Arheološki vestnik 77, 2026, 000–000; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.77.02; CC BY-SA 4.0 Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Newly discovered metal artefacts of the Urnfield Culture from Stranice near Zreče, NE Slovenia Primož PAVLIN, Bine KRAMBERGER, Saša DJURA JELENKO, Jožica HRUSTEL HERCIGONJA, David J. HEATH, Tea ZULIANI, Marijan NEČEMER Izvleček Jeseni 2022 so iskalci arheoloških najdb z detektorji kovin v Stranicah pri Zrečah odkrili več bronastih predmetov. Našli naj bi jih na petih različnih mikrolokacijah na pobočju vzhodno in zahodno od kamnoloma. Dvesto šestdeset kosov in tri fotografije z bolje ohranjenimi predmeti so bili predani delavcem Koroškega pokrajinskega muzeja. Pregled artefaktov je pokazal, da gre za dele orožja, orodja, nakita, pločevine in ingotov, katerih časovni razpon sega od srednje in začetka mlajše bronaste dobe (Bd C/D) do konca žarnogrobiščnega obdobja oz. začetka starejše železne dobe. Večina predmetov ima primerjave v depojih druge stopnje kulture žarnih grobišč v Karpatski kotlini, na zahodnem delu Balkana, v vzhodnem Sredozemlju in Italiji. Kemijske analize, izvedene z metodo induktivno sklopljene plazme z masnim spek- trometrom (ICP-MS), so pokazale na odstopanje v sestavi brona v primerjavi z obema okvirno sočasnima depojema v jugovzhodnih Alpah po višjem deležu niklja med nelegirnimi elementi. Ključne besede: severovzhodna Slovenija; bronasta doba; depoji; orodje; orožje; kemijska sestava; analiza z ICP-MS; mikro-XRF Abstract In the autumn of 2022, several bronze objects were discovered at Stranice near Zreče by metal detectorists. The finds reportedly came from five different micro-locations situated on the slopes east and west of a local quarry. A total of 260 objects, along with three photographs of better preserved artefacts, were handed over to the staff of the Koroški pokrajinski muzej (Carinthian Regional Museum). The assemblage consists of fragments of weapons, tools, jewellery, metal sheets, and ingots, dating from the Middle and the early Late Bronze Age (BA C/D) to the end of the Urnfield Culture period and the beginning of the Early Iron Age. Most of the items show typological parallels with the second-phase Urnfield Culture ho- ards from the Carpathian Basin, the Western Balkans, the Eastern Mediterranean, and Italy. Chemical analyses conducted using inductively coupled plasma mass spectrometry (ICP-MS) revealed a notable deviation in the bronze composition compared to two roughly contemporary hoards from the southeastern Alps, particularly in the elevated concentration of nickel among the minor (or non-intentionally added) elements. Key words: Northeastern Slovenia; Bronze Age; hoards; tools; weapons; chemical composition; ICP-MS analysis; micro-XRF PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER Pri kamnolomu Stranice v bližini istoimenskega naselja na severovzhodu Slovenije so jeseni 2022 iskalci kovin izkopali več bronastih predmetov, katerih skupna teža naj bi znašala od 800 do 900 kg. Koroški pokrajinski muzej je julija 2023 v donacijo prejel del teh predmetov: 260 bronastih odlomkov skupne teže 4,6 kg, pozneje pa še tri fotografije, na katerih je videti 21 bolje ohranjenih kosov. Bronaste predmete naj bi odkrili vzhodno in zahodno od kamnoloma, na južnem pobočju hri- ba, ki je na 3. vojaški karti habsburškega imperija imenovan Stranitzen B., danes pa Straniška brda ali Burk (737 m n. m.) (sl. 1). Najdbe naj bi ležale na petih mestih.1 Žal nam natančne lokacije odkri- tja najdb pri ogledu pobočja ni uspelo ugotoviti, zato ostajajo najdiščne okoliščine nepreverjene. Pomembno pa je, da je na vzhodnem koncu vrha Straniških brd plato, na katerem je bilo leta 2021 odkritih najmanj pet krožnih teras širine 6–10 m ter v njihovi bližini in ob planinski poti 16 keramič- nih odlomkov. Ta keramika je po načinu izdelave sodeč iz starejše železne dobe (deloma morda pozne bronaste dobe), kar nedvomno kaže, da je na vrhu hriba doslej še nepoznano gradišče (sl. 2: 12) in da so bili depoji zakopani na pobočju pod njim (sl. 2: 1).2 1 V eni od jam naj bi bili različni predmeti razvrščeni celo v krogu, in sicer tako, da je orodje in orožje iste vrste ležalo skupaj (taki primeri so zbrani pri: Soroceanu 1995, sl. 11: g). 2 Keramične odlomke je ob ogledu terena 17. in 25. februarja 2021 odkril študent arheologije Alen Iršič, ki je V sklopu raziskave so bili bronasti predmeti re- stavrirani, inventarizirani, grafično dokumentirani in analizirani. Namen raziskave je bil razjasniti okoliščine odkritja depoja/depojev, predmete ča- sovno opredeliti in analizirati njihovo kemijsko sestavo ter rezultate interpretirati v okviru sočasnih depojskih najdb in prazgodovinske poselitve.3 ORIS PROSTORA IN ZGODOVINA RAZISKAV Stranice (447 m n. m.) ležijo v občini Zreče, med Stenico na zahodu in Pohorjem na severu, ob naravnih prehodih iz Dravinjske doline proti jugozahodu v Savinjsko dolino in proti severozahodu v Slovenjgraško kotlino. Gre za skrajni vzhodni del jugovzhodnoalpske regije, kjer so raziskovanja v zadnjih letih prinesla številna nova arheološka odkritja, pomembna tudi za razumevanje obrav- navane depojske najdbe. Že dalj časa je znano, da je najstarejša poselitev v zgornji Dravinjski dolini izpričana v Zrečah ter na drugi strani doline, v Brezju pod Brinjevo goro, pri domačijah Pod- graškov in Zimrajhov (sl. 2: 2–4).4 Topografski terase na lidarskem posnetku površja predhodno prepoznal kot krožne anomalije (Iršič 2021). Najdbe si je ogledal in časovno opredelil Bine Kramberger. 3 Najdišče je v postopku vpisa v Register nepremične kulturne dediščine. 