Vsi italijanski napadi odbiti. Italijani samo pri Tržiču in Kobaridu prekoračili Sočo. — Hrabri čini štajerskih črnovojnikov ob koroški meji. — Velike izgube na italijanski strani. — Italijani se hočejo izkrcati ob Crnigori. — Zmagovito prodiranje v Galiciji proti Rusom. — Naši se bližajo Lvovu. — Kaj bo z Rumunijo? — Amerika proti Nemčiji. Žetev ia vojalivo. Domobransko ministratvo je sporazlumrio z vojn\m izclalo 8. junija glede pomoči pri žetvi te-!<e dolo&be: Vojaštvo za, žetvena opravila. Občine, žetveue komisije, več posestnikov skupai ali tudi posamezni posestniki latiko prosijo, naj Se jim dajo vojaki na razpolago, da jira opravljo žetvena opravila. Dobili se bodo po možnosti vojaški oddelki do 20 mož. Za stanovanje in hrano teh oddelkov morajo skrbeti občine in posamezni posestaiki, katerim so se dovolili ti vojaški oddelki. Toda za to (hrano [Vl stanovanje) dobijo od vojaške oblasti odškodnino, ki pa ne sme znašati veS, kakor se plačuje za hrano in stanovan|e v kraju, kjer je stalno nameščeno dotično moštvo To odškodnino za lirano in stanovarJe mOTa p(nrel,inik dotionega oddelica plačati pri obftini prot; potrdilu, Prošnje se vlagajo in naslavljajo edino-le na c. kr. okrajno glavarstvo. Zetveni dopusti. Za žetev (tudi košnja se šteje med žetev) se bodo posar.ieznim vojakoin, ki niso v fronti, dovoljevali žetveni dopusti, kakor so se dovoljevali za spomladan. ska opravila. Dopusti se dovoljujejo v! izmeri 2 do 3 tedne. V izrednih slučajih se lahko prosi za podaljSanje. Prošiije se lahko vlagajo in naslavljajo ali pismeno od domačih na c. kr. okrajno glavarstvo ali pa ustmeno od posameznih vojakov pri svojem neposred. nem poveljsfvu. Najboljša in najkrajša je zadnja, ustmena pof. Voj ak se j avi k raportu ter pri r a p o r t u p o v e svojoprošnjn. Začasne oprostitve. Se vedno se dovoljujejo začasn« (vee kot 14 dni ali tri tedne frajajoče) oprostitve. DoMjo jih samostoj. ni posestniki in kmetijski uradniki {tudi strojevodje pri poljedelskih strojih, n, pr. pri mlatilaicah). SluCaji, v lcaterih se dovcrtjujejo, morajo biti posebnega upoštevanja vredni, ako je nevarnost za vse posestvo, družinske razimere itd. Prej je bilo dolofieno, da morajo biti posestva vsaj 20 ha velika. T.a določba je sedaj odpadla. Prošnje se pošiljajo na c, kr, okrajno glav a r s t v o , ki jih mora nemudoma, vposlati na c. kr.. poljedeJsko ministrstvo. Na prošnje, ki so vposlane na druge naslove, kaloor zgoraj omeniene, se ne bo oziralo. Določila za slučaj dopusta. V d o p u s t n i h 1 i s t i h je, natanftno povedano, zakaj se je dopust podeli.1. Dopustni listi dajo pravico doprostevožnjena železnioali, Ak;o se vojak po preteklem dopustu ne vrne na svoje raesto, se strogo kaznuje. Ali vojaki, ki imajo dopust, res opravliajo žetvena opravila, ima to za nadzorovati obfiina in politifina oblast. Ce b!i' se dopiistniki ne ukvar. jali z žetvenim delom, mora okrajno glavarstvo takoj povzro5iti, da se vrnejo v vojaško služl>o, predno po tefee dopust. Med dopustom dobijo vojaki svojo voja&ko plaSo neprikrajšano in tudi njihove družine ohdržijo podpore. Kako piačuje vojaštvo. DomobTansko minl?.trstvo je naistavilo za vse predmeite, ki jih sme vojaštvo na podlagi zakona za vojira dajatve" prebivalstvu proti odštoodnini odvzeti, z ozirom na spremenjene razmere nove oene. Le kjer so nastavljene od politifine oblasti najvišje oene, se ie ravnati po njih. Nove oene so: Z a ž i t o: pšenica 44 K, rž 34 K, koruza 30 K, oves 23 K 50 v. Z a s iv h e stroenice i n d r o b n o ž i t o: ližol 78 K. leča 140 K, grah 100 K, proso 56 K. ajda 12 K. Z a k r o ra p i r: lcrompir za jediila 9 K, krompir za industrijsko rabo in krmo živine 6 K. Te ce¦iO veliajo za 100 kg. Za k's!o z e 1 j e 31 v za 1 kg, za kislo r e p o 33 v, za čebulo 58 v, za česenj 1 K 50 v. Za, v i u o 1 K za 1 liter, za p '' v o 30 K za hektoliter, za ž g a \i j e 1 K 20 v za liter. Za ži'vo živino so doloSene slede6e ceng za 100 kg: Voli 155 K, krave 130 K, ovce 70 K, svinje pod 100 kg teže 2 K za 1 kg, svinje med 68 do 130 kg teže 230 K 100 kg, svinje čez 130 kg teže 260 K za 100 kg, kozie 60 K 100 kg žive teže, Za t e 1 e t a , katera so se dosedaj plačevala po 120 K 100 kg žive teaq, v novi cdredbi ni nastavlje?!?. nova aena. Z a ra e s o: (100 kg). sveža govedina 230 K, sveže ovoje meso 160 K, sveže svinjsko meso 250 K, sveže kozj-e meso 125- K, povojeno meso 320 K, klobase salami 500 K, druge trpežne klobase 340 K, špeh povojen 360 K, svinjskn, mast 400 K. Za svežo teletino, 7.3, katero je bila dosedaj najvišja cena 280 K, ni novo (toiočene cene. Za ra a s 1 o žnaša naj^ašja cena 3 K 70 v za 1 kg, za s i r 2 K 80 v. Z a ic rmila: ovserni zdrob se plačuje z-a 2 K višje nego oves, torej 25 K 50 v 100 kg, jeSmenov zdrob 35 K, seno 11 K, otrobi 25 K, slama 7 K. — Za koruzno moko na Stajerskem ni dolofiena najvlšja cena. Zglasite se, 43 do 50 letni črnovojniki! Ker se je črnovojniška zavezanost, kakor smo že poročali,, razširila do 50 leta, se morajo vsi črnovojniški aavezanoi, rojeni v letiii 1865 do vštevšega leta 1872, ki so avstrijski ali ogrski podaniki, zglasiti pri tisti občini ali magistratu, kjer so bivali za časa, ko je biia razglašena tozadevna odredba. Zglasiti se raorajo tudi tisiti črnov-ojniški zavezanci, Ki ne morejo dofcazati, da so podaniki kake inozemske države. Zglasiti se morajo: A, Od letnikov, rojenih v letih 1865 do v§tevše ga leta 1872 vsi in sicer ae glede na to, 6e so služili pri vo.jakia ali ne. Izvzeti so samo: 1. Tisti, ki opravljajo že sedaj (ludi brez orožja) črnovojniško ali drugačno vcjno službo. 2. Tisti, ki so že šarž! v rezervi, ki so v evidenoi, ali ki niso v službi, ali končno tisti, ki so upokojeni, četudi še dosedaj niso bili poklicani v vojaško službo. 