradec 133 113 100 115 Brnik 2,7 0,8 0,5 1,6 28 79 117 71 Ljubljana 3,3 1,0 1,5 1,9 54 54 85 64 128 127 99 115 Novo mesto 124 124 101 119 Črnomelj 3,3 1,9 2,1 2,6 51 0 128 65 Bizeljsko 3,3 1,6 1,7 2,0 27 29 263 106 Celje 128 115 99 113 Starše 3,1 2,0 1,3 2,1 31 79 179 96 Maribor 3,1 1,0 0,6 1,5 61 39 73 58 123 126 94 114 Murska Sobota 116 117 83 104 Veliki Dolenci 2,6 1,3 0,5 1,5 76 64 84 77 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpre čne temperature zraka na višini 2 m od povpre čja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpre čjem 1981–2010 (%) Son čno obsevanje − trajanje son čnega obsevanja v primerjavi s povpre čjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Son čno obsevanje − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina julija je bila toplejša kot obi čajno, ve činoma za 2 do 3,5 °C, le na Obali je bil odklon man jši. Padavine so bile razporejene neenakomerno, na jugoz ahodu države je bilo dolgoletno povpre čje preseženo, drugod pa so za njim opazno zaostajali. Sonce je povsod sijalo ve č časa kot v dolgoletnem povpre čju, presežki so bili od 15 do 30 %. Tudi druga tretjina julija je bila toplejša kot v d olgoletnem povpre čju, a odkloni niso bili tako veliki kot v prvi tretjini. Padavine so bile opazno pod dolgol etnim povpre čjem, ponekod je osrednja tretjina julija Agencija Republike Slovenije za okolje 21 minila povsem brez padavin. Son čnega vremena je bilo opazno ve č kot obi čajno, presežek je bil od desetine do treh desetin dolgoletnega povpre čja. Zadnja tretjina meseca je bila tako kot prva in dru - ga toplejša od dolgoletnega povpre čja. Odkloni so bili ve činoma v intervalu od 0,5 do 2 °C. Padavine so bile izrazito neenakomerne, saj je na Bizeljskem padlo približno 2,5-krat toliko padavin kot v dolgoletnem povpre čju, ponekod so povpre čje presegli, bili pa so tudi kraji s skromnimi padavinami, na Obali je padla le četrtina dolgo- letnega povpre čja. Sonce je povsod sijalo vsaj 90 % časa kot obi čajno, nekaj krajev pa je dolgo- letno povpre čje izena čilo. Slika 24 Požeto žitno polje, okolica Lukovice pri Domžalah, 17. julij 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. The harvested field, the surroundings of Lukovica, 17 July 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici julija 2017 ni bilo snežne odeje, to j e bil že tretji julij zapored brez snežne odeje. Ju lija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. Slika 25. Število dni s snežno odejo in višina snež ne odeja na Kredarici v juliju Figure 25. Number of days with snow cover and snow cover depth on Kredaricain July Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tud i juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od za četka meritev je bila Kredarica 22 julijev brez snež ne odeje, sneg pa je najve č dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Julija so nevihte pogoste, vendar so razporejene ze lo neenakomerno. V Mariboru je bilo 11 dni z neviht o ali grmenjem, v Ljubljani le 5, na Kredarici 9, v P ortorožu 4. V juliju smo imeli tudi dve epizodi mo čnih neurij. Prvo je bilo vro čega 7. julija, popoldne so nevihte zajele najprej severno polovico Slovenije. Marsikje v severovzhodni Sloveniji so neurja povzro čila gmotno škodo, najve č padavin je bilo na obmo čju Slovenske Bistrice. Neurje je podrobneje opisano v poro čilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climat e/text/sl/weather _events/neurja_7jul2017.pdf. 0510 15 20 25 30 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA 050 100 150 200 250 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali ne vihto v juliju Figure 26. Number of days with thunderstorms in Jul y Druga epizoda mo čnih neurij je bila v poletno vro čem popoldnevu 11. julija. Nevihte so popoldne nastajale nad severno polovico države, zve čer pa jih je prineslo od zahoda. Na jugu države je bilo padavin malo ali pa jih sploh ni bilo. Najve č padavin je bilo na severozahodu države, ponekod je padlo nad 100 mm dežja. Podrobneje je dogodek opisan v po ro čilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climat e/text/sl/weather _events/neurja_11jul2017.pdf. Na Kredarici so zabeležili 9 dni, ko so jih vsaj ne