4 Pahič 1955a; 1956; 1963, pril. 1; 1995, 1–7; Kramberger 2018, 71, sl. 1. Sl. 1: Stranice. Hrib Straniška brda (Burk) s kamnolomom. Depoji naj bi bili odkriti na petih mikrolokacijah na pobočju hriba vzhodno in zahodno od kamnoloma. Puščica označuje gradišče na Brinjevi gori (pogled z juga). Fig. 1: Stranice. The hill of Straniška brda (Burk) with the quarry. The hoards are reported to have been discovered at five micro-locations on the slopes of the hill, east and west of the quarry. The arrow marks the hillfort at Brinjeva gora (view from the south). Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah ogled Iršiča je pokazal, da je bil takrat poseljen tudi greben južno od straniškega klanca.5 Najdbe, odkrite na površini njive nad potokom Štrkla v Bukovlju (sl. 2: 6), namreč spadajo v isti poselitveni horizont kot najstarejše najdbe iz Zreč in z obeh lokacij v Brezju pod Brinjevo goro. Opredeljene so v lasinjsko kulturo, kar časovno ustreza zadnji tretjini 5. tisočletja pr. n. št.6 5 Iršič, Mlekuž Vrhovnik, Ravnik 2024. 6 Večjo količino keramike in kamnitih orodij je Iršič predal Mateji Ravnik, takrat konservatorki na ZVKDS, OE Celje, pri tem pa opozoril tudi na anomalijo, vidno na lidarskem posnetku na vrhu vzpetine nad grebenom. Mateja Ravnik je prosila Krambergerja za določitev starosti najdb po fotografijah z dne 25. 2. 2023. Najdišče iz zgodnje bakrene dobe v Bukovlju je na podobni legi kot tisto v Brezju. Poseljen je bil ploski greben pod dominantnim hribom. Na vrhu tega hriba, ki je na lidarskem posnetku površja na severni strani videti preoblikovan (morda stari kamnolom), je prazgodovinsko gradišče (sl. 2: 7) s premerom nekaj manj kot 100 m, z odličnim pogledom na Brinjevo goro in Dravinjsko dolino.7 Gradišče je po prvih najdbah vsaj deloma mlajše od naselja, odkritega ob njegovem vznožju, morda 7 Gradišče je bilo 13. februarja 2024 raziskano z geomagnetnim kartiranjem (Mlekuž Vrhovnik 2024). Raziskave, ki so potekale v sodelovanju z Iršičem, so potrdile, da je krožna anomalija na vrhu hriba verjetno umetna – šlo naj bi za nasip, zid ali jarek. Sl. 2: Najdišča v okolici Stranic in Zreč (podlaga: DMV50, Hidrografija, REZI ©GURS; podatki: https://geohub.gov.si/ ghapp/giskd/, GIS podatkovna baza ZVKDS CPA, neobjavljena arheološka poročila in tipkopisi S. Pahiča). Fig. 2: Archaeological sites in the vicinity of Stranice and Zreče (basemap: DMV50, Hidrografija, REZI ©GURS; data: https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/, GIS database of ZVKDS CPA, unpublished archaeological reports and typewritten manuscripts by S. Pahič). 1 – Stranice (Pri kamnolomu); 2 – Brezje pri Oplotnici (Podgraškova domačija); 3 – Brezje pri Oplotnici (Pri Zimrajho- vih); 4 – Zreče (Zgornje Zreče); 5 – Pavlakova jama; 6 – Bukovlje (nad potokom / above the stream Štrkla); 7 – Bukovlje (gradišče / hillfort); 8 – Brinjeva gora; 9 – Gračič; 10 – Blato; 11 – Hudinja; 12 – Stranice (Straniška brda); 13 – Gračič (Gračič 1); 14 – Zreče (Nova Dobrava); 15 – Zreče (Sv. Egidij); 16 – Gorenje pri Zrečah (Levičnik); 17 – Kovaški vrh (Škorjanc); 18 – Skomarje (Kladnik); 19 – Hudinja (Šentvid); 20 – Stranice (Sv. Lovrenc); 21 – Slovenske Konjice (Sp. Preloge in / and Zg. Pristava); 22 – Slovenske Konjice (Sv. Jurij); 23 – Konjiška vas (Podmočle); 24 – Stranice (Križevec); 25 – Zreče (Pod Križevcem); 26 – Radana vas (Neznančevi); 27 – Markečica (Rimska cesta). PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER je iz srednje bakrene dobe, kar pa bodo potrdile ali ovrgle nadaljnje raziskave.8 Podobna keramika kot z novoodkritega gradišča v Bukovlju je že dalj časa znana tudi iz Pavlakove jame, ki leži na pobočju 768 m visokega hriba Golec v dolinici Koprivnice, 1,1 km severovzhodno od kamnoloma Stranice. Nekaj odlomkov iz te kraške jame, v kateri naj bi po pripovedovanju domačinov v preteklosti našli cele posode, pa je nedvomno mlajših, verjetno iz srednje oz. z začetka mlajše bronaste dobe (sl. 2: 5).9 V srednji bronasti dobi pa je bila že poseljena Brinjeva gora, najbolje raziskano prazgodovinsko gradišče tega prostora in verjetno eden od poselitvenih centrov pohorskega Podravja v bronasti in železni dobi (sl. 1; 2: 8). Naselje je stalo na dominantnem hribu s tremi vrhovi (630 m n. m.), s katerih seže odprt pogled proti vzhodu na Dravinjske gorice in Dravsko polje, prek straniškega klanca pa še v Savinjsko dolino.10 Hrib je bil obljuden v starejši in srednji bronasti dobi, intenzivno poseljen pa v žarnogrobiščni dobi (Ha A1–B2), starejši (Ha C–D) in mlajši železni dobi (predvsem Lt C1–D) ter rimskem in poznorimskem obdobju.11 Nasel- bini pripadajoča grobišča so ležala v neposredni bližini. V Brezju pod Brinjevo goro je bila na mestu naselbine iz zgodnje bakrene dobe odkrita gomila s kamnitim vencem in petimi skeletnimi grobovi iz 8 Kramberger in najditelj sta si 14. avgusta 2024 skupaj ogledala najdbe in novi najdišči v Bukovlju ter pri tem odkrila večji kos keramike tudi znotraj krožne anomalije (na gradišču). Ta keramični odlomek je nekoliko mlajši od tistih, odkritih na njivi pod vznožjem hriba, prostoročno izdelan, a dokaj luknjičav in mehak. Morda je iz srednje bakrene dobe, gotovo pa mlajši od 5. tisočletja pr. n. št. 9 Pahič 1995, 12; Pahič 1998c, 371. Iz srednje bakrene dobe je morda ostenje posode z dvema stikajočima se vzporednima razčlenjenima plastičnima rebroma (prim. npr. z Velušček 2004, sl. 5.3.5: 2; 5.3.13: 2; Kerman 2013, najdbi št. 546 in 547). Odlomek je bil odkrit ob topografskem ogledu Stanka Pahiča, Stjepana Vukovića, Vere Kolšek, Alojzija Bolte, Staneta Gabrovca in Vinka Lorberja 31. avgusta 1960 in takrat datiran v bakreno ali bronasto dobo (Pahič 1998c, 386). Več kot 40 odlomkov je bilo odkritih med 23. in 26. julijem 1963 ob sondiranju Franceta Lebna z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Pokrajinskega muzeja Maribor. Takrat je bilo odkrito tudi dvoje kulturnih plasti in ognjišče (Pahič 1998d, 241, 243). Pahič je odlomke iz sondiranja opredelil v bronasto dobo (Pahič 1998d, 241, 243). Posoda z vodoravnim ročajem je verjetno iz srednje ali z začetka pozne bronaste dobe (prim. npr. s Strmčnik Gulič 1988–1989, t. 1: 12; Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, t. 13: 1; 14: 2). 10 Kramberger 2018, sl. 4. 11 Pahič 1981; 1985; 1990; 1995; 1998a–d; Oman 1981. srednje bronaste dobe (Bd B1; sl. 2: 2).12 V stopnjah Ha A2 in Ha B žarnogrobiščnega obdobja so po- kopavali na južnem pobočju Brinjeve gore, nad današnjim naseljem Gračič, kjer je bilo raziskanih 78 grobov (sl. 2: 9).13 Rimsko in zgodnjesrednje- veško grobišče je bilo na severozahodnem delu pohorskega hrbta v Brezju, prav tako na prostoru, ki je bil pred tem poseljen v zgodnji bakreni dobi, Pri Zimrajhovih (sl. 2: 3).14 Prazgodovinska poselitev na nižinskih območjih v zgornji Dravinjski dolini je slabše raziskana. Po- leg jam iz časa lasinjske kulture v Zrečah (sl. 2: 4) lahko omenimo nižinsko naselbino in večjo jamo z najdbami iz pozne bronaste dobe na najdišču Blato pri Slovenskih Konjicah (sl. 2: 10)15 ter ke- ramične odlomke iz pozne bronaste dobe iz Nove Dobrave v Zrečah (sl. 2: 14).16 Podobno velja za depojske najdbe. Do zdaj je bil edini bronastodobni depo, ki je sestavljen iz bronaste plavutaste sekire s sredinsko nameščenimi plavutmi in velikega masivnega bronastega kladiva, odkrit v bližini naselja Hudinja pri Vitanju, približno 5 km seve- rozahodno od Stranic (sl. 2: 11). Depo je bil odkrit leta 1891 pod skalovjem v enem od kamnolomov ob Hudinji (natančna lokacija ni znana), nekje v bližini današnje ceste in naravnega prehoda proti Slovenjgraški kotlini. Plavutasto sekiro je mogoče datirati v drugo fazo žarnogrobiščnega obdobja, Bd D/Ha A1.17 Naravni prehod čez Stranice je bil kot ko- munikacijska in trgovska povezava v uporabi najpozneje v rimskem obdobju, ko je tu potekala glavna državna cesta (via publica) med Petoviono (Poetovio) in Celejo (Celeia), z možnim odcepom proti Virunu (Virunum) na Gosposvetskem polju na Koroškem.18 Cesta je potekala po straniškem klancu, približno po trasi današnje ceste, nato pa zavila ostro proti jugu proti Slovenskim Konji- cam. Ena od tras je vodila proti vzhodu, vendar je ta cesta dokazana šele na ravnini jugovzhodno 12 Pahič 1998b, 246–247; Pahič 1963; Črešnar, Koprivnik 2014. 13 Pahič 1998d, 479; Pahič 1989; Koprivnik 2021; Koprivnik, Teržan 2021; Anžur 2022. Grobišče ni vpisano v Register nepremične kulturne dediščine. Pahič ga je raziskal na gozdni parceli št. 406, k. o. Gračič (Pahič 1998d, 479). 14 Pahič 1955b; Pahič 1995, 103–108. 15 Bricelj 2014; 2024. 16 Klasinc, Laharnar 2007. 17 Smodič 1955, 90, sl. 5, t. 4: 15; Čerče, Šinkovec 1995, 196–197, t. 88A; Šinkovec 1996, 132–133. 18 Knabl 1856, 500–527; 1858, 77; Pahič 1998a, 131. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah od Brinjeve gore (sl. 2: 27).19 Pomembno je, da razdalji, zapisani na miljniku, odkritem na strani- škem klancu (sl. 2: 24 – XII milj), in na miljniku, vzidanem v župnišču v Stranicah (sl. 2: 20 – XI milj), približno ustrezata razdalji med Stranicami in Celjem (približno 18 km oz. 12 milj).20 Prav na razdalji XII milj od Celeje Bordojski itinera- rij (Itinerarium Burdigalense), seznam antičnih prenočišč (mansio) in prepregališč (mutatio), navaja prepregališče Lotodos.21 Vendar neposre- dnih dokazov o obstoju rimske cestne postaje še niso odkrili. Poleg poselitve na Brinjevi gori so iz okolice Zreč iz rimskega obdobja znani žrtveniki, posvečeni Jupitru, ob vznožju straniškega klanca, rimske gomile v Novi Dobravi, zakladna najdba 400 rimskih srebrnikov na Gračiču, rimski na- grobniki v Radani vasi, vzidani v cerkvene zidove v Zrečah in Stranicah, ter pričevanja domačinov o rimskih grobovih (sl. 2: 13–15,20,25,26).22 Pre- ostala rimska najdišča so nekoliko bolj oddaljena: rimski nagrobniki v sekundarni legi v Slovenskih Konjicah, sledovi rimske podeželske poselitve v Konjiški vasi ter morda na območju Gornje Pri- stave in Spodnjih Prelog, nagrobnik na Kovaškem Vrhu, nagrobni kamni in grobovi v Gorenju pri Zrečah, na Skomarju na Pohorju in v Hudinji (sl. 2: 16–19,21–23).23 19 Morda gre za smer starejše glavne rimske ceste ali odcep od glavne ceste (Pahič 1995, 42–43, 100; 1998a, 130–137, 154–157). Jugovzhodno od Brinjeve gore je vpisana tudi v Register nepremične kulturne dediščine (glej https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p1921_1.pdf; https:// eid.gov.si/#!/enota/6877/dokumenti; https://geohub.gov.si/ ghapp/giskd/?showLayers=MK_EVRD_6832&query=MK_ EVRD_6832_0%2CEID%2C1-06877; zadnji dostop: 9. 7. 2025). 20 CIL III 05743; CIL 17.04.01, 00130; CIL III 05742; CIL 17-04-01, 00128; UEL 6132; UEL 6720); Pahič 1977a, 57–58; Pahič 1995, 93. Miljnik s straniškega klanca je bil odkrit na nekdanji njivi Gregorja Potočnika, čigar ime srečamo na Franciscejskem katastru (https://www. arcanum.com/en/). 21 Stewart 1887. 22 FMRSI III 176; FMRSI II 381; CIL III 5286; CIL III 5285; CIL III 5287; CIL III 5288; CIL III 5290; AE 1904, 0188; AIJ 78–81, 120; UEL 3622; UEL 4132; UEL 4133; UEL 5306; UEL 20803; UEL 6133; UEL 6134; Visočnik 2017, kat. št. 259, 260, 320, 325, 327, 336; Pahič 1977a, 54–55, 57–58, 61, sl. 20–21; 1995, 34–35, 56–59, 79–95, 97–102; 1998d, 504–505. 23 CIL III 5290; CIL III 11707; CIL III 15205/3; CIL III 5289; UEL 4128; UEL 4129; UEL 4130; UEL 4131; UEL 5307; UEL 3600; UEL 3601; UEL 3623; UEL 4082; UEL 5307; UEL 13366; Visočnik 2017, kat. št. 304, 318, 327, 328, 284, 293; Pahič 1977a, 48–49, 54, sl. 17; 1977b, 78–79, sl. 5; 1995, 47–55, 59–79. Da so naravni prehod čez Stranice izkoriščali že v prazgodovini, vse od zgodnje bakrene dobe, nakazujejo novoodkrita najdišča: gradišče na Stra- niških brdih (sl. 2: 12), obravnavani bronastodobni depo/depoji na njihovem pobočju na severni strani straniškega prehoda (sl. 2: 1) in gradišče v Bukovlju na južni strani (sl. 2: 7). TIPOLOŠKA IN KRONOLOŠKA OPREDELITEV PREDMETOV Med novoodkritimi bronastimi predmeti iz Stranic gre za orožje, orodje, nakit, pločevino in surovino (t. 1–15). Ohranjeni kosi orožja so za- stopani z mečem, bodali, sekirami in sulico. Med orodje štejemo srpe, dleto, žage in nože. Od nakita so se ohranile ploščate narokvice, okrasna plošča, odlomek diadema in kroglasti obesek. Prisotni sta tudi dela posode in več deset pločevinastih odlomkov, ki vsaj deloma pripadajo posodam. Ohranjeno surovino predstavljajo ingoti – pogače, paličasti ingot, prilitek in strjena prelita talina. Bodala Med predmeti so štirje odlomki bodal, dva ročaja (t. 1: 1,2), konica (t. 1: 3) in rezilo bodala (t. 1: 4). Preseki rezil vseh ohranjenih bodal iz Stranic so rombični. Prvi odlomek pripada kratkemu jezičastemu ročaju (t. 1: 1; sl. 3: 1) brez robnikov in z eno luknjo na jeziku. Ramena so ravna. Ročaj je na prelomu rezila zapognjen nazaj. Primerjava zanj je v depoju Szentgáloskér, ki ima, tako kot naš, komaj vidni rameni. Amália Mozsolics dopušča možnost, da gre za odlomek meča, ki je bil sekun- darno preoblikovan v bodalo. Uvršča ga v horizont Kurd,24 kar ustreza drugemu horizontu depojev v Sloveniji oz. fazi II na Hrvaškem.25 Meč Ohranjen je srednji del rezila meča (t. 1: 5), ki je tipološko nedoločljiv. Presek rezila je rom- bičen, spodnji del kaže na zgornji strani široko sredinsko rebro. 24 Mozsolics 1985, 18, t. 113: 7. 25 Vinski-Gasparini 1973, 22, 77–112; Turk 1996, 108–113, sl. 5. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Sulična ost Odlomek lista sulične osti (t. 1: 6) kaže znake namernega zvitja. Sredinsko rebro je plitvo. Glede na velikost in obliko bi lahko pripadal suličnim ostem III. ali IV. skupine po Turku.26 Osti teh skupin so datirane v starejši žarnogrobiščni čas s primerjavami v depojskih najdbah Karpatske kotline oz. na začetek mlajše kulture žarnih grobišč, ko so pogost pridatek v grobovih Apeninskega polotoka.27 Sekire Med predmeti smo prepoznali dve vrsti sekir, plavutaste (t. 1: 7,8) in tulaste (t. 1: 9–11, morda tudi t. 15: 13,14). Dva odlomka pripadata plavu- tastima sekirama, pri obeh je ohranjen zgornji del. Prvi odlomek (t. 1: 7) je teme s plitvo izjedo. Sekira je prelomljena na mestu izraščanja plavuti, oblike rezila ne poznamo. Odlomek drugega temena sekire je ožji (t. 1: 8) in tudi premalo ohranjen za natančnejšo tipološko opredelitev. Dva odlomka tulastih sekir sta okrašena z rebri v obliki črke V (t. 1: 9,10). Ta okras se pojavi že v najstarejšem horizontu kulture žarnih grobišč na prostoru med Panonijo in Furlanijo.28 Glede na ohranjenost obeh odlomkov ne vemo, ali je šlo za sekiri z ušescem ali brez njih. Sekire z rebri v obliki črke V z ušescem so značilne predvsem za vzhodnoalpski depojski horizont II oz. za Ha A v srednji Evropi,29 posamezni primeri se lahko pojavljajo tudi pozneje.30 Odlomek tulaste sekire (t. 1: 11) ima oglati tul, pod odebeljenim ustjem pa vodoravno rebro, s katerega visijo navpična rebra. Na zadnji strani se sekire drži odlomek železa (sl. 3: 2). Štirikotna oblika tula je v Italiji značilna za začetek starejše železne dobe, v kombinaciji z okrasom z navpičnimi rebri ga najdemo na sekirah s štrlečimi rameni tipa San Francesco. Razširjenost teh na tirenski 26 Turk 2016, 76–83. 27 Turk 2016, 91. 28 Turk 2016, 111; npr. depo iz Tomišlja: Čerče, Šinkovec 1995, 221, t. 50B: 3. 29 Turk 1996, 109; Vinski-Gasparini 1973, sl. 2. 30 Vinski-Gasparini 1973, t. 108: 7, depo Beravci, faza IV. strani ustreza celotnemu etruščanskemu ozemlju, na jadranski vilanovskemu območju Emilije in Romanje, na severni pa se razteza vse do pokrajine Trento.31 Značilne so za celotno 8. stoletje pr. n. št.32 Po drugi strani je okras vzporednih navpičnih reber, ki visijo pod vodoravnim rebrom, prisoten na tulasti sekiri iz depoja Kupinovo v Sremu,33 datiranega v drugo stopnjo kulture žarnih grobišč (Ha A1). Dleto Del tula (t. 1: 13) lahko pripišemo tulastemu dletu. Ohranjena nepravilna luknja pod ustjem še najbolj spominja na ponesrečeni odlitek. Okrašen je s parom ukrivljenih vzporednih plastičnih reber, ki posnemata plavuti. Podobno dleto je bilo odkrito v avstrijskem Braunauu34 kot posamična najdba, primerjavo zanj glede okrasa pa najdemo tudi v tulastem dletu iz depoja Románd na Madžarskem.35 Srpi Skupno 175 odlomkov srpov predstavlja sko- raj dve tretjini (62,3 %) obravnavanih bronastih predmetov v depoju/depojih (t. 2–11; sl. 3: 3–7; sl. 4: 1–9). Noben srp se ni ohranil v celoti, petim manjka le del rezila s konico. Več kot polovica (93) je odlomkov rezil, sledijo konice s 46 primerki, pri dveh je ostrina nazobčana (t. 10: 5; 11: 2), in 31 odlomkov ročajev. Zastopani sta dve vrsti srpov: gumbasti in je- zičastoročajni. Gumbasta sta dva. Enemu manjka konica (sl. 4: 1), od drugega je ohranjen le spodnji del z gumbom (t. 2: 1; sl. 3: 6). Jezičastoročajnim srpom lahko zanesljivo pripišemo 41 različno ohranjenih odlomkov. Štirim srpom manjka del rezila s konico (sl. 4: 2–5). Ti so tudi edini tipo- loško zanesljivo določljivi. Preostalih 37 odlomkov so bodisi odlomki ročajev, rezil in konic, med njimi 31 Carancini 1984, 186, t. 179. 32 Carancini 1984, 186, t. 139: 4003; 141: 4023,4032. 33 Balen Letunić 1988, 8, t. 3: 7. 34 Mayer 1977, t. 88: 1297. 35 Mozsolics 2000, 18, 71, t. 84: 23. Sl. 3: Stranice. Pomembnejši bronasti predmeti, predani Koroškemu pokrajinskemu muzeju: 1 – bodalo (t. 1: 1); 2 – tulasta sekira (t. 1: 11); 3–7 – srpi (t. 2: 1–3; 3: 12; 4: 3); 8–10 – žage (t. 12: 1–2,13). M. = 1:1. Fig. 3: Stranice. Selected bronze objects donated to the Koroški pokrajinski muzej (Carinthian Regional Museum): 1 – da- gger (Pl. 1: 1); 2 – socketed axe (Pl. 1: 11); 3–7 – sickles (Pl. 2: 1–3; 3: 12; 4: 3); 8–10 – saws (Pl. 12: 1–2,13). Scale = 1:1. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER Sl. 4: Stranice. Fragmentirani bronasti srpi in ročaj posode, prepoznani na fotografiji, ki je bila predana Koroškemu pokrajinskemu muzeju. 1 – gumbasti srp; 2 – sedlasti jezičastoročajni srp različice S1.3.A.0.1a; 3 – jezičastoročajni srp različice 3.CC.0.3a; 4 – jezičastoročajni srp različice 3.DD.0.3a; 5 – jezičastoročajni srp različice 3.A.0.Lf1.1a; 6 – rezilo jezičastoročajnega srpa; 7 – konica jezičastoročajnega srpa tipa 3.CC ali 3.DD; 8,9 – konici srpov; 10 – narebreni ročaj vedra tipa Kurd. Ni v merilu. Fig. 4: Stranice. Fragmented bronze sickles and a vessel handle, identified from a photograph deposited at the Koroški pokrajinski muzej (Carinthian Regional Museum). 1 – knobbed sickle; 2 – saddle-shaped tanged sickle, variant S1.3.A.0.1a; 3 – tanged sickle, variant 3.CC.0.3a; 4 – tanged sickle, variant 3.DD.0.3a; 5 – tanged sickle, variant 3.A.0.Lf1.1a; 6 – blade of a tanged sickle; 7 – tip of a tanged sickle, type 3.CC or 3.DD; 8,9 – tips of sickles; 10 – ribbed handle of bucket of the Kurd type. Not to scale. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah sta le dva tipološko pogojno določljiva (t. 2: 2,3; sl. 3: 4,5). Na ročajih se pojavlja od dva do šest ročajnih reber. Ta so gladka ali okrašena z jami- cami ali zarezami. Rezila so gladka, fasetirana, ali z enim ali dvema rezilna rebroma. Poleg srpov s tekočim prehodom zunanjega ročajnega rebra v hrbtno rebro so zastopani še kolenčasti (t. 3: 9,10,12; sl. 3: 7) in sedlasti srpi (t. 2: 2; sl. 3: 4). Dva jezičastoročajna srpa imata preluknjan ročaj (t. 4: 3; 2: 3; sl. 3: 3,5). Gumbasta srpa Od prvega srpa (t. 2: 1; sl. 3: 6) je ohranjen spodnji del rezila z ravno osnovo ročaja in gum- bom na zunanjem robu, pod hrbtnim rebrom. Dva cm široko rezilo je gladko. V Sloveniji najdemo najboljši primerjavi v depoju iz Slovenske Bistrice, kjer srpa merita v dolžino 13 cm. Depo je uvrščen v prvi horizont slovenskih depojev (Bd D).36 V medrečju Drave in Save srečamo primerljive srpe v depojih druge faze, npr. Otok‒Privlaka37 in Gornja Vrba.38 V isti čas je s podobnim srpom datiran tudi depo iz Paležnice Donje pri Doboju.39 Na Madžarskem jih najdemo tako v depojih horizonta Kurd, npr. Apagy, Kemecse III, Rétközberencs in Vajdácska, kot v depojih horizonta Gyermely, npr. Hódmezővasárhely in Szendrőlád, ter horizontu Hajdúböszörmény, npr. Nyírtura II in Rohod III.40 Na Moravskem so taki gumbasti srpi uvrščeni v četrto skupino, ki jo sestavljajo srednje veliki ter manjši in enakomerno ukrivljeni srpi z najvišjo točko na sredini rezila. Znotraj skupine so srpi z ravno osnovo ročaja in gumbom na zunanjem robu uvrščeni v tip 1, različico b. Depoji, v katerih so prisotni, so datirani v starejšo kulturo žarnih grobišč.41 Ocenjena dolžina ohranjenega dela drugega gumbastega srpa (sl. 4: 1) je glede na preostale srpe okoli 9 cm. Če dodamo še kakšen centimeter ali dva za konico, je v dolžino meril okoli 11 cm. Rezilo se v zadnji tretjini proti osnovi ročaja širi. 36 Čerče, Šinkovec 1995, 215, t. 127A: 4,5; Turk 1996, 106–108. 37 Vinski-Gasparini 1973, 182–183, t. 29: 12. 38 Vinski-Gasparini 1973, 180, t. 51: 4. 39 Pavlin, Jašarević 2016, 36, t. 1: 4. 40 Apagy (Mozsolics 1985, 86‒87, t. 180: 12,13); Kemecse III (ead., 132–134, t. 184: 1,3); Rétközberencs (ead., 182, t. 193: 4,5); Vajdácska (ead., 210, t. 206: 29); Szendrőlád (ead., 192, t. 263: 12); Nyírtura II (ead., 63–64, t. 70: 5); Rohod III (ead., 68,69, t. 80: 17). 41 Říhovský 1989, 29,30, t. 6: 79; 7: 88,92. Na rezilu je še eno rebro, ki pred konico zavije v hrbtno rebro. Gumb je na desnem robu, pod obema rebroma. Osnova ročaja je na levi strani koničasto podaljšana. Po teh značilnostih ga lahko uvrstimo med t. i. lužiške srpe, ki so prisotni skozi celotno kulturo žarnih grobišč. Srpi, pri katerih rezilna rebra pred konico zavijejo v hrbtno rebro, t. i. srpi “saške različice”, so mlajši, pojavijo se v depojih periode 4 (Ha B1), večinoma pa so prisotni v depojih periode 5.42 Jezičastoročajni srpi brez luknje v ročaju Sedlasta srpa Prvi sedlasti srp (sl. 4: 2) ima na ročaju tri rebra. Osnova ročaja je ravna. Gladko rezilo se dviga položno, ostrina rezila je pod višino sedlastega prehoda zunanjega ročajnega rebra v hrbtno re- bro. Mesto ulivanja je na hrbtu srpa. Po tipologiji Primoža Pavlina spada v različico S1.3.A.0.1a. Na srpe te različice naletimo v 13 depojih, datiranih v Ha A1, še en primerek je iz naselbinske plasti Bd C1–Bd C2. Večina najdišč je v Karpatski kotlini, po eno je še na Dolenjskem in v Padski nižini. Težišče razprostranjenosti je v vzhodnem delu Karpatske kotline.43 Drugi sedlasti srp (t. 2: 2; sl. 3: 4) ima na ročaju dve rebri, okrašeni z jamicami, spodnji del ročaja manjka. Gladko rezilo se dviga položno, ostrina rezila je bila pod višino sedlastega prehoda zunanjega ročajnega rebra v hrbtno rebro. Vprašanje, ali je srp v ročaju imel luknjo ali ne, ostaja odprto. Če ni imel preluknjanega ročaja, bi spadal v različico S1.2.A.0.1 po Pavlinu. Srpe različic S1.2.A.0.1a,b najdemo v šestih depojih, datiranih v Ha A1, trije so posamezne najdbe. Najdišča ležijo večinoma v jugozahodnem delu Karpatske kotline in zahodnem delu Balkana, še dve sta v Padski nižini.44 Srpi s tekočim prehodom zunanjega ročajnega rebra v hrbtno rebro Srp (sl. 4: 3) ima tri ročajna rebra. Srednje ro- čajno rebro se v zgornji polovici odkloni v levo in poteka vzporedno z notranjim do hrbtnega rebra. Odklon ne seže prek polovice razdalje med navi- dezno podaljšanim notranjim ročajnim rebrom in vrhom hrbta srpa. Izrastek je v spodnji polovici višine srpa. Mesto ulivanja je na hrbtu srpa. Osnova ročaja je ravna. Po navedenih značilnostih spada 42 Von Brunn 1968, 150–151; Sommerfeld 1994, 186–187. 43 Pavlin 2023, 37, karta 2: ●. 44 Pavlin 2023, 40, karta 7: ●. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER srp v različico 3.CC.0.3a po Pavlinu. Enaintrideset srpov različic 3.CC.0.3a,b,e najdemo v 25 depojih. Trije depoji so datirani v Bd D, 18 v Ha A1, trije v Ha A2. V depoju Peggau so predmeti iz obdobja Bd D–Ha B2/Ha B3. Najdišča so raztresena po Karpatski kotlini in v vzhodnih Alpah.45 Gornjemu srpu je podoben srp (sl. 4: 4). Raz- likujeta se po odklonu notranjega in srednjega ročajnega rebra, saj tu potekata rebri skoraj do vrha hrbta srpa. Srp torej lahko uvrstimo v raz- ličico 3.DD.0.3a po Pavlinu. Petinpetdeset srpov srečamo v 33 depojih. En depo je datiran v Ha A, 26 v Ha A1, trije v Ha A2, dva v Ha B1. V depoju Peggau so predmeti iz obdobja Bd D–Ha B2/Ha B3. Najdišča so raztresena po Karpatski kotlini, zahodnem Balkanu, v vzhodnih Alpah in po Moravskem. Večina najdišč je med vzhodnimi Alpami in Donavo.46 Tudi srp (sl. 4: 5) ima tri ročajna rebra. Notranje in srednje ročajno rebro potekata naravnost proti hrbtnemu rebru. Srednje ročajno rebro je spodaj nizko razcepljeno. Mesto ulivanja je na hrbtu srpa. Osnova ročaja je ravna. Po Pavlinu spada v različico 3.A.0.Lf1.1a. Petinšestdeset srpov te različice je iz 30 depojev. En depo je datiran v Bd C2–Bd D, eden v Bd D, 26 v Ha A1, eden v Ha A2. V depoju Rabenwand III so predmeti iz obdobja Ha A2–Ha B1. Najdišča so raztresena po Karpatski kotlini, zahodnem Balkanu in v vzhodnih Alpah, dve sta še na Češkem. Težišče razprostranjenosti je zahodno od Donave.47 Jezičastoročajna srpa z luknjo v ročaju Odlomek srpa (t. 2: 3; sl. 3: 5) je del sedlastega srpa s preluknjanim ročajem. Rezilo se dviga str- mo, ostrina rezila je nad višino sedlastega prehoda zunanjega ročajnega rebra v hrbtno rebro. Notra- nje ročajno rebro poteka do hrbtnega rebra oz. se steka vanj. Po teh značilnostih spada v različico S2.A.0.H.1 po Pavlinu. Pet srpov te različice je iz dveh depojev, datiranih v Ha A1, nadaljnjih pet so posamezne najdbe. Pet najdišč je v severovzhodni Italiji, po eno je v Švici in v Romuniji.48 Na odlomku ročaja srpa (t. 4: 3; sl. 3: 3) so tri ročajna rebra. Srednje je nizko razcepljeno in prekinjeno z luknjo. Podoben motiv srečamo na 45 Pavlin 2023, 146–147, karta 120. 46 Pavlin 2023, 151–152, karta 129. 47 Pavlin 2023, 104–105, karta 56. 48 Pavlin 2023, 230, karta 222. srpu različice 3.A.0.H.Lf1.1a iz moravskega depoja Drslavice I.49 Med predmeti iz Stranic je 16 konic srpov, ki imajo paličasti zaključek (npr. t. 2: 4,5,7–9 itd.; sl. 4: 7). Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da gre za konice srpov tipov 3.CC ali 3.DD, torej srpov s potekom ročajnih reber kot pri prej obravnavanih srpih (sl. 4: 3,4).50 Odlomek rezila (t. 9: 3) lahko prisodimo tipu 3.CC.0, odlomek rezila (t. 5: 6) tipu 3.DD.0, od- lomek rezila (t. 9: 2) pa tipu 3.CC.0 ali 3.DD.0. Preostali odlomki srpov so za tipološko določitev premalo izpovedni. Na odlomku rezila srpa (t. 5: 2) je mogoče opaziti reparaturo. Luknjica, ki je verjetno nastala pri ulivanju, je bila naknadno zadelana s kapljico kovine in nato zbrušena do nivoja rezila. Na ka- pljici so sledovi rje. Za večino srpov iz našega depoja smo našli primerjave v depojih starejše kulture žarnih gro- bišč, predvsem njene druge faze (Ha A1). Srpe obravnavanih različic z nepreluknjanim ročajem srečamo v depojih Karpatske kotline in zahodnega Balkana, depoje s sedlastimi srpi z dvema ročaj- nima rebroma tudi še v severovzhodni Italiji do Padske nižine. Razprostranjenost teh depojev je na vzhodu omejena z Donavo. Najdišča sedlastih srpov z dvema ročajnima rebroma in preluknjanim ročajem so zgoščena v Padski nižini, dlje proti vzhodu ne sežejo. Obrnjeno je z razprostranje- nostjo sočasnih depojev sedlastih srpov s tremi ročajnimi rebri. Težišče razprostranjenosti teh je v vzhodnem delu Karpatske kotline. Drugačni sta tudi razprostranjenosti obravnavanih srpov s teko- čim prehodom ročaja v rezilo tipov 3.CC in 3.DD. Najdišča obeh tipov se razprostirajo predvsem v zahodnem delu Karpatske kotline, na zahodnem Balkanu in v vzhodnih Alpah. Iz časovnega okvira starejše kulture žarnih grobišč izstopa drugi gumbasti srp, saj so depoji s srpi “saške različice” datirani v Ha B. Noži Ohranjena sta dva odlomka rezila (t. 1: 15,16) in konica noža (t. 1: 14), del noža je bil morda še en slabše ohranjeni kos rezila (t. 15: 16). Odlomek obojestransko nabrušene konice noža (t. 1: 14) je 49 Říhovský 1989, 58, t. 17: 261. 50 Glej npr. Primas 1986, t. 31: 541; 33: 556,563; 35: 582. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah blizu nožem tipa Blučina.51 Razširjeni so predvsem na Moravskem, v Spodnji Avstriji in v enem pri- meru tudi na avstrijskem Koroškem (Haidach).52 Pojavljajo se v obdobju Bd D–Ha A1.53 Odlomek rezila noža (t. 1: 15) ima na zadnji strani pritrjen debelejši kos brona, po obliki sodeč, verjetno odlomek uhate sekire. Zgornji rob rezila je okrašen z motivom žitnega klasa. Glede na profilacijo bi lahko pripadal nožu tipa Egelsheim.54 Zanje so značilni kratko, razmeroma široko rezilo, izbočen hrbet, raven rezalni rob in okvirjasti ročaj. Medtem ko je pri starejših (Bd C2) nožih tega tipa rezilo običajno enostransko profilirano (uliti v enostranskem kalupu), so pri mlajših (Bd D, Ha A1) na obeh straneh rezila do tri vzporedna rebra, kot je primer tudi na rezilu iz Stranic.55 Žage in trakovi Med obravnavanimi bronastimi predmeti iz Stranic je 44 listov ali odlomkov listov žag, kar predstavlja 17 % od 260 predmetov, predanih Koroškemu pokrajinskemu muzeju, oz. 15,6 % od 281 znanih predmetov, če štejemo še tiste, ki so bili prepoznani na fotografijah (t. 12; 13: 1–24; sl. 3: 8–10).56 Odlomek lista žage (t. 12: 1; sl. 3: 8) pripada enoreznemu tipu žage z gladkim zgornjim robom, na spodnjem robu so večji in enakomerni zobci. Na rahlo zoženem zaključnem delu lista sta poševno izdelani dve luknji za pritrditev, rob zaključka je odlomljen. Podoben list t. i. žage lokarice je bil najden v depoju Mušja jama pri Škocjanu na Krasu,57 le da ima samo eno luknjo za pritrditev in se v preseku proti rezilu rahlo debeli. Analogije najdemo tudi v depojih Brodski Varoš58 in Pričac.59 Le ti so po velikosti in obliki zobcev bolj sorodni odlomku iz Stranic. Žage lokarice so znane z alp- skega in italskega območja, nekaj primerov tudi iz Grčije.60 V primerjavi z dvoreznimi žagami se 51 Říhovský 1972, t. 5: 56–59. 