3. Tisti črnovojniki, rojeni leta 1872, ki so bili vojaki in ki so takrat, ko je bil upoklican ta letnik, že opravljali vojaško službo, toda bili pozneje odpuš5eni. 4. Tisti, ki so dobli zaradi, kakšne telesne liibe, zaradi katere so bili spoznani za nesposobne za vsako črnovojniško službo ia so prejeli Črnovojniško odpustnico ali črnovojniški list, ali ki so bili že svoj čas izbrisani iz naornega seznama. 5. Od letmkov, rojenih v letih 1865 'n vStevšega leta 1867 še tisti, k: so na podlagi § 20 .i-amlincga zakona iz leta 1868 prostovoljno stopili v vojake, predno so dopolnili 19. leto svoje starosti. V za-dnjih dveh tofikah 4 in 5 ozna6eniTn se v lastno korist naznanja, da morajo na županst\7u ali magistratu takrat, ko se bodo zglasili, dokazati vse okolnosti, s katerimi utemeljujejo, da so oprošč-eni od 6rnovojuiške zavezanosti ter da se jim ni treba zgiasiti. Za sluftaj, 6e bi fcega ne sforili in bi morale ob- lasti o tem poizvedovati in fieprav bi se izkazalo, da se je pri tem vrinila kaka pomota, da s6| dotičnik ni zglasil, bi zadela dotifinlka stroga kazen. B. Od letnikov, rojenih v letih 1873 in 1874 s© morajo zglasiti le samo tisti, ki so prostovoljno stopili v vojaško službo še predno so postali črnovojniški za. ¦vezanci \n so izstopili iz vojaške službe^ še predno so dovršili tretje vojaško leto. Zglasiti se morajo pri tisti ob&ini ali magistratu, kjer so bivali za časa, ko je bila razglašena ta odnedba, in sioer se morajo zglasiti: Rojeni v letih 1869 do vštevšega leta 1874 naidalje do 1 8. j u :i i j a in roleni v letih 1865 do vštevSega leta 1868 od 1 9. do najdalje 2 3. junija 1915. Pri zgla&enju naj prinesejo seboj kakšno listino, bodisi svoj krstni list, domovnico, delavsko ali poselsko knjigo itd. in če mogoče, tudi še kakšno listino, kot črn.ovojniško priehodnico (pos), Srnovojniško odpustnico, j)otrdilo o izstopu, dekret, s katsrim je bil imenovan itd. Tisti, ki so od črnovojniške sllužbe veljavno oproščeni, raorajo predložiti dotlčne dokaze takrat, ko se bodo zglasili, Vsak, ki se bo zglasil, bo prejel 5rnovojniško izkaznico, katero mora dobro shranlti in jo svoj čas1, ko se bo vr^ilo prebiranje, prinesti s seboj. Vel.ja tudi kot potrdilo, da se je v resnici zglasiU Natančnejša doložila o prebiranju se bodo pozjieje objavila. Osebe, označene v § 29 brambnega zakona (posvečeni duhovniki, v dušnem pastirstvu ali kot veroučitelji od države zakonSo pripoznanih oerkvenih ali verskih družb) že morejo dokazati pravico, da so oprošfieni od črnovojniške sliižbe z orožjem že takrat, ko se bodo zglasili, Se predložijo za to potrebne listiis<e. Isto pravico imajo tudi tisti, ki so bili oproščeni od vsaike črnovojniške službe z orožjem vsled kake te. lesne ali druge liibe, (to so take moške osebe, klaterim manjka ali roka, noga, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebci, sodnijsko proglašeni blazni, božjastni itd.), 6e oni sami ali njihovi postavni zastopniki doprinesejo dotiSne dokaze že takrat, ko se bodo marali zglasiti. Kdor bi se ne zglas;l, bi bil od politične oblasti strogo kaznovan, Bodimo dosledni. Naš pristaš iz ijutomerskega okraja natn piš©: Ueseti mesec že traja bojni ples z vso svojo grozno muziko, a o miru se Še nič ne sliši in ne govori. rA menda ga ni Cloveka, ki bi pri tej vojski ne bil kolikortoliko prizadet, kateri bi si ne želel že slišati vp. seli glas: ,,Mir ljudem na zernlji!" Naši junaki vihtijo meče bolj, ko kedaj, da čimpreje izvojujejo naSi ljubljeni Avstriji časten, zmagoslaven in trajen mif. T«m pomagajo v domovini, sicer ne z meftem, temvieč z ro/nim vencem v roki matere, otroci in starčki, ki ne nebajo moliti in vzdihovati k Pomočnici kristjanov, k materi Kneza miru, za pomoč naši mili domovini in rijenim braiiiteljem. Tako naši junaki in njihovi domači. Pa žalibog se še naliajajo med doma ostalimj taki rovarji, ki slcer godrnjajo čez merodajne činitelje, zakaj vendar že ne naredijo konec bojnira grozotam, zakaj ne na^ redijo niir, v resnici jim je pa za mir malo mar. Mlslim s tem na tiste nesrefine pravdarje, katerih poklic je spravljati samo zaslužek drugim ljudem, svo. jega bližnjega pa uničevati na premoženju, sodniji pa nalagati nepotrebno delo. To je, itak znano, da je pajveč shK-ajev ,,razžaljenje 6asti", ,,6astikraja" i. t. d., pa pridejo še tudi druge stvari. Ce pridejo po noči kakšni mlefnozobi fantiči, k] so še nedavno iz šol© izstop.li, k.je na vasi skupaj, mislijo se navadno s tem postaviti, da na vso moč krulijo in kričijo, ter lako Ijudem kratijo toli potreben počitek. Ce pa jih kdo za to primerno kaznuje, pa hajdi na povelje starišev tožit. Žalo&tno, a resnično! Tisti, ki so hoteli imeti mii\ so trpeli pri tera občutno škodo, Koljiko tožb pa se izcimi iz prepirov za meje, kojih stroške nosite navadno obe stranki. Vprašam, ali se ne pravi to uni&evat svoje :in svojih otrok premoženje? Kakšno spoštovanje bodo imeli otroci do svojih starišev, ki ga morajo imeti, ko bodo lZvedeli, kako brezsmisslno se je zapravljalo njih dedščino z neunmiimi tožbami? Ali so nam drugi vee kakor naši potomci? Kakor je razvidno iz premnogih slučajih bi izgledalo tako. Saj je neki raožak se naravnost bahai okoli, ko je zopet celo vrsto sosedov prišel devat ,,na dohtarja": ,,Le služ;te si le, saj si zdaj težje kupite kruha!" Vprašam, ali se še najde ciovek, ki bi dejal, da je tak še pri zdravi pameti ? Ali je tega res treba? Ali je že res tista nekdanja vzajemnost med sosedi in krščanska ljubezeii do bližnjega vzela slovo od nas? Možje, kateri še smo doraa ostali, bodimo dosledni! Ce tisoči in milijoni molijo in prosijo ljubega Boga za blaženi mir in si ga tudi sami želimo, bodimo tudi toliko, razsodni, da ne gre zdaj v teh resnih 6asih drobiti narodove mofii z nmogobrojnimi pravdami ter tako gmotno in moralieno uničevati ljudsko premoženje. Pridružimo se raje z gorečo molitvijo zapuščemm sirotam in. poma.gajmo jim v sedanji hudi stski, da nas bo Bog spoznal za vrednega velikega, daru, katerega borao odslej znali bolj ceniti,, namreč ljubega miru. Pogoj za to je, da smo blage volje, Siike iz vojnc Slovenski pozdrav Italijanom. Naša prijatelja Alojzij Weis in Franc Ambrož, oba posestnika, prvi v Krčevini pri Mariboru., drugi v Rošpaliu, nain pišeta dne 5. junija z italijanskega bojišča. Iz pisma odseva navdušenostj s katero se bore slovenski možje in mladeniči proti verolomnim Italijahorau Pismo se glasi: Bilo je dne 26. maja. Zgodaj v jutru zasedemo mi slovenski Stajerci naše strelske jarke, ko zažar naše ljubo solnce 6ez hribe. 2e se zaslišijo proti osm. uri prvi streli iz našib topov. Takoj nam je odgovorila tudi sovražna artilerija, ki je pa č-ez nekaj fiasa morala ut hniti. Proti 11. uri se je začel pravi boj, ki j-e trajal do ve6era. NoČ je bila mirna in tiha, Dne 27. maja zjutraj proti 9. uri se je zopet začel ljuti boj. Sovražni ogenj se je kar sipal po nas ali brez uspeha, ker se le vsaka sedma ali deveta italijanska granata razpoči, S silo nas Je hotel sovražnik pregnati 12 našiji strelskih jarkov, toda slovensko-Stajerskih fantov se ne datako lahkopreg n a t i! Napadli so nas večkrat z naskokom, a tedaj so nam prišli prav! Poslali ismo jim iz naših pušk slovenski pozdrav nasproti in hahi so bili odbiti s krvavimi glavaini in velikimi izgubaml, Tretji dan je trajal boj se dalje, a mi smo bili nadomeš&eni po nekem drugem polku, da si nekaj dni odpočijemo, &e naspimo, spravimo naše reči v red in se spet pripravimo na novi boj. Zdravi in pri dobri volji smo še vedno, Imeli smo tudi priložnost, obiskati tukaj neko vaŠko oerkvico. Bil sem, odkar se bojujem proti Lahom, tudi enkraf pri sv, maši. Prav prisrčeu pozdrav vsem braloem ,,Slov, Gospodarja". Upamo, da nam da Bog zdravje, in da tako še pridemo enkrat v Maribor, Že našŁ puške pokajo. Z italijanskega bojišča piše mladenie Vid Brilej iz Zagorja vas Preske našemu uredništvu: S temi kratkimi vrsticami naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem še živ in zdrav. Hrabri smo res mi vojaki, neustrašeno branimo naš dom. Veselo si prepevamo vojaške pesmi in spremljamo bojni grom: Že naše puške pokajo, Taljani pa se jokajo. Slovrenci bombe mečejo, Nazaj se Lahi vlečejo. Srčno pozdravljam svoje stariše in vse, katere poznam. Po gotovi zmagi na veselo svidenje! Junaške Tolminke. Ranjenec, ld se vr.a6a z goriškega bojišča, pripoveduje: ,,Na Tolminskem }e večina ljudstva ostala do ma, Noeejo zapustiti svojih hišic in njivio v hribib. Mirno opravljajo svoje vsakdanje delo. Tudi v najhujSem boju se posebno ženske ne umaknejo v Mšo in zavetja, ampak obdelujejo svoje ljube njivice in opazujejo divjo borbo v zraku in po zemlji. In vsak trenutek jim je smrt blizu. Ne mislijo meinda dosti nan. jo, kajti svoje zemlje in sVojega dela nočejo pustiti ravno v najhujši uri. Cudovita je ta zvesta Ijubezen do doma6e zeml]e. Tako je neka žena delala na polju v to5i granat in nehala je, ko ji jo roko odtrgela — granata." Kolesar s tremi kolesi in puškami. Prijatelj, član naše katoliške akademične organizacije, poroča z južnega bo'jiš6a: Bilo je prve dni. 0'd Tolmiiia se odpravi mož jnojega oddelka s kolesom na poizvedovanje proti Ita- liji. Kar za ostrim zaviokora naleti na dva italijanski' bersagliera, ki sta stala ob svojih kolesik, Vsi trijc so prav skupaj in osupli. Italijana mu zakl;^eta: ,,Sta lerma!" (SŁoj!j V istem trenutku pa naš fant skofi. proti enemu, zgrabi za oev in odbije na svoje prsi naperjen bajonet v smeri na dragega Italijana, ki je v zmedeuosti 1& maki, oprasnil našega la.nta. Nagla. odločnost Italijana tako pj-estraši, da ju je kar z.maiij ka'io. Naš faivt pa se vrne zdrav in oel k oddelku Pripeljal pa je nazaj tri kolesa iu tri strojne puške. Dobri strelci. GalicJja je l>ila za naSe vo:ake. dobra šola. Izvrstno znajo streljati. V Ljubljano so pripeljali dva ujefa častnika italijanske gardne kavalerije, Ponosit;i inožaka s črnimi kosmatimi kučmami, kakor jih inia ruska garda. Castnika sta bl'a na poizviedovanju. Naša straža ju je že od dalefi zapazila. Zelo všeč sta jim morala biti, kajti naSi so pustili, da sta se iin> približala na 15 korakov, Ali bi ju ujeli ali ustrelilir Malo krvi, pa nekoliko ujetništva! V trenutkn, ko ie bil eden zadet ner.evarno v nogo, namerl drugi revol ver, pa naš nioz pomeri tako dobro, da mu ravnc dlan zadene in mu tako zbije revolver iz roke. Fa.ttora se je izpolnila želja: Malo krvi, pa nekoliko ujetništva za Lalia. Rusi se topničarjev najbolj bojijo Topničar Franc Uršej 3. gorskega artilenjskega polka, doma iz Pameč pri Slovenjgradcu, ki je bVi v jeseni močno ranjen v levo roko na severnein bo.Hšču in se sedaj zopet bojuje v Karpatih, piše svojiiis siar'.šem: . . . Bog dai, da bi že kmalu prišel zaželjeni nnr, ki si ga tudi tukaj vsi srfino želimio^ Rusi &o o betali za našo baterijo posebno nagrado, 6e bi jo dobili v svoje roke4 ker jim dela veliko preglavjo_. Ce s-> še tako zakopani v zeinljo, mi jih najdemo in užugamo. Nekaj ujetih Rusov je celo pravilo, da jim je bllo ukazano, moštvo naših topov na kosce raztrgati, ako bi ga dobili v roke, Sedaj imamo še večje veselje do Rr.sov, ker smo pred njimi toliko vredni. Lahko bi bili že nesrečni na mnogib krajih. Da pa smo dosedaj ostali še nepoškodovani, se smemo poleg božjegr. varstva zahvaliti našim dobrim in previdriim častnikom. Naš dobri stotnik nam reče večkrat: ,,Ljubi moji otroci, sedaj se boste morali zopet postaviti!" Mi pa mu' tudi po svojih močeh z veseljem vse storimo. k«r ga Ijubimo, kakor ljubi dober otrok svoje stariše. Bog ga ohrani še mnogo let! Da naši slovenski fantje na Marijo ne pozabijo, priča vojna dopisnica Lenarta Briomata prl 87. pešpolku, ki prosi za blagoslovljene podobace Jez. Srca in Marije Device, Ceš: ,,Bliža se mai, bi tudi raii opravil kako pobožnost Mariji v &ast, kadar bi imel eas." Padli slovenski junak. Cetovodja Marko Janžekovič od 87. pešpolka nam piše dne 21. maja s severnega bojišča: Izgubili ste zvestega Sitatelja ,,Slov. Gospodarja" in jaz zvestega prijatelja. V dolžnost &i &tejem. da Vam in njegovim sorodnikom naznanim njegovo smrt. Cetovod.,a Luka Majhen od 4. stotnije 87. pešpolka je padel dne 17. maja ob 5. uri popoldan zfidet od sovražne krogle, Doma je bil pri Sv, Rupertu v Slov. goricah,. Bil je na severnem bojišftu neprestnno v bojni Crti že od začetka vojne, kjer se je hrabro bojeval za domovino. 0 tem je pričala njegova srebTna hrabrostna kolajna, M jo je nosil na svojih junaških prsih, Bil je priljubljen pri s^jih višjih, spoštovali so ga tudi njegovi tovariši in vse moštvo pri stotniji. Bil ]e dober m pravičen podfiastnik nalsproi; ])OdloŽ!!iiii. V tuji zemlji ima svoje gomilo, nagrobni spomcnik mu je lesen križ, narejen od pjegovih tovarišev. Bodi mu tuja zemljioa lahka! V iniru naj po5iva! Pe'dJi.je bil zvest naročnik ,,Slov. Gospodarja". ,,8L Gospodar" roma iz roke v roko, dokler ne pride nova številka. Ivan Muršič, doma od Sv. Marjete niže Ptuja, ki služi pri 87. pešpolku na južmem bojišču, je svojemu stricu Č. g. Iramskemu župniku Murši fiu pisal pismo, v kater©m med druglm porofia: ,,Naznanjarn Vam, da sem že dvakrat sprejel ,.Slov. Gospodarja" z najvi©6jim veseljem. Nas je tukaj precej domačiJi, posebno od Sv. Marjete in okolice; vsi radi čitarao naš slovenski list. Najppej ga jaz sam parkrat skoz in zkoz prečitam in potem ga dam svojemu tovarišu Jožefu Horvat, sinu pokojnega Horvata, liekdanjega gostilničarja v našera kraju, Ta ga da zopet drugemu Marjet&anu in to gre tako dolgo naprej, da ga do drugega pondeljka, ko že dobim drugo številko, vsak prefiita. S hvaležnim srcem se Vara zahvaljujem tudi v imenu vseh svojih lovarišev. Smo tu(H prav dobre volje mi irtovenski fantje. Nas no prestraši ne zima in mraz in tudi ne sovražna krogla. Hrast se maje in hrib, a pogum slovenskih faiitov ue omaga!" Mi z orožjem, Vi z rožnim vencem. Franc Slatlnšek, doraa od Sv. Frančiška v Bavinjski dolini, ki služi pri pešpolku št. 27, je 1. majnika pisal svoji svakinji Jožefi Stiglio pri Sv. Frančišku pismo, v katerem pravi med drugim: Prejel sem Tvojo karto. Zelo roe \iesieli, kadar dobim kako poročilo iz svoje ljube vasi. Najbolj pa me veseli, kadar dobim od svojih ljubih kalco pisnto.. \rom, da imate donia dela dovolj, na ve6er se vsak rad vleže k počitku in ni časa za pisavo. Pa glej! Tukaj Ti v nemiru pišem pismo, ko v zraku irčijo krogle naših kanonov. Bu6i, da je groza. Sovražnik p.ima tukaj pri nas nobeniii kanouov, Sinoči je gorela vas Esztebnek, Da je sovražnika dosti na Ogrskem, to ni, res; bilo ga je, pa sedaj je &el ž& daleč? nazai v Galicijo. Tukaij je zdaj že boljše, ker ni vel& takih izdajaloev,. kakor so bili poprej v Galicip. Jaz še vedno upam, da bo zmaga naša. Dragi ml! Le vsi, se borimo! Vi doma, mi pa tukaj. Vsem vašSanom, ki niste pod orožjem, Vam prinoročam kot orožje rožni venec. Z njim se tudi XI vojskujte, i:i sicer v molitvi do Boga in Marije. Kateri pa moramo nasjemiL cosar]u služita, sebomo bonli s p.uškami do zadnje kaplje krvi. C& nas bo ljubi Bog še dalje varoval in nas enkrat pripeljal v domači kraj, s' bomo z veseljem podali roke, zvono_ vi po oerkvah pa bodo zapeli in glas ljudstva se bo % ves«ljera razlegal: ,,Zivela Avstrija! Zmagala je Avstrija" Pišeš mi zaradi Franclna, da bo šel na nabor. Glej, koliko maier je, ki imajo sinove pri vojakiih iii; tudi v vojski, Koliko ]e nas mož, ki smo morali zapustiti doma ljube svojcie in iti pod orožje. Hudo bo se. daj zia Te, če bo sin res poklican pod orožje, in tudi za moje, kojim je zdaj toliko pomagal. Naznanim Tida bom dobil kolajno, katero sem si že laiisk;-. !c-{o za~ služil. Tud'i drugi starl vojaki, ki so bili lansko leto izprvega v ognju, bodo odMkovani. Srgne pozdravel Z Bogom in Marijo! Bog je zmagovalec Franc Tesovnlk, doma na Ljubnem v Savinjski dolini, ki služi pri 87, pešpolku, je proti koncu aprila svojim starišem pisal pismo, iz katerega posnamemo siedeče: ,. . . . Hvala Bogu, čisto lahko prenašam trplienje vojske. Šviganje granat In šrapnelov je pri nas iiavadua stvar, ki je sploh na dnevnem redu in dostikrat tudi na nočnem. iO'd kraja sem za vsak žvižg šrapnela vedel, zdaj pa se prav nic ne zmenim, fcer tudi ni vsak nam namenjen. Najraanj pa se jih bojimo zato, ker smo trdno prepričani, da je B o g z m ag o v a i e c vseh 61m'e§kih in naravjilh sil, ki nas laliko obvaruje vsega iiudega, ki nam pr&ti, Priporo_ čim pa se tudi večkrat Materi božji, ker vem, cla ona. nikogar ne zapu&li, kdor pribeži pod njeno varstvo. Mislim pa tudi, da naši angelji varhi in vsi naši pri_ prošnjiki v nebesih polagajo vroSe prošnje pred tron božji za nas. In ravno zavoljo prošnje Marijine in naših priprašnjikov smemo upati, da bo vsemogočni Bog od nas skoraj odvrnii te žalostne in morda š& bolj hude Case, ki nam pretijo. Omieniti še moram^ da sem do zdaj bil še prav srešen. V&eraj sem bil šestokrat pri sv. maši, odkar sem tukaj v Galiciji. Tn hvala Bogu, velikonofino spoved sem tudi po milosti božji opravil. V dokaz Vam pošiljam lepo podobico, ki sem jo prejel pri spovedi od našoga gospoda vojnega kurata Marka Krajnc. Mislim, da jo boste prejeli in prav skrbno hranili, da bo za spomin ali Vam ali meni. Naznanim tu,di, da smo vGeraj imeli sveto mašo in pridigo pod milim nebom. — Po maši nam je zapela kukavica, katero sem tukaj prvikrat siiŠial, In sioer še nikdar je nisem poslušal s takim 5ustvom kakor tukaj, Po rejici se je sukala, prav lepo je zakukalaJ* Človek brez rok in nog. V bolni&nici dr. Bisefeberga na piunaju ie moški, ki ima umetno narejene roke in noge, ki hodi, je, dela, se giblje kot vsak drug človek, ki ima Se vse svoje ude. Mibž naredi po 16 km poti na da|n, je» pije, piše, se slja^či in oblači. Na kliniki je pravi blagoslov za ranjence, katerim morejo odvzeti kak u^, ker vidijo, kako se da zdaj lahiko nadomestiti ud, 6e je le človek živ. On kaže ranjencem, kakb &e morft preživeti človek, ki ima dovolj odlofinosti, tudi če nima roke in noge, in pripoveduje svojo zgodbo: L6ta 1907 je zašel v Ameriki v elefktrični tok, ki je bil pa močan 68.000 volt. Bil je tako poškodovan na rokah in nogiah, da so mu morali odrezati roki pod laktom in nogi v mečih pod kolenom. Ko so se pozdravile te rane, je začel energično gibati svoje pohabljene ud« in dosegel je, da je pfisal s svinSfnikora, ki je bil pri-vezan na desni laiket. Ko je preteklo pol leta po nezgocti, mu je napravil amerikanski bandtažist umetni roki in nogi, ki mu nadomestijo zelo dobro izgubljene ude. Mož se je vrnil v Evropo, se je oženil in i& prevzel traiiko v malem mestecu na Mortavskem. Na. kliniko dr, Eifeelsberga je prišel, (^a bi mu popravili tam nekaj na njegovih umetnih udih. Profesor ga je predstavlil seji c. kr. družbe zdravnlkov. Najbrž bodo pošiljali tega. moža, ko mu popravijo, kar je treba, po raznih bolnišnicah hudo ranjenih, da bo žalostnim raTijencem v tolažbo in zgled. ,,Interessantes Blatt" od dne 13. maja prinaša sIko tega zajiinuv^ga moža. Prva, slika kaže i>ohabl.ienoia. Na rtrugi ta^ ki sliki ima umetne ude in pleza z lahjcoto po lestvi. l^a tretji sliki ga \ridimo na sprehodm. TuJdi v Rado* vljico je bil prišel nekoč Ameri6an, ki je imel ustatvIjeni obe nogi tako umetno, da je hodil po njih, kot vsak drug Clovek po svojih zdravib. flvstrijsko-italijansko bojiščc Dogodki na italijanskem boji scu. Uradno se razglaša: Dae 13. junija. Na bojni črti ob reki So'A so L>i'i } o.ovni ; i,skusi sovražuika prekorač.ti reko Sočo pri i'lavi, 0,a diški in Zagradu, odbit, Na oziemlju pri Boveii in na grebonu Karnskih alp izhodno od | irelazii Plockon se nadaljujejo boji. Tudi artileriiski bojs i;a prosioni t rolske izhodne meje se nadalju.ie.io. Sovražnl i apad na ozetnlju Tonale (ob zahodno-tirolsko-italijanski meji med gorskima skupinama Ada.me'o iu Ortler; S3 je vsled odpora naših hrabrih brambnih &e.t Izjalovil, Dne 11. junija. Predvceraj in včeraj so bili vsi itaiijaiiskt t;apadi na vseh bojnih črtah odbiti. Ponovni, na del goriške mostue utrdbe namerjeni sunek se je zrušil med ognjem dalmatinskih domobranoev. Jstota-ko je ostal brezuspešen sovražni napad severuo od Roncliija. Artilerijski boj na bojni črti o'o reki Sofii traja dalje. Ob koroški meji je bil vceraj popoldne močen sovražni ifapad na Freikolel, drug slabeji napad pri Molayskem jezeru odbit. Na Tirolskem se je izjalovil sunek italiianske brigade, ki je udrla pri Cortini d'A!mpezzo na naše postoianke pri Peutelsteinu. Ponovni napadi na tem ozemlju in ponočni napadi pri kraju Landro so se istotako konoali z umikanjem sovražnikia. Na ostalem tirolskem obmejnem ozemlju se vršijo neprestani artilerijski boji in za naše orožje uspešne praske. * Ronchi je mestece v o^kraju Tržič ob°železnicah Nabrežina—Kormin in Tržič—Cervinjan in šteje 3500 prebivalcev. — \Volayskojezeroje gorsko jezero na južno-zahodno koroško-italijanski meji na 1997 m visoki gorski planoti. — C o r t i n a je 600 duš broječi kraj v diolini Ampezzo, izliodno od Bocena, oddn,ljeii 5 kin od izhodne tirolsko-Malijanske meje. — Peutelstein leži 7 km severno od Cortine. — Kraj Landro se nahaja 12 km severno-izhodno od Peutelsteina ob cesti proti Toblachu. Dne 12. junija. Ob Soči se niadaljujejo posam/ezne praske in artilerijski boji. Dosedaj so prišli Italijiaiii na izhodni breg reke SoSe le pri Tiržiču iin pri Kobatridu, toftki, ki se niahajate pred našo bojno črto. VČeraj zjutraj ob ranem svitu so priplezali sovražni oddelki pri Plavi na izhodne obrežne višine, toda bili so zopet vrženi nazaj. Ob koroiški meji so odbile na&e čete sovražne napade na prehoSie v ozemlju Monte Raralba in so zasedle to goro. Poskus Italijanovf, si zojet nazaj priboriti goro Pijano, se je iziajovil. Sicer se pa sovražnilc plolagoma poriva na posameznih obimejnih prostorih notri do naših postojanjc. Tako se nahaja pri Cortini d'Ampezzo, F*a<ri di Primiero in Borgo. Dne 13. junija. Ob reki S o 6 i so se vršili v zadnjih dveh dnevih osobito pri P 1 a v i resnejši boji. Poskus brigavie iz Ravene dne 11. t. m. se polaštiti izhodnih obrežnih višin, se je kongal s tem, da se je moral sovliažnik umaikniti. Včeraj zjutraj so Italijaoii vnorič prekoračili reko Sočo. Po hudih bojih se je posrečilo našim četam pognati nazaj sovražnika, ki je dioMval vedno večja.ojačenja in ohfaniti trdno v oblasti naše postojajnke. pred ka.terimi leži fiez 400 mrftvih Italijanov. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadlaljuiejo artilerijski boji. Dne 14. junija. V bojih pri Plavah (kraj na zaJiodnem bregu 'Soče severo-zahodno ad Gorioe) dne 12. -.junija je sovraž.nik, kaknr se je sedaj dognalo, pust:l 10 0 0 m r t v i h in zelo mnogo ran*;enih ležatl pred našinn postojankami. Včeraj (dne 13. juiiiija) pozno zvečer so r.aše čete zavrnile ponovni sovražni napad, kakor vse prejšnje. rtali.ja.nam se tcjn©; niikjer ni posrefc',lo, da l)i našo bojno črto ob Soči predrli. Na icoroškiih liii t i'nio> 1 sik l!h oMinRijiiih krajih se ni zgodilo nifi pos&bnega. Dne 15. junlia. Ponovni poizkusi Italijanov pribHžati se našim postojaiikam pri T. ol m i n u ia P 1 a v a li sn-bili' Zojiet brezuspešni. Ob k o r o 8 k i m e J i soštaierski f n:n. v o j n i k i z n a s k o k o m z a v z e l i viSino M n 1 i P a 1 izliodno od prelazia Plooken in &o odvrnili t r i sovražne p l-oti nalpade nai to obmejno goro. Včeraj (14, juii:ja) je na posameznih dolih lx>:,ne <>rte ob So6i vladal mir. Italijani so po svojem odposlano-i proslli pri Avstdjoili, da s;e naj v svrho po kopavanja mrličev ogenj ustavi. Naši so i|z vojaSkih ozirov j)roš.ijo odbili. O:; t i r (i 1 k k e m olDimevi.em ozem,l',u. sili sovraž ik proti ; ašim postoja.nka.ni in iste brezu&ipe&no ohstreljue z art.lerljskim ognjem. N-a r-ekem obmejoin kraju je žaiidarmer jska postojanka bnez lastiii!) i^aub prisilila itnlijansko stot.ijo, da. se je moraila umakniti. Naša. žaiidarmerra je pri tem ujela 58 Italijanov. Naraestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer. po'dmaršal. Naš podtuorslii čoln potopii italijanskega. L*radi)O so razgiaša: TJoina.], 11. ]u;.ija. liali.ia-ski: jiodmorskii coln ,,;Medusa" je bil od ašega j^oiiiiorskega čolna v severiiein deln. Adrije s i;:rpedhim sirelom zadet in potopljen. Dva eastnika in ši ri mor.,arie šo naši rešili im ujeli. Mor :ariAi':o poveljstvo. * * * A\sir:'s';a vojna mornarica je s tenn, da je naš ('odmorsk čoln piitopll sovražnega, dosegla čin, ki je j)i'vi v zgodovini pomorski.h feitk. Dosedaj se be namrefi ni pri^etilo, da bi se .posrtCilo kakemu pocbnorskemu čolnu, da bi v boju. pod moreko gladino potoj>il sovražui podmorski 6oln. Res, ponosen sme bit \sik Avst-rije«! na nažo vrlo mornarico! Kako se je izvršil boj. Rešeno moštvo italijauskega podmorskega eolna ,,Meclusa" so v poadeljek zjutraj prepeljali v Gradec, kjer bodo v vojaem ujtetništvui delali tovajršijo ujeitamu možtvu unioene HalijanskB zrafine ladje ,,Citta di Ferrara". Riešenci pripoveduje,o, d a j e s t r e 1 a v s t r i j s k, e g a p o dl nip r| s ikite q u, čio Ina s U u č a. j n o z a d e 1 v c e v zatorpedne n a b o ] e i: a i 8 a l i .j. a« i.< s k e m fj- o 1 u -n. RazjMčil ui samo naboj avstrijskiegat čolna, ampak. tudi oba italijanska in je tako bil colhi zadet obi enom o;l treh tjrpednih strelov. Italijanski torpedni čoln, ki je spremljal unieenega, je takoj, ko se je podmorski čoln po>topilv ] ad r n o odplui proti Hialiji in prepustil se živo mošt\o ponesrečeaiGga eolaa lastni usodi. Tako je italijansko junaštvo! Se le AvsHirijci so ixxzne]e rešili uboge Italijanc iz ni.or.ja. Rn rešeni Italijan leži težko ranjen v Poli. Boji ob Soči. Lepa dolina reke Sooe, koje smaragdoo-zelene valo\ie občuduje potnik, ki se prlpelje-ia Bohinjskega predora v ciolinO pri Kanalu, je sedaj pozorišfie silnih lx>jev, vršečiii se na Ironti od Bovca ob gornjem toku So6e iiOtri do morja pri Tržiču, Ze približno pred dvema tednoma so pridrvele z smeri o.l Cedada močnejše itairaaske 5ete pri Kor baridu do reke Soee in so se trudile v srditih bojih se nastaniti ob pobočju Krna od Bovca do Tolmina. Istofas o so skušale slabejša italijansike cete prekoračlti severno in južuo od Gorioe na nekaterih raestih reko Sofio, toda brez uspeha. Med tem časom so spravili Italijani vefij-e 6ete skozi Furlanijo na to ozemlje. Značilno ^e, da ie trajalo zbiranje italijansH kih 6et na tem ozemliu celili 14 dni, čeprav ne nudi zeinlja med mejo in med reko Sočo nobenih težkoč in 90 Italijani kljivb svoji ,,zaveizniški zivestobi" že leta in leta popnej zavarovali svo,io> izhodno m,ejo z vseini mogodimi vojaškimi sredstvi, ki bj na.i olajšala njiho,o ofenzivo proti I^rimoreki. Pretekli pondeljek (dne 7. junija) je javil naš jei.eralni štab, da se pripravlja sovražni.k na napad. V torek popoidne se ie nato vršil prvi sploš,ni napad prl goriški rao^tni utrdbi. Napad je bil ki*\7avo odbit in je stal Itarjaiie težke iztgube na moštvu, ki jo ,,Koluisclve Z'8''tnng" ceni na 4000 mož, tudi izgubo več topov, katerih niso mogli spra.vitd na varno, ker jih je naš arti.lerijsfci ogenj silno obstreljevaLTudi pri Gradiški in Tržiču so se izjalovili vsi itali.ianski poskusi prekoraft ti reko Sočo. Kljub temu so v; sredo dne .). junija) zopet napravili napart, ki pa je bil zop«t odbit. Vsi ?talijaivski poskusi, prekoraMti reko Sočo in napadl na naše ])ostojanke so se izjalovili. Kakšno važnost pripisu.je.io bojem ob reki Sofii talijanski vojaški krogi. je razvidao najboli 'iz taga, ker se nati.ajajo na tem bojišfiu krali, nafielnik gene- ralnega štaba, Kadorna, ten igeiveral Porre, podna^el- nik generaJnega šlaba. Tem pormembiiejši so tcrej tu- di neuspehi, ki jili ima sovražnlk pri teh svojih prvih ečjili podvzetjilu Reka So6a je tvorila že enkrat mejo med Italijo. }>ogodbi v Fontaineblean na Francoskem mesca ok- ¦ ;hra leta 1807 je morala Avstrija pripoznati reko So- •i kot obmejuo reko Napoleonovega italijanskega kra- estva, h katereinu je Nanoleon leta 1810 Se tudi pri- klopil južni del Tirolske, ki je bil pod ba.varsko obla- stjo. ter še pridejal Bocen, dele Pusterske doline in mesto Tobia^li. Ta mrt\x>roieni državni stvor ss je "recletitistii^ni Italiji leta 1915 še vedna zdel kot vzor .,ve<vjje rtalije" in je Salandra v resnici zahteval, da se odstopi Italiji Trentino s temi ,,zgcxlovinskimi" me- lami. Italijanska vlada ]e pred miesoem odkloaila po- iiidbo ;-a.šu države, ker si ,je želela veliko več ozern- lja. Sedaj pa vi.lira ljuti koj ob mleno se peneči So8i, ob njenih breeovih je že bilo prolito veliko italijanske krvi, tcda bregovi Sofie so &e vedno v naši oblasti. Laške sanje. Laški polentarji govorijo &e jako ošabno, V svojih liistih pravijo., da so jim naši laški kraji premalo in da si bodo vsled tega šli po Dunaj, Uboge sirote! So niti Gorice si niso mogli dosedaj vzeti! Tludi Ru. si so bili Diekdaj, pred davnim časom, taiko samozavestni \n so si hoteli pogledatii na Dunaju in v Budimpešti, koliko je na uri Toda sedaj že gledajo proU urain v Petrograclu in Moskvr. Ajnglešlci Listi celo pravijo, da se hočejo Rusi samo tako dolgo vojskova. ti, dokler ne preženejo sovražnika z lastne z>emlje. Evgen,Bioroevie in DankL bodo <tudi Lahorn pokazali pot v Rim liazaj, miogoče, da ]Th celo preoej daleč na tej pot' spremljajo! Italjjaiiont se izpolnjujejo njili nade. Ujeti itaAT;ansiki vojaiki, ki so pri^li y zadnjih bojiJi na ozemlju pri prelazu Tonale v našie ujetništvo, sp izpovedali, da so jim italijanski častniki zatr. jevali, ce§, italija,usk6 čeite bodo ukorakale v štirih do petih dnevih v Trident. Sedaj se jim ie sioer izpolnila ta želja. toda v nieko:iko druga5ni obliki, kakor so men.ili; naliajalo se namreč kot — ujetniki v Tridentu, Italljani tam, kjer precl tremi tedni. Vr Ltaliji vlada velika poUjlost radi pora;zai ob Soei, akoravno se načelnik g^neralnega: štaba, general Kadorna, v svojem uradnem poročilu s;lno trudi, da bi poraz, ki so ga Italijani doživeli, pripisal slabemu vremenu in neugodnemu ozemlju, Oni del milanskiega časopi&ja, ki je lmjska] na voj&ko, je že močno utihnil, V, tem Casopisju se, ponavljajo skriti, ;: ostri, napadi na arma^lno vocfetvo. List ,,Sera" piše: ,,,Mi (italijanska armada) ne stojimo mnogo dalje, kakor tam, kjer smo stali pred tremi tedni. N a š a n a1 o.g a j e s i 1 n o t e ž k a." ,,Italia" pa piše: ,,Mi siao s o \--'r a ž n i- k a podcenje v a 1 j. Celi svet je trdil, da v Nemčiji in Avstriji trpijo glad, a s e daj razvijaAvstrija nezaslišano odp o r n o s i 1 o , ki nas bo postavila nvn najtežjo preizkušnjo.-" Itali]ani se hočejo Izkrcati v Crnigori. Ruski list ,,Rječ" je dobil od dobropou&enih petrograjskih krogov poročilo, da Jiočejo Italijani obi 6r. nogorski obali izkrcati mekaj svojih oet. S temi vojaškimi oddelki bi potem Italijani skupno s Crnogorci in Srbi napadli Avstrijce ob črnogorsko-srbBki meji, Ginljive prošnje Tirolcev. Tz vojnega časnikarskega sitana se poroča: Odkar nam je ltali]a napovedala vojsko, prlha.ja.jo na višja vojaška poveljstva in oblasti ginljive prošnje iz Tirolske, iz katerih se srcali staro domoljubje Tiirol. cev, da bi vojaška uprava poverila domačtoi, to ]e tirolskim 6etain, obrambo Tirolske. ITirolsko prebivalstvo naj bo prepričano, da bo armadno poveljatvo upoštevalo v polni meri čustva in želje Tiroloev ter da bo pr.ael kmalu čas3 ko s-e bodo junaške tirolsbe 6dte, ki se še sedaj bojujejo na severnem bo.ji§6u, borilje proti osiovraženemu dednemu sovražniku, in ga premagale. , Tudi z Italijani bomo obračunali. Vojni poro^evalec Roda-Roda jjoroča z bojišča z dn>e 14. junija: Vojaški povieljnik za Tirolsko, general Danki, se je izrazil napram vojnini poroCevalcem o vojnem paložaju z Italijo zelo upapolno. Med drugim je rekel general mofino naglašajoč slede6e: Ceprav še dosedaj ni prišlo do viečjih bitk,, bodete vendar v kratkem času priča, kakjo bo dežela obraeunala tudi z, novim sovražnikom^ ki nam je padel v hrbet). Za sedaj, pa mora imeti javnost ravtno tako p o t r p 1 j e n ,j e , kakor jaz. K tem besedam genera.la opomni Rioda-Rioda: Iz pogovorov fiastnikov generajlnega štaba sem dobil utis, da se jie pravoSasno ukrenilo vse potrebno za obraimbo dezele. 18.000 italijanskih duhovnikov pod orožjem. List ,,,Giornale d'ltalia" poroča, da je bilo na ftalijanskem okoli. 18.000 duhovnikov in nTenihov poklica.nih pod orožjo. Od teh je .samo 700 prldeljenih armadi kot kurati, 1000 jih je uslužbien!5!h vbolnišnicah in zdravstvemh oddelkih, vsi drugi pai so uvršfteni kot uavadni vojaki v armado. T^udi papeževo jbelesno slražo je Ualijanska vojaška oblast večinoma vpoklicala na fronto. To postopanje ,je največja birezobairnost proti ktaioliškiemu prebiv"alst\"u, ki je ostalo do-' ma, in mora trpeti in umirati brez verske tolažbe iln ,sv. zaikramentov. flBstrijslMislio bojiščB. Maribor, 16. junija. Na dan sv. Antoua dne 13. junija so naše in nemšike 6eHa navalile mied S ii e n i ai v o , J a- r o s 1 a v o m in M o c s i s k o na rusko črto ter jo v izmeri 70 "kni pnedrle. Rusi so se morali bežaje umaknit: proti Grodeku — L Iv o v u. Pri tem smo ujeli nad 16.000 mož., Naše oete sla vodila tukaj r.advojvoda Jožel Ferdinand in general Mackensen. Tudi od j u g a, sem se med med s.lovitimi boji bližajo armadi Bohm-Ermollijeva in Pilanzer-Baltinova v smeri p r o t i Lvovu. Posebno &rd!to branijo Rusi prehode 6ez reko D n j e s t r. B u k o v i n a je seda.j popolnoina očiščena so^ražiiita, krdela Pllanzer-Baltinove armade so oelo udrla v rusko pokrajino Besarabijo ter zasedle niekaAere\ rusfee kraje. Ves voini načrt meri sedaj na to, da se vziame Tfcusom Lvov iii se ruske oete po r.ačrtu Konrada-Heciendorfa st snejo med reko Vislo in Bug^ kver bi jih potem, prijeli od juga, zahoJa in sev/era ter jim zadali zadnji a smrtni udarec. Pri V a r š a v i so Nemci na kratki črti prl Bolijniji predrli rusko fronto. Ru^i se z naporom vseli sil trudijo popraviti, to izgubo, kjar ,se jim pa. š.e do seclaj ni posrečilo. Na severnem R u a k «s> m koraka Hendenburg med vednimi boji, sicer polagoma, a stal:.o, pro.. ti jugu. liuska arraada v obupnem položaju. Znani ruski vojaški pisatelj podpolkovnik Rouget opisuje v pariškem listu ,,Petit Parisien" obupni položaj ru&ke arma.de sledeče: Rusi bodo potrebovali dolgo časa, predno si bodo odpočili od udaroev v Galiciji. Edina reš tev za Ruse bi bila, ako bi neprestano napadali, kar bi utegnilo sovražnike izmučiti. Ce bodo Rusi še tudi v bodoče tako