564. štev. V Ljubljani, nedelja dne 20. julija 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnižtvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za Inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se :r. pošilja upravništvu. s: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in j^ravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: s: Telefon Številka 118. ::: Grof Berchtbold meseca septembra 1912. »STATUS QUO«. Na Balkanu so nastal} nemiri... Na Balkanu imamo svoie žlvljenske Interese... Ml smo bili, smo, in bomo za to, da se na Balkanu ohrani status Juo... Govor v dun. urad. listu. Grof Berchthold meseca oktobra 1912. »TURČIJA NAPOVE VOJNO«. Turčija je Srbiji napovedala vojno. Turške čete so pri Vranji že prestopile' srbsko mejo. Srbi so- se pri IRistovcu umaknili. Grmenje turških topov se sliši v Belgrad. Poročilo von Kanije. Grof Berchthold meseca novembra 1912. TURČIJA TEPENA«. Turčija tepena. Srbi so zmagali pri Kumanovu, Skoplju. Velesu, Prilepu in Bitolju. Zmagovita srbska armada gre na Odrin, Prochazka! Prizren! Drač. Albanija! Poročilo Kstov. Grof Berchthold meseca junija 1913. »BOLGARIJA NAPADE SRBIJO.« Bolgarija ie napadla Srbijo. Bolgarske čete so prestopile brez napovedi Zletovsko reko In so vrgle srbske čete nazai. Bolgari prodirajo proti Skoplju in Pirotu. Poročila nem. listov. Grof Berchthold meseca julija 1913. »BOLGARIJA TEPENA.« Bolgari na celi črti poraženi:' Srbske čete so prestopile reko Bre-galnlco in dosegle sijajne zmage pri Kočani in Stipu. Bolgarska armada/ beži. Srbi pojdejo na Sofijo. Rumuni-ia je prestopila mejo... Srbski vojak. PISMO IZ BELGRADA. Belgrad, 3. (16.) jul. 1913. Kmetijstvo v vojski. Tu se omejim le na pripombo, da Je 96% mož, vzetih v vojno, zem-uedelskega stanu. Iz vojnega stali-^ SexsfeČavamo tu z dejstvom, ki prešel že v stanje aksiome, t j. ka7n£i« «oIie ,v°iske one, ki iz-voiske kohezije in čvrstine. nnitl:Jei0 v^Voiih vrstah naj- Drovrrr!/ ^' Drug0 dejstvo pa zroča zvišanje te kohezije. o neki posebni odredbi zako-nodajstva, kmet-lastnik, v slučaju, da niu finančne razmere poslabšajo more z£ubiti zemljišča niti biti fn 12 svo*e ^še na cesto. Zakon anteva, da ostane kmet v vsakem slučaju gospodar hiše in določenega dela zemljišča, kakor tudi vseh pre-mičnosti, katere potrebuje za obdelovanje zemlje in prehrano svoje družine. Naj čitatelji sedaj sami razmišljajo o čvrstim tega kompaktnega bloka tisočev in tisočev teh malo-posestnikov, ki branijo svoje pravice in svoio zemljo, faktično in fonnelrto svojo last. Zgodovina in bodočnost. Ali poleg vse te ljubezni, katero posveča svoji domovini v njeni sedanji obliki in stanju. Srb ima še drugo in še močnejšo ljubezen. Integralno vzgojevalna od želja in obžalovanja, je ta ljubezen v resnici vzbudljiv kult, katerega je bosvetil v globini svojega srca nekdanji veliki Srbiji, staremu carstvu, ki je padlo na Kosovem, ki je doprineslo Srbiji nesmrtno slavo. "Tisthk PAVEI. BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Dober dan. dober večer, z Bogom, adijo... Ali je kako pismo zame?... Tole sem dobila za vas — in tako dalje... Ti tam zadai boš lahko v miru pestovala svojo punčko in čakala fanta, ki noče, da poveš njegovo ime. Ali ti je pra^ tako?« Oh, kako ji ne bi bilo? Ker Teodorja ni bilo doma, ji je Olimpija lahko prepustila začasno njegovo sobo v nekakšnem privesku čigar okno ie gledalo na dvorišče. Tam je postavila Marta zibelko poleg svoje postelje — zibelko, ki io je hotela teta Olimpija plačati na vsak način iz svojega, dasi je Marta ponujala, da jo kupi iz tistih bore par zlatnikov, ki so ji bili še ostali. Toda teta ie bila neuklonljiva v svoji velikodušnosti: sama smehljajoča vstrežljivost je ie bila napram mladi ženski... In ko io le vprašala nečakinja vsa zmedena: »Kako naj vam dokažem svojo brezmejno hvaležnost?« Takrat je odgovorila Olimpija: »S tem da boš imela rada svojo teto.« Kajti Srbija ima zgodovino samo od svoje veličine. Pred 700 leti razprostiralo se ie veliko srbsko carstvo z ene strani Adrije in Egejskega morja, z druge pa od izvira Savice in Kariolskih gora. Ta ogromna površina objemala je Bosno, Hercegovino, Hrvatsko, Dalmacijo, slovenske dežele... To prostrano carstvo je po dveh stoletjih sijaja doseglo svoj vrhunec koncem 14. stoletja. pod slavnim carjem Dušanom. Zrušena je bila leta 1389. v slavno-znani in krvavi bitki na Kosovem polju pod udarci Turkov in njihovega sultana Murata 1. Ta slavna zgodovina je polna junaških del. Ona je ostala vrezana v srce celega naroda. Imena carjev tega carstva, imena legendarnih ju- l nakov, ki so se borili v njihovih neprestanih vojnah, znana so vsakemu Srbu, pa naj pripada temu ali oneuu družabnemu sloiu. Ti zgodovinski spomini igrali so vlogo prvega reda v vzgoji in evoluciji srbskega duha. Po rodbinah, v šolah, na praznovanjih, povsod in vedno se spominjajo slavnega svo jega carstva. Srbski vojak, potem takem, je tip pravega vojaka. On se bori za udejstvitev narodnega ideala in zato se bori cela stoletja. Vojna, ki se je izvršila, vojna, ki se vrši. so samo tragične epizode neprestane borbe naroda, k|* hoče živeti. Upajmo, da mora zemlja, ki ima tako plemenit ideal in ki more staviti v službo in v odbrano tega ideala, take ljudi, vspeti in ga uresničiti prej ali slej.« — Tako piše Švicar o Srbih. Mars. Pismo iz Zelene Štajerske. Pod Pohorjem, 16. jul. »Sloge« glasila štajerskih konservativcev ni več med živimi. Po osmih letih skromnega življenja je mirno v Gospodu zaspala, gospod urednik oziroma izdajatelj je zagrešil še to napako, da se od svojih či-ta tel je v in naročnikov niti poslovil ni. Je to žalostno izpričevalo za naše konservativce, da kljub temu, da so izdajali svoj list 8 let. mu niso mogli dati življenja zmožne podlage. Iz pogina »Sloge« moramo sklepati samo dvoje. Ali je konservativna smer, kakor jo predstavljajo naši prvaki, sploh obsojena na smrt, ker ne odgovarja več oblikam političnega življenja, kakor jih zahtevajo današnje slovenske gospodarske in kulturne razmere, ali pa so ljudje nezmožni uveljaviti svoje politično prepričanje, si pridobiti somišljenikov in si tako ustvariti podlago za svojo politično stranko. No, znabiti pa pišemo prehitro nekrolog in zbujamo razne refleksije ob »Sloginem« koncu, ker govori in čuje se, da izide list prenovljen celo povečan pod novim uredništvom. »Slovenec« nam je sporočil že celo imena novih urednikov. Mi rečemo samo toliko: če bodo dali prvaki denar. vsako leto kakih 10.000 K bo izhajala »Sloga«, tudi naprej, če pa denarja ne dajo, ne bo z listom nič. ker mu še izkušenejši uredniki niso mogli pridobiti tal. Prvaki imajo denar in lahko to storijo, da rešijo vsaj svoj prestiž, če jim že ni za širjenje gospodarske in politične izobrazbe. med neukim ljudstvom. Istotako lahko izvajamo Iz pogina »Sloge«, da imajo v modernem političnem življenju pravico do življenja samo stranke s strogo klerikalnim na eni in strogo napredno kulturnim programom naf drugi strani ln nadalje, da se mora stranka opirati na Izvestni gospodarski razred, katerega interese hoče in mora v prvi vrsti zastopati. Tega dejstva pa ljudje, ki so stali za »Slogo« niso hoteli ali niso mogli uvideti »n zato so »Slogin« pogin zakrivili sami s svojim neumevanjem političnega položaja na Slovenskem Štajerskem. Klerikalni listi bodo z zadovoljstvom kvitirali smrt prvaškega lista, ker je med drugim na Koroščev in Verstovškov naslov mnogokaj resničnega in zanimivega povedal, istotako bo Linhart poskakoval ker se ie na tako lahek način iznebil neljubega nasprotnika. Značilno pa je to. da je bila »Sloga« ustanovljena izrecno proti Štajercu«, ki je pa morala poginiti v času, ko se na »Štajercu« blestijo črke: 15.000 naročnikov. Seveda tej številki ne smemo verjeti, pa deistvo je, da »Štajerc« še izhaja »Sloge« pa ni več. Seveda je razlaga za to deistvo čisto enostavna, namreč da nemškutarji dajo denar za svoj list, prvaki pa ga držijo. Pomudili smo se nekoliko dalje pri »Sloginem« padcu, katerega samega na sebi ni vzeti preveč tragično. le poučen je za nas. Slovenci dne 10. avgusta vs: na izlet .Slov. sokolske zveze4* povodom proslave s 5 • letnice novomeškega »Sokola1* v Novomesto! Ni pa ji povedala, kar si je mislila sama pri sebi: »Zdi se mi. da se obeta mali v njeni ljubavni homatiji sijajen konec. Tisto malo, kar mi je povedala, kaže, da mora biti fant bogat in dobre rodbine. Če bi tega ne bilo, ji ne bi dal za teh par tednov poltretji tisoč frankov kar tako, meni nič, tebi nič ... In ako se konča vsa reč s poroko —■ . potem mislim, da bodo pri njiju radi videli teto Kavaljejevo in ji odpirali vrata na stežaj!« Ob tej misli je prebledela od zadovoljstva; dasi vratarica pri »Sto norostih«, vendar je bila željna časti in spoštovanja. Trebalo je negovati srečno Marto, ki postane morda čez noč bogata dama!... VIII. Priznanje. Nekaj dni po teh dogodkih — bilo je ravno v soboto, dne 3. septembra, je planil gospod Burginjon kakor burja v vratarično ložo. Bilo ie zjutraj; Olimpija je bila sama. Marta je sedela zadaj, v sobici, in pestovala svojo malo. »Kaj pa je takšnega?« je vprašala vratarica. »Ves razjarjen ste videti.« »Kako naj ne bom, ko kupčija ne gre. Včeraj smo izkupiH dvesto petdeset frankov z limonado \nred.« »Ob petkih je vedno slaba.« »Pa vendar ne tako, tristo vragov!« »Ljudje so pač tudi zle volje... Ali je danes kaj slabih novic?« »Eh, kaj. hudiča! Sploh nobenih ni!... Veš, stara, človek bi vedel rajši ne znam kaj. kakor ždel tu in čaka!... čakal, dočitn se gode tam okrog Meca hrSedana strašne reči.« In vprašal ie mahoma, brez prehoda: v Ali se kaj zalagaš?« »Zalagam... s čim?« »S krompirjem, rižem, fižolom in vsem ostalim — kaj vem, s čim? Vsi delajo to.« »Ali mislite res. da pride obleganje?« »Jaz ne mislim ničesar; vidim samo, da leze vse narazen in da gre vse narobe.« »Teodor pa Pravi, da bosta Mak Mahon in Bazen...« »Teodor je osel! Pravim ti, da dobimo na vrat Pruse, obleganje in še revolucijo povrhu ... Re-vo-lu-ci-jo! Ali veš, kaj je to?« In besno je stekel proti svojemu kabinetu, najbrže, da mu ne bi bilo treba govoriti z očetom Florestanom. ki je ravno odpiral vrata. Toda Olimpija je bila z režiserjem še bolj domača kakor z gospodarjem. Videla }e nečakinjo, kako tesnobno je poslušala njen razgovor z Burginjonom in nastavljala ušesa, da izve tudi ona kaj... Brez okolišev je prijela Olimpija Florestana pod pazduho: »Stopite semkaj...« Odvedla ga je v obednico. »Tak kaj je novega? Kaj pravijo ljudje? Kaj se godi? Povejte malo moji nečakinji, ki je v takšnih skrbeh.« V teh par dneh je bil Florestan že večkrat pokramljal z Marto in se smehljal dojenčku s svojimi dolgimi rumenimi zobmi. »Zmerom ista reč. draga moja,« Je dejal dobrodušno in patetično. »Radi bi bili junaki, pa nas pošiljajo samo v mesnico.« »Torej je bila spet nova bitka?« »Pravijo, da.« »Kje to?« »Pri Sedanu ... Vsi najboljši vojaki, ki so nam še ostali...« »Ali... ali ste izvedeli nemara številke polkov?« »Poročajo jih. kaj pa da ...« -»Morda ste slišali kaj o devetem kirasirskem?...« »O devetem — kako ne bi! Saj to je vendar tisti, ki je bil uničen pri Rejšofenu!...« Zdajci pa se je prestrašil: »Ah. mili Bog!... Kaj vam je, gospa — kaj vam je? ...« Komaj da mu je še ostalo časa, da je mogel razprostreti roke in prestreči Marto.. Padla je bila v nezavest. Gospa Kavaljčjeva je planila k njej... »Ah, Bože! Res ji Je prišlo slabo!...