kaj časa ovijali oblaki. V nižini megle ni bilo ali pa s o jo za krajši čas opazili le en ali dva dni v mesecu. Slika 27. Gorska paša, Pernice, 7. julij 2017 (foto : Iztok Sinjur) Figure 27. Pernice, 7 July 2017 (Photo: Iztok Sinju r) 0510 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0510 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni MARIBOR Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v za četku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spr emembami v izrabi zemljiš č in spremen- ljivi zastopanosti razli čnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženost i zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2017 sta b ila v Ljubljani dva dneva z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, v 9 julijih je bil le po en dan z opaženo me glo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. Slika 28. Število dni z meglo v juliju in pov- pre čje obdobja 1981–2010 Figure 28. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 29 levo je prikazan potek povpre čnega dnevnega zra čnega tlaka v Ljubljani. Ni prera čunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dne vno objavljamo v medijih. V za četku meseca je zra čni tlak naraš čal, 4. julija je dosegel 986,1 mb, sledilo je upada nje na 977,1 mb 10. julija. Najvišje se je zra čni tlak povzpel 16. julija, dosegel je 987,4 mb. Na jnižji je bil zra čni tlak v dneh od 24. do 26. julija, najnižje dnevno povpre čje je bilo 25. dne z 871,7 mb. Zadnjih nekaj dni ju lija je bil zra čni tlak spet razmeroma visok. Na sliki 29 desno je prikazan potek povpre čnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povpre čni dnevni tlak vodne pare je v za četku meseca ve činoma naraš čal, 9. julija je dosegel 21,0 mb. Najmanj vodne pare je bilo v zraku 16. julija, deln i tlak vodne pare je bil le 11,2 mb. Naslednje dni je bilo v zraku vse ve č vlage, 23. julija je bila dosežena najvišja vredno st meseca, in sicer 21,4 mb, 27. ju- lija je delni tlak padel na 13,8 mb, zadnji dan mes ca pa se je povzpel na 20,5 mb. Slika 29. Potek povpre čnega zra čnega tlaka in povpre čnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2017 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean dai ly vapour pressure, July 2017 SUMMARY July was warmer than in the long-term average, the temperature anomaly was mostly from 1 to 2 °C over about half of Slovenia. The anomaly was below 1 °C over the area which started in Rate če and descended south along the border with Italy over Go riška. More than 2 °C warmer than in the long-term average was in Dolenjska, Bela krajina and a consid erable part of Štajerska. 0510 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zra čni tlak (mb) LJUBLJANA 812 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Most of the rain fell in the form of showers and th understorms, and the amount of precipitation was distributed unevenly. Rainfall was the most abundan t in the north-west of Slovenia, with 287 mm in Log pod Mangartom. Over 180 mm of rain fell also in Pla nina pod Golico and in Kranjska Gora. In the west of the Vipavska dolina, much of southern Slovenia, in some places of Dolenjska and Spodnja Štajerska, and in Lendava less than 50 mm of rain was observed . Except in some smaller areas, precipitation was bel ow the long-term average. The largest deficit was observed in Nova Gorica, in the part of Slovenian I stria, Notranjska and Dolenjska and in a very small part of Štajerska, where less than 40 % of the norm als fell. The normals were exceeded more than a third in Log pod Mangartom, where 150 % of the long -term average fell, in Podsreda (132 %) and in Ma čkovci (158 %). Precipitation was also above average in Poljane, Leskovica, Planina pod Golico, Kranjska Gora, Rate če, Vedrijan, Cerknica, Vrhnika and Bizeljsko. The vast majority of Slovenia reported up to 20 % m ore sunny weather than usual, only in the south of the country, in some cases, the surplus was somewha t larger. Slika 30. Pred nevihto, Spodnje Pirni če, 24. julij 2017 (foto: Jaka Ortar) Figure 30. Before the thunderstorm, Spodnje Pirni če, 24 July 2017 (Photo: Jaka Ortar) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration