UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOŽAJ Še en primer Tovariš urednik! Tudi jaz sem eden tistih srečnih ali nesrečnih, kakor se pač vzame, ki so šli v Južno Srbijo. S težkim srcem sem se poslavljal od Slovenije. Pot me je vodila novemu, tujemu življenju naproti. Strah in upanje sta se mešala. Prišel sem, videl sem in vzljubil sem to zemljo, to ljudstvo. Popolnoma pravilno je napisal tovariš z bolgarske meje, da nas to ljudstvo ni sprejelo kot tujce. Bratje smo jim. Učitelj je med temi ljudmi oni, ki nosi kulturo, ki dela za »voskresenje« naroda. Za najmanjšo skrb so mu hvaležni. Tukaj se učitelj ne karikira. Učitelju siromaku ni treba kloniti in se predajati na milost in nemilost razaim vaškim mogotcem. V početku se nisem mogel prav znajti v teh razmerah. Vse drugače je bilo kot pri nas, vse demokratičnejše, širokogrudnejše in prisrčnejše. Toda na dobro se človek hitro navadi. Kmalu sem se znaišel v tem, da je tu na vasi prva osebnost učitelj, katerega mora vse poslušati. Proti besedi učitelja ni ugovora, tožarjenja in klevetanja. Kar smatra za dobro učitelj, to je dobro, saj on je šolan. Kot tujec sem prišel med to ljudstvo. Toda brat brata ne bi mogel sprejeti lepše. Videli so, kako mi je težko delo, ker nisem znal jezika. S prirodnim taktom so mi pomagali, kjer so le mogli. In sedaj naše slovenske razmere. Povsem razumljivo je, da bi se hotel vrniti enkrat v Slovenijo. Toda strah me je. Strah pred razmerami. Saj celo tukaj, daleč na grški meji, mora človek slišati o vaših prepirih in prepirčkih. 5u t_J tsjo ^i^mm %&. ttikk< . hi/ tŁ Mislim, da k temu ni treba komentarja. Daleč sem od Slovenije, a spoznal sem, da je vendar Slovenija mnogo lepša iz daljave kot od blizu. Žalostno, a resnično spoznanje. Iz tega spoznanja se mi je tudi rodil sklep ostati tukaj med tem ljudstvom, kateremu sem brat, :. - •¦.¦¦-•;¦ -,-. -•¦ — ¦ !5p^e->-- Sicer pa dobro Južne Srbije je tudi dobro Slovenije. S tovariškim pozdravom K.B.