« »Vaš naslanjač ... dajte naslanjač. gospa Olimpita!« te klical oče Florestan ves prestrašen in zmeden, držeč malo žensko v naročju ... »Nate ga. tukaj je moj naslanjač ...« I<*ahlo jo ic položil v široki fotelj; njeni udie so bili kakor brez življenja ... Nato jo je prijel za roko. gladeč ji io nežno s svojo starikave desnico... eh. kakor pač delajo v gledišču!...« Olimpija pa je vprašala, brskaje po bufetu za očetom: »Kaj ne. zgodilo se je ravno, ko ste ji omenili deveti kirasirski polk?«- »Da, ko sem ji dejal, da ie uničen ...« »Zdi se. da mora biti oče njene maie pri tem polku ...« »Torej ga ne poznate?« »Niti njegovega imena mi ni hotela povedati.« Cez nekaj trenotkov je povzela, nehote s tišjim glasom: »Tak je resnica, da so razbili ta polk?« »Eh, gotovo... saj veste — vse je govorilo o rejšoferskih kirasirjih. A vrnilo se jih je kljub temu nekaj, več kakor polovica...« In ko ie Marta baš takrat odprla svoje velike, preplašene oči, je dodal: »Nikarite se tako vznemirjati, draga moja, zaradi besede, ki jo blekne človek tja v en dan.. Hm devet kirasirski... Res je, da so ga pognali v naskok tam pri Rejšofenu, toda bogme, tri četrtine vseh skupaj so še žive in zdrave...« (Dalie.) Dnevni pregled. Zgodovinski diiovi. Dne 17. t. m. je bil za staro bolgarsko zgodovino pomenljiv dan. Na ta dan (17. julija) leta 1393. se je vršila namreč odločilna bitka pri Tirnovu med Turki in Bolgari, ta bitka pomeni konec starega bolgarskega carstva. To bolgarsko carstvo je trajalo od 1186—1393. Prestolica je bila Trnovo na Jantri v severnem delu Balkana. Za časa carja Arzena II. (1218—1241) je stalo carstvo na vrhuncu svoje moči. Prišli pa so notranji razpori in boji s Srbi (kakor vidimo je to zgodovinsko!) Srbski car, Stefan Uroš je razbil bolgarsko vojno carja Mihaela pri Velbudži (1330). S tem je bila zlomljena sila Bolgarije in vodstvo na Balkanu je'prevzela Srbija, ki je po Dušanom Silnim dosegla največjo obširnost (1355). Med tem so se že bližali^ Turki. Zadnji car bolgarski Ivan Šišman III. je že moral plačati davek sultanu Muratu. L. 1389. je bila uničena Srbija na Kosovem in »rigla je na vrsto Bolgarija. Sultan Bajazit je plani! z vojsko v Bolgarijo in Je tri mesece oblegal utrjeno Trnovo. Vzel ga je dne 17. julija. Turki so silovito divjali do prestolici in po vsej Bolgarski, Vsi bolgarski boljari so bil pomorejni. sam car je bil vjet in je izginil brez sledu. Bolgarija je bila od tega dne v turški sužnosti do osvobodilne vojne leta 1867. — Ako pogledamo na ta zgodovinski dan vidimo v njem tužno sedanjost. Znano ie, da je bil za Rimljane dan 18. julija t. zv. »dies Aliensis« (dan poraza rimske vojske pri reki Aliji) — je nova Bolgarija ravno ob obletnici svojega usodnega dne — doživela svoj »dies Aliensis«, »dan ob Bregalnici«, kj bo ostal usodepoln tudi za njen nadaljni razvoj. Spomin na grozne dni turškega suženstva. ki se je začelo s 17. julijem bi moral Bolgarijo tem bolj svariti pred ošabnostjo. Toda zdi se, da novi voditelji Bolgarije vidijo le svetle dnove stare bolgarske zgodovine — zato jih morajo novi dogodki učiti, česar se iz zgodovine niso naučili. Gospodinjski tečaji po deželi, ki so jih klerikalci priredili zadnjega pol leta; so po sodbi strokovnjakov in strokovnjakinje K. Theimerjeve, le pesek oči kmetu. Na teh tečajih, ki zahtevajo strokovno popolnoma izobražene moči. so poučevale ženske, kojih nivo je večinoma pod onim na-vadnilvkuharic. V Ljubljani imamo sicer par moči, ki bi bile sposobne poučevati in se kot take uporabljajo, ali za deželo jih nimamo. Ves tisti krik. s katerim se glede teh tečajev klerikalci hočejo ponašati, je torej le fanfaronada, ker je klerikalcem vsaka napolizobraženost že — kapaciteta in — pesek v oči. Iz Ježice. Smilil se nam je ob zaključju šolskega leta tukajšnji krajni šolski predsednik in ex-župan A. Vilfan, da se je tako trudil in spravil krajni šolski svet z učiteljstvom v svojo gostilno na »likof«. V navadi je, da taki častilakomni ljudje hočejo biti za trud tudi, akoravno ga nič nimajo odškodovani. Sploh se pa naši klerikalci!?) vzdržujejo samo umetno. Eden drugemu očitajo hinavščino ter se titulirajo z kimovci. Iz ljubosumnosti do časti in do njih žepov, sovražijo drug drugega in le strah, da bi ne izgubili eno ali drugo korito, jih zadržuje, da javno ne nastopijo. Najbolj nestrpno je čakal omenjenega »likofa« župnik. Premišljujoč nemški izrek: »Der groBte Schuft im ganzen Land, der ist und bleibt der Denun-ziant«, prikorakal Je brzo (zvedel je, da je »likof« zastonj) k Alešu, kjer ga je prisrčno novodobni katehet v ženskem krilu pozdravil. Pa pustili bi jim veselje, če bi se ne pilo in jedlo kuretnino na kožo davkoplačevalcev. Vsi dobro vemo, da je razširjenje tri-vsai štirirazredne šole na Ježici jako potrebno. Lahko bi tudi za prvi hip učiteljstvo veliko pomagalo starišem in otrokom z razširjenjem pouka v toliko, da otrok prestopi iz troraz-rednice naravnost v četrti razred v Ljubljani aji drugod — ako bi se ne prirejalo za župnikov žep igre z šolarji. podučevalo svoje predmete ne verouk itd. — kar Je starišem in otrokom v škodo. Opozarjamo na to tudi nadučitelja Perkota. kajti mi mislimo, da je prišel v prvi vrsti kot nadučitelj ter naj se prepriča v šoli, kaj se podučuje — potem naj šele svojo mežnarsko in občinsko službo opravlja. — Zadnje dneve leta naš župnik od farana do farana in pljuje v skledo Slomškarjev. Dobil ie od svojega tovariša župnika pismo, kjer mu Je pisano, da je en napreden učitelj več vreden kot 100 Slomškarjev. Župnik pa kaže to pismo okoli in misli, da agitira za — Slomškarje. Na: svidenje! Pa drugič še kaj J Promocija. O. Ivan Sajovic, Odv. karaj, pri dež. sodišču na Dunaju bo v torek’ promoviral na dunajski univerzi za doktorja prava. Naše Iskrene čestitke! Velike povodnji zadnjega tedna. V naših krajih smo imeli sedaj 14» dni samo deževje. Zato da smo morali počasi dan za dnevom sprejemati mokre nebeške darove — smo bili rešeni katastrof, ki so zadele druge kraje v Avstriji. V velikih nalivih v Gradcu in po Štajerskem smo že včeraj poročali. Skoda je velikanska. Obenem pa so prišla poročila o povodnjih v Galiciji, na Ogerskem, na Češkem in v raznih drugih krajih. Vremenske katastrofe so letos izredno pogostne in bo trpelo prebivalstvo mnogo gospodarske škode. S tem je v zvezi tudi mnogo nesreč, ki smo o njih poročali zadnji čas. Vremenski proroki obetajo sedaj lepše dnove. Neurje in poplave. Dne 17. t. m. zvečer se je utrgal oblak nad Teši-nom in okolico. Vsi potoki so narasli v deroče reke. Predmestja Brandajs, Sibir in Elgot so pod vodo. Dve tovarni za pohištvo in pristava nadvojvode Friderika so popolnoma porušene. V Elgotu so bežali ljudje na strehe. — Preteklo sredo se je v Kar-vinu utrgal oblak. Voda je napravila Škode za poldrug milijon kron. Mnogo družin je moralo zapustiti svoja stanovanja. Promet na električni železnici je ustavljen. Več krajev v okolici je opustošenih. Mnogo živine je odnesla voda. Na poljih je vse uničeno. — Kakor se poroča iz Marina-roša - Szigeta. je dne 17. t. m. šest pritokov Tisze prestopilo bregove. Voda je opustošila vse. Škoda na zasebni lastnini znaša okolo 34 milijonov kron. Država ima približno 10 milijonov kron škode, ker je uničena železniška proga. Voda je zahtevala več človeških žrtev. Samo v dveh občinah je odnesla voda okolo 100 oseb. Doslej so dobili 25 trupel. Posledica domačega prepira. Dne 14. t. m. zvečer je nastal med nekim posestnikom iz Prevoj pri Brdu in njegovo ženo prepir. Mož in žena sta se obdelavala z najlepšimi priimki. Zena, ki je imela jako vročo kri. je pograbila slednjič pisker z vročo vodo m ga je zagnala možu v obraz. Mož je zadobil pri tem težke opek-kline. Ti clganasti cigan. Petglava ciganska tolpa, dva možka od tridesetih do štiridesetih let, v sivi in raztrgani-obleki, okrog 30 let stara babnica in dvoje mladih punic, je izvršila več vlomov v Idriji in v okolici Postojne. Tudi v Spodnji Idriji so ukradli ti cigani več ženske obleke m čevljev. Po izvršeni tatvini so cigani pobegnili na Gorenjsko. Korbarjeva olika. Vsemu slovenstvu po svojih hrabrih činih znani Korbar, poštni ekspedijent v Hrušici četrt gruntarja in župan isto-tam. se ie rodil sicer v skromni vasici Hrušica in ie tudi zrasel na njenih travnikih, vendar se čuti mož •tako vzvišenega, da imenuje deželnega odbornika Pegana, ki stoji v vsakem oziru nad njim, kmeta. To pa najbrže zaradi tega. ker je izumil čisto novo oliko, katere mu nikjer v Evropi ne morejo patentirati. Mož je namreč zbral ne dolgo tega vso slino svojega trebuha in pljunil na nekega mirno mimo njegovega voza idočega človeka, ki stoji glede izobrazbe toliko nad Korbarjem, kolikor Triglav nad Golovcem. Seveda je dotičnik Korbarjev nasprotnik. Kdo pa tudi ni! Radovedni smo le. ali se Korbar sploh česa sramuje, če se takega vedenja ne! Ogenj v rudniku. Kakor se iz Castel Tormini poroča je dne 18. t. m. v žveplenem rudniku San Gio-vanni (na Siciliji) izbruhnil ogenj. Ker je iz jame en sam izvoz, se niso mogli vsi rešiti, 23 delavcev je ostalo v jami, in boje se, da so prišli ob življenje. Rešitev je zaradi razvijanja plinov nemogoča. Vlom. V noči na 15. t. m. je bilo vlomljeno v branjerijo Marije Bidovc v Gornji Besnici pri Kranju. Tatovi so odnesli iz nekega zaklenenega predala v katerega so vlomili 100 K denarja. Na sumu tatvine so cigani. „OtroIfe Parlsa“ ta senzacionelni film v 7 dejanjih, ki se predvaja dve uri, se bode predstavljal štiri dni, od sobote 26. do torka 29, t. m. v »Kino-Idealu*. Najboljši film poletne sezije. Ljubljana. — Magistratni gremij je imel v petek sejo. na kateri je rešil razna vprašanja, spadajoča v njegov delokrog. Odobrilo se je poročilo mestnega knjigovodje g. Trdine o občinskih računih. Prošnja Antona Težaka za gostilniško koncesijo se je odklonila, ker Je število takih koncesij kompletno. Ugodilo se ie prošnji knjigoveza Alojzija Babke za koncesijo za prodajo malih slik. Prošnja izvoščeka Jerneja Novaka, ki ima koncesijo v zakupu, pa želi lastno. Je odklonjena. Prošnji gostilničarja Franca Sokliča, da nai velja njegova koncesija tudi za okrepčila in 'dovoljene igre, se je ugodilo. — Gremij Je poftfcn sklepal o regulaciji delavskih plač, Na razpis dobave drv za mestno občino je prišlo več ponudb; dobava bukovih drv ie oddana Antonu Kobiju po 9 kron za kubični meter, dobava mehkega lesa pa Valentinu Scagnettiju po 4 K 50 vin. za kubični meter. To sta bili najcenejši ponudbi. — Ustanova gospe Urbasove, rojene Kantzove. se podeli v zmislu ustanovnega pisma Mariji Marjanovičevi kot najpotrebnejši izmed upravičenih prosilk. — Ustanova Marije Kosmačeve za dekle se je po nekem prejšnjem sklepu razdelila na tri ustanove; gremij je odobril v tem zmislu sestavljeno ustanovno pismo. — Za prirejanje kavarniških koncertov do dveh ponoči ie po predpisih plačevati 4 K pristojbine v ubožni zaklad. Na neko specialno prošnjo ie gremij sklenil, da se ne morejo delati nobene izjeme na škodo ubožnega zaklada. — Iz umetniške razstave. V sredo ie obiskal razstavo ravnatelj c. kr. državne galerije na Dunaju, gospod vladni svetnik dr. Dbrnhoffer in si zabeležil nekoliko umotvorov v svrho nakupa za c. kr. naučno ministrstvo. Od privatnikov so bili do zdaj nakupljeni sledeči umotvori; »Egipčan« -od L. Dolinarja, »Don Juan« od M. Gasparija, »Anamarija« od R. Jakopiča. »Križ pod lipo«, »Dama v rudečem« in »Na Krasu« od L. Perhavca, »Plein-air« od Iv, Vavpotiča in dva akvarela iz florentinske okolice od A. Zupančeve. Razstava ostane le še malo časa odprta. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 12. julija. Predsednik se spominja f prof. Milana Pajka, ki je marljivo deloval na polju slovenske kulture, in t pisatelja Josipa Premka. — Spominska plošča pisatelju Jan. Trdini se vzida v Mengšu v novo šolo; društvo »Brača hrvatskega Zmaja« oskrbi pri tem na svoje stroške model reliefa. — Spominska knjiga »Matice Slovenske« bo poleg glavne študije Grafenauerjeve obsegala tudi druge monografije, ki so s predmetom v zvezi. — V kratkem se utegne rešiti vprašanje »Štajerske« (zemljepisja v »Slovenski zemlji«). Sprejme se beletristični spis »Gospodin Franjo«, odkloni pa načeloma prevod iz angleščine »Ištinita Sibirija ter popis izleta 'na Mandžur-sko«. — Moste. Tiho in tajno se pripravlja neka epizoda klerikalne stranke v Mostah. Ti ljudje si ne upajo več v javnosti nastopiti. To jim ie še edino prosto, da napravijo kako čukarsko veselico in na tako veselico povabijo Čuke in Sove iz D. M. v Polju. V Mostah jim je za take prireditve odklenkalo menda za vselei. Najbolj interesantno pa je, kadar vidijo občani klerikalnega župana v Čukarskj uniformi korakati po Mostah. Iz strankarske fantazije ne ve kaj početi, da bi kluboval svojim nasprotnikom. Zato ni čuda. da ima vse polno nasprotnikov tudi že v svoji iastni stranki. Prav malo jih je, da bi bili odkriti njegovi pristaši. Vsi občani v Mostah dobro vedo, da ako bi on ne bil župan, je njegova eksistenca v Mostah nemogoča. Pred tednom smo mu očitali zaradi nekorektnega postopanja v zadevi kemične tovarne na rovaš davkoplačevalcev. Pred tednom smo ga vprašali, kam je izginilo tistih 22.000 kron iz občinske blagajne, ki jih je kot gerent prihranil občini. Na to vse nismo dobili odgovora in ljudstvo sedaj ugiba to in ono. Eni pravijo. da je s tem plačal oni hrib. ki ga je kupil v Lazah od nekega kmeta, drugi pravijo, da je plačal obresti. Nekateri pa pravijo celo, da mu ne more nič več pomagati ker je že tako vse prezadolženo. V neki številki »Slovenca« je bilo zapisano, kaka grda je laž. ako liberalci trdijo, da ima Oražem vknjiženega dolga na svojem posestvu na Selu K 59.411 in da njegovo posestvo Je kvečjemu vredno K 35.000 Slovenec nas je napadel in rekel, kje se najde tak zavod da bi na posestvo več dal, kakor je vredno. No in Oražem je dobil res veliko več in to ravno iz Šentpeter-ske in Ljudske posojilnice. Zakaj nam ni »Slovenec« ovrgel trditev1 da Oražem nima v resnici vknjiženega toliko dolga. Mi to še danes trdimo. da ima Oražem na Selu 59.411 kron vknjiženega dolga njegovo posestvo. ni pa v sedanjih Sasih niti 35 tisoč kron ni vredno, ker ie^skoraj sama podrtija. V nedeljo je prišlo več upnikov terjati Oražma. Oražem se jim Je skril in Je s tem odpravil svoje upnike. Dolgo to ne pojde. Povdar-jali smo že, da edino županstvo ga še vzdržuje, ali tudi to ga ne bo moglo rešiti. Pokati bo začelo in to morebiti prav kmalu. Takrat bode podrtija cele klerikalne stranke v Mostah. Edino Oražem vzdržuje še s pomočjo županske avtoritete to kompromisno stranko v Mostah. Pristransko uradovanje, različne (koncesije in podpore, ubožna spričevala itd. to se podeljuje edino le tistim, ki trobijo v klerikalni rog. Zakaj se g. Oražem z vašo večino in z vašimi zvestimi zaveniki socialdemokrati ue upate na piano?, Ali vas ie sram da ste bili izvoljeni s takimi glasovi, ki so vam jih drugi prisleparili? Ali morebiti se zavedate, da ste sleparili tudi Vi? Ostuden nesramen boj ste nam usilili. Mi ga bodemo izvojevali in se bojevali proti takim nasilstvom. kakoršnega hočete vpeljati jvl i;as. Mi ne bomo obupali in dobro vemo, da se bode naša armada množila. Vas bodo pa zapuščali kakor zapuščajo podgane potapljajočo se barko. Kadar bode občina izmolzena kakor citrona, takrat bodo tudi socijalno-demokrati prišli do spoznanja, da so gospodarili v svojo lastno korist. Poglejmo nekoliko naše občinske možje ala »Erklavc« e tutti quanti. Kaj nam morejo taki možje garantirati, in takih ie v naši občini dovolj ! — Še veliko slabše je z Vami g. Oražem! Samo z iglo pičiti v Vaše gnezdo, in pokazala se bo praznota. Ko bodo sprevideli to Vaši lastni pristaši, potem Vam je odklenkalo. Naša dolžnost je pa ta, da to pospešimo, da Vas pošljejo kmalu v politični pen-zijon. Apeliramo na napredne elemente v Mostah, kolikor je še ostalo zavednih, da se pridružijo nam v tem boju; nosimo kamen do kamna in sezidali bodemo palačo. — »Ko bom zopet za župana izvoljen. bom že pognal tiste koruzni-ke (t. j. socialdemokrate in naprednjake) iz moje občine«, tako se je izrazil župan Oražem proti neki ženi, ki jo Oražem dobro pozna in katere ime Je na razpolago. Ona žena pa je povedala še več zanimivosti o tem klerikalnem veljaku. Pa o tem več drugič. — Beseda z razmeram v deželni bolnici. Z dežele nam je prišlo pismo iz katerega povzemamo sledeča dejstva: Na ljubljanski deželni bolnici mislijo menda, odkar obstoja Sana-torium »Emona«, drugi razred popolnoma odpraviti. Na ginekološkem oddelku ima drugi razred samo 2 po-postelji. Na porodnišnici niti ni II. razreda. Kdor bi rad šel v drugi razred ne more iti in na ta način je menda dežela ob denar. Zgodil se je že slučaj, da je stranka hotela iti v tretji razred ter plačati krono druzega razreda. ker se drugače ni dalo narediti. Prof. Valenta pa niti tega ni privolil temveč je dejal: naj gre raje v sana-torium. Če že ima toliko. Mi pa mislimo, da je treba najpreje delati za deželo, potem šele za privatna podjetja. Če bi se hotelo stvar natančneje pojasniti, prostor vedno in vsem na razpolago. — Nova lastnost katoliškega junaka: Piše se nam: V zadnjem času sle objavili v svojem cenjenem listu več lepih lastnosti »nadgasil-ca«, »nauslomškarja«. in »nadantial-kohollkarja« Lavtižarja, danes pa naj svet izve. da je ta krščansko misleči učitelj pravi katoliški junak — par-don — »nadjunak« eden prvih hazar-distov v ljubljanski okolici. V tem oziru je Lavtižar znan tudi po celi lepi Gorenjski. Kjerkoli se ustavi, povsod išče prilike, da svojega bližnjega oskubi pri igri za kake denarce. Pri taki igri pa Lavtižar ne loči nič liberalca od klerikalca, oba sta mu ljuba prijatelja, samo da igra. Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega si je »nadhazardist« Lavtižar po svoje prikrojil ter si pravi sam pri sebi: »Ljubi sebe bolj, kakor svojega bližnjega!« če pa kdo tega ne verjame, naj se o tem informira pri g. Fr. Orehku, veleznanemu in odličnemu članu S. L. S., ki je vrl somišljenik ter desna roka »nadgasilca« Lavtižarja, zato sta oba junaka in bratca. O tej bratovski ljubezni, gospod urednik — prihodnjič kaj novega! Z odličnim spoštovanjem Spominska plošča. — Cvetke Iz šentpeterske vojašnice. Pred dobrim mesecem je bil prestavljen v Ljubljano k 17. pešpolku g. nadporočnik N., kateri je prideijen k bataljonu za pobočnika. Najprvo bodi povedano, da je ta mož zelo pobožen. On gre vsako nedeljo in praznik k maši ter kakor se čuje, obiskuje ob času tudi eksercicije. V tein mesecu, kar je tukaj, je spravil nič več kakor 16 mož v zapor. Čujte pa sedaj zaradi česa? Mož ne pusti iti vojakom na izprehod v boljši obleki, ampak v tisti, v kateri se dela in hodi na vaje. Toda ista mora biti čista in brez madeža. Kako si naj ubogi vojak, ko pride ves utrujen in lačen domu. obleko tako natanko očistiti, ako se hoče malo razvedriti? Ako sreča omenjeni nadporočnik kakega svojih vojakov na cesti, da ima kako malenkost na sebi. ga nahruli: »Sie Schwejn sie, sofort in die Ka-serne!« Tira ga takoj k bataljonskemu raportu ter tam nekako zapove — der Scliwein soli bestraft werden! Tako je zadnjič tiral več vojakov in tudi stražo pri vratih, kateri so bili potem vsi kaznovani. Sedaj pa vprašamo visokorodnega in visoko izobraženega g. nadporočnika sledeče: Ali mu je znano, kdo ima opra-Viti s svinjami??? S temi ima samo svinjski pastir, kateri Je oborožen z bičem! Pošteni, cesarju In domovini služeči vojaki imajo pa vendar za zapovednika moža. kateri ie dobil dovolj olike v šoli. Poleg tega pa nosi še častniško uniformo! Vojaštvo prosi sedaj g. podpolkovnika Braindla, da ukaže dati moštvu potrebno obleko, katere je dovolj po skladiščih. Tako da se isto gre lahko ob prostem času izprdiajati in na da se take sekature odpravijo. Ker ie g. podpolkovnik nad vse pravičen mož in pri moštvu zelo priljubljen, se zagotovo v tem oziru pričakuje odpomoči. — Išče se frančiškanski župnik. Ta bi moral namreč kot najstarejši sklicati sejo šišenskega krajnega šolskega sveta. A na veliko /aolst Lavtižarja, Orehka, Borštnarja in Po-gačnikaje g. župnik neznano kam izginil. Če bi kdo kai vedel o seda-jem bivališču g. župnika, se naproša, da to nemudoma naznani sedanjemu krajnemu šolskemu svetu v Spodnji Šiški, katerem bo s tem napravil veliko uslugo. — K Včerajšnji notici o bojeviti Katri, poroča prizadeta Katarina Ra-jer, daie imela znanje z nekim A. M Ko pa je opazila, da je bila izkoriščana. ga je že zdavnaj odslovila. Ker se ji je vkljub prepovedi le še vsiljeval, priložila mu je o priliki srečanja na trgu par krepkih zaušnic. — Premog in kamen. Na Opekarski cesti vozi neki voznik premog, ki je po 88 krajcarjev. — Ta premog pa je skoraj neraben — kajti v premogu je polovica kamna. Revni sloji, ki bivajo v tej okolici, se pritožujejo nad tako robo: kamna je dandanes mnogo — denarja pa malo, zato je treba vsaj za pošten denar dobiti tudi pošteno blago. — Slov. trgovsko društvo »Merkur« opozarja gg. člane in prijatelje društva, da priredi ob lepem vremenu v nedeljo 3. avgusta izlet v Kamniško Bistrico. Podrobnosti priobčimo pravočasno. Drama »Bele Ulije« ima veliko priv-lačno silo. Krasna igralka Fani Sylva splošno ugaja. Jutri »Maks ima konkurenco,« velekomičen film in kolorirana drama »Močnejša sila«. V petek Nordiskdrama »Kdor drugim jamo koplje.« V soboto velikanska senzacija »Otrok Pariza«. — Loterijske številke. Dunaj: 32. 39, 25. 38, 20. Turšlse srečke 5 KO II»jlM»lj « 1 »te H Iti | kajti v saku srečka mora zadeti! — H Prospekte mzpsžuja Češke i«! idrijske H banke gla-vno zastopstvo v Ljubljani, fi .......... ' ii> ¥ »p^olo<<. Od kroniko vsak ,a pod domačo klobasarij ^ Je7?\n Cel° k°,Iono dolgih tepencev'If, v predrznost prida mL s,0vencev’ k' ne vedo. shode ni VHrifV1C0* sklicevati lavne in nihP. / • e^itrRU samo italijani jn m iče drug,. Zdaj se jezi na vlado, gre Slovencem vedno na mkn jefj n? Italijane, ki mirno pre- vSv Enknt'Vaf °d strani Slovencev Enkrat piše, da so Italiiani miroljuben narod, ki želi vsem nra daC'simim ^itiČei°’ a doda struPeno, šole rtncnnrinC Pot£ebujejo obrtne sole. Gospoda pri »Piccoliu! Z ve- ramTnn obf‘!em/ žalostjo vam mo- sko obiskuje italijan- sko obrtno Solo (ker druge rii) nad polovico slovenskih učencev. In »Piccolo« ima še tako zelen obraz in trdi da ne potrebujejo Slovenci obrtne šole. Vemo. prav dobro vemo, da bi bili Italijani najrajši, ko bi ne imeli Slovenci sploh nobene šole. Toda Slovenci hrepenijo po šoli. In temu se »Piccolo« čudi. Ali je pozabil »Piccolo«. da si Slovenci sami vzdržujejo svojo slovensko trgovsko šolo v irstu. za katero bi moralo skrbeti mesto ali pa vlada. Tudi je pozabil »Piccolo«, da obiskuje Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu 1022 takih otrok, ki imajo domovinsko pravico v Trstu. In »Piccolo« pravi, da