52 Říhovský 1972, 23. 53 Říhovský 1972, 22–23, t. 46. 54 Říhovský 1972, 41, t. 13: 138. 55 Říhovský 1972, 42, t. 46. 56 Dodatno bi lahko dele zaključkov ali polizdelke žagic predstavljali še nekateri slabše ohranjeni predmeti, ki so ostali neopredeljeni (npr. t. 13: 25–27; 15: 15). 57 Teržan 2016, 195–199, t. 31: 14. 58 Vinski-Gasparini 1973, t. 54: 25,27. 59 Vinski-Gasparini 1973, t. 72: 8. 60 Teržan 2003, 188, sl. 4; 2016, 196, sl. 66. redkeje pojavljajo v depojih Karpatske kotline, z nekaj izjemami iz Madžarske (Badacsonytomaj, Tállya), Romunije (Caransebeş, Bǎleni) ter osrednjega in zahodnega Balkana (Boljanić, Brodski Varoš).61 V depojih Badacsonytomaj,62 Şpǎlnaca,63 Brodski Varoš64 in Pričac65 sta hkrati prisotna oba tipa žag, enorezni in dvorezni tip, kot v Stranicah. Enorezni tip žage je značilen za pozno bronasto dobo (Ha A2/B1), ker pa gre pri naštetih analogijah za de- poje “dolgega trajanja oz. nastajanja”, bi lahko bil tip žag lokaric v uporabi vse do zgodnjelatenskega obdobja.66 Uporabljale so se za obdelavo lesa, morda tudi kosti in roževine.67 Preostali listi žag iz Stranic, kar 43 kosov, pripa- dajo tipu dvoreznih žag z gracilnimi listi tankega preseka in drobnimi zobci na obeh robovih rezila. Številnost žag v skupku obravnavanih predmetov je izjemna, saj se običajno pojavljajo v depojih le z nekaj kosi, običajno do šest, redko je v depojih več kot dvajset kosov žag. Večje količine odlomkov žag so bile najdene v madžarskem depoju Márok (118 kosov),68 v romunskih depojih – Guşteriţa II (58 kosov), Band (360 kosov), Uioara de Sus (384 kosov)69 ter v dveh depojih osrednjega Balkana, v depoju Markovac-Grunjac (96 kosov)70 in v depoju Futog (53 kosov).71 Dvorezne žage so številno zastopane v depojskih najdbah na območju Karpatske kotline, južne Pa- nonije ter severnega Balkana.72 Pojavljajo se skoraj 61 Vinski-Gasparini 1973, t. 54: 25,27; Mozsolics 1985, 87, t. 233: 8; Teržan 2003, 188; König 2004, 54‒55, t. 18: 50; Teržan 2016, 197. 62 Mozsolics 1985, t. 233: 8 (enorezni tip), 9–14 (dvorezni tip). 63 Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 149: 323 (enorezni tip), 313–322, 324–334 (dvorezni tip). 64 Vinski-Gasparini 1973, t. 54: 25,27 (enorezni tip), 22–24, 26, 28–30 (dvorezni tip). 65 Vinski-Gasparini 1973, t. 72: 8 (enorezni tip), 13,14 (dvorezni tip). 66 Teržan 2003, 190; 2016, 199. 67 Teržan 2003, 188; 2016, 196. 68 Mozsolics 1985, 148. 69 Hansen 1994, 150, sl. 81; Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 113: 213‒224; 191: 744,745. 70 Jovanović 2010, 33–34, t. 21–27: 132–210. 71 Borić 1997, 48–49, 65, t. 7: 91–144. 72 Hansen 1994, 150, sl. 81; 82; Teržan 2003, 187, sl. 2; 2016, 195; Balen-Letunić 1988, 6, op. 8, t. 1: 7–9 (Sremska Mitrovica); t. 4: 2–4 (Jarak II); Mozsolics 2000, t. 42: 9 (Kántorjánosi); 45: 9,10 (Karcag); 48: 13,14 (Kenderes); 59: 1–23 (Nádudvar-Halomzug II); 66: 31 (Nagyrábé, Sárrét- Szentmiklós II); 70: 12–14 (Pácin III); 80: 22–28,31–38 (Rohod-Podmaniczky III); 111: 7,8 (Tiszanagyfalu I); Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 80: 19 (Band); 87: 22 (Caransebeş); 113: 213–224 (Guşteriţa II); 120: 3–5 (Lǎţunaş); 121: 15–34 PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER samo v depojih starejše kulture žarnih grobišč.73 Uporabljale so se za rezanje bronaste pločevine kot torevtični pripomoček, morda tudi kot orodje za obdelavo kosti ali roževine, manj verjetno pa za obdelavo lesa.74 Z območja Slovenije je znanih le nekaj slabo ohranjenih kosov iz depoja Hočko Pohorje.75 Listi žag iz depoja/depojev iz Stranic so po večini dobro ohranjeni in zelo raznoliki. Razlikujejo se po obliki zaključka, liniji robov rezila in obliki preseka. V večini primerov so listi fragmentirani ali je ohranjen le odlomek, kar gre mogoče pri- pisati neelastičnosti bronaste zlitine, iz katere so bile izdelane.76 V celoti so ohranjeni le štirje listi žag (t. 12: 2,6,11; t. 13: 1; sl. 3: 9), katerih dolžina je od 15,2 do 17 cm. Širina lista običajno obsega med 1,1 in 2,3 cm, dva primera izstopata, in sicer v enem primeru 2,9 cm (t. 12: 7) in drugem 2,7 cm (t. 12: 3). Debelina listov se giblje od 0,8 do 2 mm. Zaključki listov žag so oblikovani na sedem različnih načinov. V primerih, ko je ohranjen celoten list žage, sta oba zaključka enake oblike, razen v enem primeru (t. 12: 10). Mogoče je, da različne oblike zaključkov nakazujejo različne načine nasaditve lista žage na ročaj. Trije primeri imajo valovit zaključek z utorom na sredi (t. 12: 2–4), rob rezila je raven (t. 12: 2,3) ali vbočen (t. 12: 4), list je ploščatega preseka. V dveh primerih je zaključek lista žage raven (t. 12: 5,6), v obeh primerih je rob rezila raven in presek ploščat. Dva lista žag imata zaključek oglat s prirezanimi robovi (t. 12: 8,9), rob rezila je izbočen, presek je lečast. En list žage se zaključi valovito (t. 12: 10), en rob rezila ima izbočen, drugega pa rahlo vbočenega ter lečast presek lista. Čeprav drugi zaključek lista ni v celoti ohranjen, je jasno, da je ta zaključek drugačne oblike, saj se v tem delu precej bolj zoži. (Moldova Veche I); 130: 9–12 (Poşaga); 131: 26–35 (Rapoltu Mare); 135: 14–16 (Sînpetru German); 149: 313–327 (Şpǎlnaca II); 191: 744,745 (Uioara de Sus); 210B: 5–7 (Zau de Cimpie); 230: 37–41 (Corneşti); 238B: 15–17 (Sǎcuieni); 247B: 13–18; 266A: 11–17 (Girişu Roman); Mozsolics 1985, 47, t. 75: 51–69; 167: 30,31; Perkič, Ložnjak Dizdar 2005, 56, t. 2: 31,32 (Siča/Lučica); Vinski-Gasparini 1973, t. 29: 16,17 (Otok–Privlaka); 35: 7,8 (Bizovac); 46: 23,24 (Veliko Nabrđe); 50: 23 (Gornja Vrba); 54: 22–24,26,28–30 (Brodski Varoš); 72: 13,14 (Pričac); 78: 18,19 (Budinšćina); 81B: 20 (Podrute); 83: 12 (Jarak I); 84: 15,19. 73 Teržan 2003, 187; 2016, 195. 74 Teržan 2003, 188; 2016, 196. 75 Čerče, Šinkovec 1995, 191, sl. 41, t. 83: 153–163. 