ravnodušni, kakor so bili dosedaj, je njili popolni pogin neizogiben. Veliki knez Nikolajevič je bil sicer poražeu, toda še je resil z. izbornimi protipoteziaini kaSljiv pokižaj, v katerem se je nahajaJ,. SedaJ manjka 'R.usom le streliva. Med tem 6asom pa morajo italijani izpopolniti odmor in ne smejo pripustiti, da bi si sovražnik odpofi-I. Rusi oboroženi s sekirami. Listu ,,Az Est" se poroča iz Stryja: Severno od Drohob.vca, iS'tryja in Žuravna. se borijo naše 6ete uspešno in so zavzele zopet novega ozemlja. Ruski su' nek proti Žuravnu se je vršil na stari ruski način. Nameravali so z veliko množilno vojaštva doseči nekaj uspehov, V šeaitkratni rojni 6rti (švarmliniji), v katero so uvrstili vse svoje rezerve, so napadali naše postojanke. Od teh šestero rojnih črt j.e bila s a m o p r & d n ji a obojiožena s p u š k a ra i. Ostale rojne-črte sobile oborožene s sekirami in lopatami. Ko so začeli Rusi napadafi, je vrgel ruski zrakoplo\iec nekaj bomb v smeri proti mestn Žuravno, 'toda ruske bombe so povzročile le malo škode. Avstri.iskiOJneTnške ^ete so ustavi. le ta silni ruski sunek,. Nekaj sto kozakov, ki so bili splezali na drevesa in streljali na nas, so naše 6ete deloma postrelile, deloma pa ujele. Novi ruski cilji. ZačetuOan voisfce so naši sovražniki razglašali, da je njihov cilj Dunaj, Budimpešta irv B«rolin. Kadar si bodo kozaki na glavnih trgih teli m)est kuhali svojo menažo, potem še le bo misliti na mir. Sedaj dajejo že bolj poceni. Iz Petrograda se javlja: Kljub mnogo5,tevilnim porazora, ki jih doživljajo Rusi v Ga_ liciji, je ru&ka vlada neomajno odločena, da bo &e vojevala tako dolgo, dokler ni ruska zemlja popolnoma očišfiena sovražnikov. — Tioda kaj, 6e bo to traialo ravno tako dolgo, kakor rusko poto\'anje na Diinaj i,n v Budimpe^to. Kaj pravi načelnik grškega generalnega štafoa. List ,,Neon Asty" opozarja na izjave naCielnika grškega generalmega štaba, da je zinaga Avstrije i;n Nemieije ]i,eizrqg(ibnah kakor jo je napovedal že od začetka vojske, dasi mu niso verovali. flustrijsko-srbsko bojišče. Precl novimi dogodki na srbskem bojišfiu. ,,iAgenoc| Havas" javlja iz NiiŠa: Srbski kralj Peter in prestolonaslednik Alieksander sta odšlai na fronto. Na srbskem bojišCu je priftakovati skorai ve6jih in važniejSih dogodkov. ,,Przcinysl Jc pao." Iz Budimpešte poroSajo: Dopoldne dne 3. junija se .je dogodilo na južnem bojišču nekaj zanimive;?a. Na nasprotni strani Donave nabajajo^i se SrMi so pričsli kar naenkrafc med 9. in 10. uro kriftati: ,,Przemysl je pao!" Naži voiaki s:- takoj poCetkin niso znali tolmačiti tega vpitja, dokler ni dospela ob pol 11. uri tudi v naše taborišč« brzojavka, da je trdnjava Przemysl zopet v naSih roka.li. Srbi so bili tore.i o težki izgubi;, ki je zadela rusko armado, zelo naglo ob\ieščeni. Na ta dan je bilo v taborišču na&e monarhije jako živahno in veselo. Vojašlvo ]e dobilo dvolno raenažo in se veselilo zmage naaih severnih armad. Srbi prodirajo v Albanijo. Srbi so začeli z uspehom prodirati prot;, severni 'Allbainji. Italijausk-o časopisje se dela, kakor da bi bilo vsled tega razburjeno. V poufienili kjrogih pa mislijo, da je mogoče, da srbska ia Halijanska vlada postopata sporazumno. Naloga Srbov bi bila, da s' priborijo pot do Adrije, po kateri bi potem italijanske čete pohtele Srbiji proti Avslriji na pomoS. Kaj bo z Rumunijo? V dunajskih diplomatiSnih krogih so prepričanja, da Rumunija tako dolgo ne bo zapustila svojega nepristranskiega stališča, dokler se bo Rusom v Ga.. liciji tako sliata godilo kakor dosedaj. Ako pa dobijo naše čete kmalu Lvov v roke, se bo menda Rujnunija sploh fzrekla za nevtralnost med nadaljno vojsko ter odtegnila svoje:čete z mej. Bolgarija ostaae nepristranska Iz Sofije se poroča: Tukajšnii ruski poslanik je ob'skal ministrskega predsednika Radoslavovai, da izve njegovo raaenje o ruskili ponudbah. Poslanik se je dve uri posvetoval z ministfskim predsednikom. Ko je odšeli, je ministr&ki predsednik sprejel avstro-ogrskega poslaaika ter ran zatrd'1, da Bolgarija kljui! ruskim ponudbam ne spremeni svoje politike in da ostane nepri&transka.- Švica na straži. Svioa je svoje vojaštvo poslala večinoma na it.aiijansko me.jo. V švicarskih) vladnih krogih so mnonja, da se Italija ne bo ozirala na nepristranost Svice in prekoračila fudi, ako potrebno, švicarsko mejo. Amerika in Nemčija. Predsednik severno<an>eriškili Združenih držav Wilson trdl v svoji poslanioi1 na neraško vlado, da po. topljena ladja ^fjusitania" ni bila oborožena s topovi in cia ni vozila streliva za angleško armado seboj. Sedaj je na Nemčiji, da dokaiže nasprotno. Predno je AVilson odposlal poslanioo na nemško vlado, je odstopil državni tajnik Bryan, češ, da ne odobrava vednili groženj z vojsko nasproti Nemčiji, ampak zadeva sc naj reši mirnim potam. Bryan je voditelj demokratsta; stranke, ki je sedaj v Araeriki na krmilu. Drugo leto so volUve za no\iega predsednika. V Severni Araeriki žH*i nad 25 milijonov Ne-mcev in Iroev, ki ne cdobravajo Wilsonove Angležem prijazne pol tike. Da ne izgubi nemških in irskili glasov, je Bryan naenkrat odstopil. Rajši žrtvuje W:1sop.ovo glavo nego svoio stra]iko. Volitve na Grrškem. Na Grškiem. so se zadnje dni viršile volitve v državni zbor. Nasproti sta si stali vladna in Venizelosova stranka. Bivši ministrski pnedsednik Venizelo.s, ki je prijatelj trosporazuima, in njegovil pristaš so delali z velikim naporom za zmago svoijih kandidatov. Danes došla poročila pa pravijo. da je Venizelo. sova stranka bila v volilnem boju poražena, Do sredo 16. junija ie bilo izvoljenilil 176 vladnih in samo 135 pristašev Venizielosove stranke, Končni izid Še ni popol:!oma znan, Kralju Koiistantinu se je zdravstveno stanje obrnilo dokaj na bolje.