ne potrebujemo šol. Ali nj to hudobno? «Pic-colo« naj bi rajše napisal: V Trstu je 72.000 Slovencev, a so zatirani na vseh koncih in krajih. Vsa ta sloven-sra masa ima samo ljudske šole v okolici. vSe drugo, kar imajo, so si T?stf sloveS-SJ5v0iimi kstaimi žulji. Sn sloveSff h čr’ ki sa Plaču-jejo slov enski davkoplačevalci, ima nafbrze manjšo vrednost, kakor oni od plačevalcev druKe narodnosti v Avstriji. Od vlade nimajo ničesar če prav jim gre po vsi pravici. Nemci pa. katerih je v Trstu sedemkrat manj kot Slovencev, imajo vse, kar Potrebujejo in tudi to, kar ne potrebujejo. Ker vleče tudi naš italijanski mestni magistrat slovenske davke v svoje blagajne, bi morali skrbeti zato tudi za Slovence. A tudi mi ne da-jamo Slovencem nobenih pravic. V mestu, kjer je toliko Slovencev kot v Ljubljani, jim nismo dali niti ljudske šole. Bodimo pravični in ne posnemajmo Italije, ki je že požrla 40.000 beneških Slovencev in jih še bo — do zadnjega. Dajmo Slovencem, kar jim gre. zakaj oni so ravno taki ljudje, kakor mi sami. in morda še malo bolj ukaželjni. Ne blatimo in ne zmerjajmo Slovencev, ampak iščimo prijateljstvo z njimi. — Namesto tega pa -rohni »Piccolo« in bljuva neslanosti iz sebe. tako da se nam smilijo njegovi potrpežljivi bralci. Italijanom, pravi »Piccolo«. še ni prišlo nikoli na misel, da bi sklicevali javne shode na trgu v Bazovici ali Lipici (slovenski vasi v tržaški okolici), to pa zato, ker ne maramo izzivat. Tepec. Čemu pa bi sklicevali shode v Bazovici? Kadar bodo imeli Italijani potrebo sklicati javen shod, naj ga skličejo kjerkoli. »Tudi nismo še nikdar manifestirali po slovenskih vaseh z zastavami, s petjem, vpitjem itd.«, piše »Piccolo«. Toda čemu nai bi delali vse to? Saj upamo, da Italiiani niso popolnoma obnoreli. No, če bi delali Italijani vse to. kar bi jim ukazoval »Piccolo«. bi imel Trst večen karneval. — »In ravno na Velikem trgu. Samo za izzivanje. Vlada itak že pripravlja vse potrebno za slovensko obrtno Šolo v Trstu. In še shod sklicujejo. To je tudi nehvaležnost do vlade . . .« Joj. joj! Namestnik je povedal, da so akti za obrtno šolo v najboljšem teku. šele po prepovedi javnega protestnega shoda! In »Piccolo« najdbo prepričan, da. kadar bo namestništvo na trgu v Bazovici (namesto na Velikem trgu v Trstu), bodo sklicevali Slovenci potrebne protestne shode tamkaj. Kadar Da bodo imeli Slovenci vse, kar potrebujejo, in kar imajo že davno Nemci in Italijani. tedaj ne bodo potrebovali sklicevati nikakih protestnih shodov. Comprendi? Marija Borri. Pod tem naslovom ie poročal »Dan« o tatvini, ki se je izvršila v stanovanju Marije Trevisan v ulici Sctiole israelitiche. Trevisan ie imela namreč tamkaj stanovanje, kamor so hodili po ljubezni hrepeneči parčki. Dne 8. junija je prišla k Trevisanovi tudi Marija Borri, stara trideset let. ki je slovela v njeni mladosti kot krasotica tržaškega mesta. Borri ie pripeljala s seboj ljub-čeka Jožefa Paierla. Borri je dala Paierlu cigareto, ki je najbrže vsebovala kako opojno snov, zakaj Paierl Je takoj zaspal na stolu. Nato pa mu ie pobrala Borri vse. kar je imel pri sebi: uro z zlato verižico, vredno 146 kron. zlat prstan z briljantom, vreden 180 kron. stilografično pero. vredno 24 kron. in 26 kron v denarju. — Ko ga je Borri okradla, ga je odpeljala na cesto. Borri pa je bilaa retirana in v četrtek je stala pred sodnikom. Z njo pa tudi Trevisanova, kot njena »sotrudnica« pri tatvini. — Borri je tatvino priznala, tajila pa je, da bi bila gosta omamila. Obsojena je bila na šest mesecev ječe, Trevisanova pa je dobila 8 mesecev ječe, čeprav le tajila sodelovanje. Prišli so na površje tudi drugi črni grehi, ki jih Je imela na vesti. Tisti krčmar, kateri je kupil ukradene dragocenosti od Bor-rijeve, pride pozneje pre'd sodnijo. Izpred sodnije. x i <°ibs°]?n le bil Pred sodiščem V četrtek tudi regnikolo Luigi Casa-grande. 531etni starec, ker je počenjal nesramnosti z deklicami, starimi od treh do šest let. ki so stanovale v isti hiši. Nesramnež je bil obsojen na 18 mesecev ječe. v Zaradi tatvine ]e bila obsojena Marfe Tedeschi, stara 42 let iz Zare. Pokradla je bila nekaj obleke, nekaj čokolade in bankovec za 20 K. — Tatvino je priznala vsa skesana. Rekla je. da je kradla iz potrebe. Ločena je o3 svojega moža. ki jo Je pretepal ter mora skrbeti sama z a svojih Sest nedoraslih otrok. Zaslužila je po 17 K na teden, kar pa ni zadostovalo za številno družino. Čeprav se ie prepričala sodnija o njeni revščini in čeprav je sedela obtoženka že mesec dni v preiskovalnem zaporu ter je branil zagovornik na vso moč, je bila vendar občutno kaznovana. Obsojena ie bila na tri mesece zapora. Aretirana ie bila na zahtevo svoje nekdanje gospodinje služkinja Marija Barzelloni, stara 18 let iz Rovinja. Prišla je bila in je ukradla v njeni odsotnosti bluzo, v vrednosti 70 stotink. — Pred kratkim ie poročal »Dan«, da je bil nekdo aretiran v ulici Arcata. ker ni mogel plačati popitega vrčka pive v vrednosti 14 stotink. — čemu kličejo stražnike! Čudno. Ouido Gabrikasič, mesar, stanujoč v ulici Olmo 3. se je nahajal v sredo v gostilni »Pri huzarju« v ulici G. Carducci. Kar naenkrat se začne prepirati z njim neki gost. neznanec. ki je sedel pri isti mizi. Ga-brikašič mu je odgovarjal, to pa je neznanca tako ujezilo, da je potegnil nož in ranil z niim mesarja na obrazu in tudi na očesu. Neznanec ie nato zbežal, mesarja pa je odpeljal neki stražnik v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Najnovejša telefonska in brzojavna „Pred novimi časia. Beigrad, 19. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«.) Vladin organ »Samouprava« piše v članku pod naslovom »Pred novimi časi«, da je priznana resnica, da se v vojnah po-kazuje fizična in moralna moč posameznih držav In po teh njihovih močeh se posameznim državam določajo uloge. Rezultati sedanje vojne po-kazujejo, da ie moralna in iizična moč na stran] Srbov in Grkov, ker je Bolgarska bila poražena, četudi je njena armada bila številnejša od srbske in grške armade skupaj. Sedaj se imajo urediti razmere na podlagi sedanjosti, ustvarjene z vojno, zdravi narodni odnošaji, ki bodo odgovarjali pravi fizični in moralni moči narodov na Balkanu. Velesile imajo resne vzroke pustiti, da se izvrši nova orientacija na realnih normah sorazmerja moči. Zmagovalci v tej vojni bodo znali izkoristiti nauk iz besomučnega bolgarskega napada. Zmagovalci ne bodo zahtevali za sebe hegemonije in ne bodo šli za tem, da absorbirajo tule etnografske elemente, temveč bodo poskrbeli za zdrav naraven red n» Balkanu. Govori Sir Edv, Greya in Pi-chona kot tudi vedenje večine velesil puščajo Balkancem slobodo in čas, da uredijo svoje zadeve. To je znamenje, da lahko upamo, da bo Evropa končno priznala Balkanu slobodo, da sam ureja svoje razmere. a Balkanci bodo Pokazali, da to zaupanje zaslužijo. NOVA BOLGARSKA GROZODEJSTVA. Beigrad, 19. julija. (Srbski tiskovni uraft »Dnevu«.) Kakor javljajo iz Skoplja, prihajajo še vedno poročila posameznih poveljstev o zverinstvih Bolgarov. Poveljnik četrtega bataljona prvega pešpolka javlja, da ie bilo na poziciji Kaska najdeno truplo srbskega vojaka, zraven je bil pa kos obleke in krvav zavoj, kar dokazuje. da }e bil vojak najprej ranjen. Našlo se je tudi več trupel z iztaknjenimi očmi. drugim je pa bila strgana koža z glav. Vsi so bili najdeni nagi na položajih. O enakih zverinstvih poroča poveljnik podonavskega konjeniškega dlvizijona. Vsi srbski ranjenci preko katerih so prešli Bolgari, ^ yu pre. biti s puškinimi kopiti, ali pa prebodeni z bajoneti. Poveljnik 2. pešpolka Javlja, da da »o našli njegovi vojaki polmrtve-ga srbskega ranjenca, ki mu je bolgarski oficir zlomil roko nad laktom, bolgarski vojaki so mu pa po naredbl oficirjevi s kamenjem stolkli prste na obeh rokah. Oficir ga je izpraševal potem o srbskih položajih in ko mu vojak, četudi na takih mukah, ni hotel ničesar povedati, je izstrelil oficir nanj dva naboja iz revolverja, potem ga je pa pustil, ker je mislil, da je mrtev l RUMUNIJA HOČE MIR NA VSEH STRANEH. Dunaj, 19. julija. Rumunija vstra-ia prej kot slej na stališču, da je mir na Balkanu mogoč le, če je Bolgarija priprtvljena skleniti mir z vsemi nasprotniki, ne samo z enim ali z drugim. Namera bolgarske vojne stranke se ne bo obnesla, ker Rumunija ne opusti svojega načelnega stališča. Dokler Bolgarija tem zahtevam ue ugodi, tako dolgo bo prodirala ru-munska armada. OTROČAJI. Pariz. 19. julija. Kakor poroča Echo de Pariš«, se smatra Bolgarija poraženo samo od Rumunije in zato se pogaja samo z Rumunijo z vprašanjem po mirovnih pogojih. S Srbijo in Grčijo se ne pogaja. (!) BOLGARIJA ŠE NI PRENEHALA NORETI. London, 19. julija. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada poklicala k orožju vse može do 65 leta. Dunaj, 19. julija Vojaški krogi hočejo, da se Bolgarija sporazumi s Turčijo in Rumunijo, da dobi proste roke proti Srbom in Grkom, s katerimi pod sedanjimi pogoji ne sklene Bolgarija miru. (Bog ve. kdo jo šunta na te pustolovščine?!) RES: SLOVANSKA JE BOLGARIJA. Pariz, 19. julija. Tu se širi vest, da je Rumunija in Bolgarija za auto-nomno Macedonijo. * Turška kavalerija pred Drinopoljem. — Turčija se ne ozira na velesile. Carigrad, 19. julija. Včeraj je trajal ministrski svet do polnoči, ne da bi prišel do sklepov. Vtis je pa, da stoji turška vlada pod vplivom vojne stranke. Turška kavalerija je pred Drinopoljem. Porta se ne ozira na nastope velesil. Intervencija ruskega poslanika brez vpliva, TURČIJA ODKLONILA BOLGARSKE KONPENZACIJE. Carigrad. 19. Julija. Najnovejše bolgarske predloge, ki ponujajo Turčiji kot odškodnino za njeno nevtralnost korekturo meje do reke Ergene, ie Turčija odklonila. RUMUNI ZAJELI BOLGARSKO BRIGADO. Bukarešt, 19. julija. Rumunska kavalerija ie zajela celo bolgarsko brigado 9. divizije in osvojila 12 topov. GRŠKA. Atene, 19. Julija. Na rusko posredovanje ni dala grškai vlada nobenega odgovora. Vrše se pogajanja med Turčijo In Grčijo. Radi Gevge-llia in Bitolja postala razmerje med Grško in Srbijo kainejše. SRBI PRODIRAJO. Beigrad, 19. julija. Srbi prodirajo od Krive Palanke proti ČustendUu. Bolgarske čete se povsod umikajo. Odgovorni urednik RadivoJ Korenč. Last in tisK »Učiteljske tiskarne*. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. NaJmanJSI znesek 50 rt. narjev. Pismenim vprašanjem (e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri maUb oglasili ni nIS popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zveCer.__________ Cenjenim obiskovalcem Trsti se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, alica Carradorl St. 15. Cene nizke. — Skupop sreč dijakov, nal-nižla cena. Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman — ' M«— H ter jedilnih sob £ divanov, žimnic g " ■ _ g£ v različnih najnovejših slogih. ■ različne kakovosti; g| Vsakovrstno drugo | “j«™*«"« treežni izdelki- 1 H ■■■EEBBBBBUIHIHIBaRBB RIS pohištvo, j Velika izbira ^ Sv* m otroških vozičkov, k R m KBB£BS£BBBBEDEE'fcBBBL EEBBB g Priznano solidno blago 1 \SftkOVrSt1llll $1% | ter najnižje cene. B ogleda! i t d. dclavnica za popravila vseh vrst avtomatovni j a ras gramofonov. i EE§ ^ i AT'!’ H*; i -ni1'-,; ■^T-i.T;'T-VTvTAT^T^TAT^TT^T ‘HHf jjH 1 i ■ ww y ■ - ■ ■ -___- XX .n Telefon žtev. 58. priporoča - -svoje izborno v Spodnji Šiški pri Ljubljani marčno, dvojno marčno in izvozno pivo Telefon štev. 58. v sodčkih in - steklenicah.