76 Balen-Letunić 1988, 6. Mogoče gre v tem primeru lista žage za nasaditev na en ročaj, kot ga predlaga Biba Teržan.77 Najštevilčnejši so listi žag, ki imajo razširjen zaključek z bolj ali manj izrazito izjedo (t. 12: 11–20), v sedmih primerih je rob rezila vbočen (t. 12: 11–15,17,18; sl. 3: 10), v treh primerih pa je en rob rezila izbočen, drug pa rahlo vbočen (t. 12: 16,19,20). Sedem listov žag ima zaključek ovalen z utorom (t. 13: 1–7), rob rezila je raven (t. 13: 1–2) ali rahlo izbočen (t. 13: 3–6), presek pa raven (t. 13: 1), lečast (t. 13: 6,7) ali rombičen pri listih, ki imajo izrazito sredinsko rebro (t. 13: 2–5). Podoben list žage z ovalnim zaključkom z utorom in rombičnim presekom je v depoju Otok–Privlaka,78 primer z ovalnim zaključkom in plitvim utorom pa je v depoju Podrute,79 a ima lečasti presek. V petih primerih ima list žage ovalni zaključek (t. 13: 8–12), raven (t. 13: 9,10) ali rahlo izbočen rob rezila (t. 13: 8,11,12) ter lečasti (t. 13: 9,10,12) ali rombični presek v primerih s sredinskim rebrom (t. 13: 8,11). Takšni zaključki so pri dvoreznih žagah najpogostejši. Iz depojev z območja Balkana sta v depoju Bizovac dokumentirana dva primerka z ovalnim zaključkom in izbočenim robom rezila,80 v depojih Jarak I81 in Pričac82 pa po en primerek. V madžarskem depoju Karcag sta oba primera listov z ovalnima zaključkoma,83 v depoju Nádudvar- -Halomzug pa so po večini listi žag z ovalnimi zaključki,84 ki so prisotni tudi v depoju Nagyrábé, Sárrét-Szentmiklós II.85 Tudi v romunskih depojih so ovalni zaključki običajni, in sicer so v depojih Guşeriţa II, Poşaga, Şpǎlnaca II, Uioara de Sus, Corneşti, Sǎcuieni idr.86 Poseben je odlomek lista žage, ki ima po sredini plitev žleb (t. 13: 16), kot ga ima tudi list žage iz Sremske Mitrovice87 z ovalnima zaključkoma, ter odlomka iz depoja Budinšćina88 in depoja Nádud- var-Halomzug.89 77 Teržan 2003, sl. 1. 78 Vinski-Gasparini 1973, 182, t. 29: 17. 79 Vinski-Gasparini 1973, t. 81B: 20. 80 Vinski-Gasparini 1973, t. 35: 7,8. 81 Vinski-Gasparini 1973, t. 83: 12. 82 Vinski-Gasparini 1973, t. 72: 13. 83 Mozsolics 2000, t. 45: 9,10. 84 Mozsolics 2000, t. 59: 1–23. 85 Mozsolics 2000, t. 66: 31. 86 Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 113: 213–224; 130: 9–12; 149: 317,318,324–328; 191: 744; 230: 37,41; 238B: 16. 87 Balen-Letunić 1988, t. 4: 2. 88 Vinski-Gasparini 1973, t. 78: 18. 89 Mozsolics 2000, t. 59: 15. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Zobci so na robovih rezil izdelani zelo detajlno. V 17 primerih so zobci videti brez sledov uporabe (t. 12: 2,3,5,7,14–16,18,19; 13: 2–4,8–11,23). V večini primerov objavljenih listov žag gre za zelo obrabljena rezila in pogosto zobci niso več jasno vidni. Zanimiv je detajl dveh listov žagic, pri katerih je nazobčan tudi zaključek lista žage, ne samo rob (t. 12: 4; 13: 15). Približno polovica listov žag iz depoja/depojev v Stranicah je bilo namenoma zapognjenih oz. upo- gnjenih (t. 12: 2,5–7,11,12; 13: 1,2,4,7,8,12–16,18–24), kar je videti tudi pri najbolje ohranjenem kosu lista žage iz depoja Hočko Pohorje90 in drugih primerih. Mnogi so bili na mestu pregiba zlomljeni, kar se je zgodilo ob prepogibanju pri pripravi predmetov za deponiranje, med deponiranjem, lahko pa ob izkopu ali prenosu predmetov. Trakovi (t. 13: 25–27) so zelo podobnih oblik in debelin kot žage, le da nimajo izdelanih zobcev. Lahko gre za polizdelke listov žag, ki jih še niso nazobčali. Nekaj primerov takšnih polizdelkov je v depoju Rohod-Podmaniczky III.91 Bronasti posodi Med bronastimi predmeti iz Stranic sta najmanj dve posodi. V enem primeru gre za zgornji del ostenja z delom ramena in vratu trebušaste posode (t. 14: 1), v drugem za narebreni ročaj. Natančnejša opredelitev je mogoča za uliti narebreni ročaj, ki ga poznamo le po fotografiji (sl. 4: 10). Glede na primerjavo z ročaji srpov je bil verjetno 2–3 cm širok in približno 15 cm dolg. Njegova značilnost je, da se na enem koncu metuljasto razširi in da ima na obeh straneh razširitve po eno luknjico za zakovico, medtem ko se na drugem koncu trakasto zaključi in ima le eno luknjico. Na usločenem delu ročaja so tri rebra, ročaj pa je bil glede na nare- breni del in tekoči prehod v metuljasto razširitev z dvema zakovicama pritrjen v notranjosti posode, z eno pa nižje na posodi na njeni zunanji strani. Enak ročaj je na vedru preproste oblike brez ramen v depoju z najdišča Merlara v Benečiji v severni Italiji iz začetne faze stopnje Pantalica in kulture Protovillanova, Bd D ali Bd D/Ha A1.92 Iz tega depoja je tudi vedro z rameni in narebrenim ročajem z metuljastim zaključkom na obeh koncih, 90 Čerče, Šinkovec 1995, 191, sl. 41, t. 83: 153. 91 Mozsolics 2000, t. 81: 24–28,31–38. 92 Müller-Karpe 1959, 191, sl. 26: 7a,17; t. 83: 7,7a. ki je opredeljeno kot vedro tipa Kurd.93 Glede na upognjeni del pred pravokotnim zaključkom je tudi ročaj iz Stranic pripadal prej vedru z rameni kot vedru preproste oblike brez ramena, vendar pa smo taka vedra doslej večinoma poznali z metuljastim zaključkom na obeh koncih in ročaji, izdelanimi iz pločevine. Uliti narebreni ročaj je poznan v Italiji še iz sočasnega depoja Mezzocorona94 in na vzhodnem Madžarskem z najdišča Kemecse- -Vitéz tanya, kjer so ga opredelili kot ročaj vedra tipa Kurd, različica Hosszúpályi.95 Gre za depo, v katerem je večina predmetov iz stopnje Bd D, najmlajše pa je mogoče datirati v stopnjo Ha A1.96 Vedra tipa Kurd so redke najdbe, razumljene kot luksuzni predmeti ter pokazatelji trgovskih povezav med severno Italijo, Karpatsko kotlino in drugimi regijami. Kot kaže, so bile v Karpatski kotlini v uporabi sočasno kot v Italiji, zato ni jasno, kje so jih začeli izdelovati.97 Primerek iz Stranic ima podobno kot tisti iz depojev Merlara, Mez- zocorona in Kemecse-Vitéz tanya uliti narebreni ročaj, po čemer se razlikujejo od večine veder v Karpatski kotlini, in po teh primerjavah spada v čas Bd D/Ha A1. Bronasta pločevina V skupku bronastih predmetov je kar 12 od- lomkov zvite in tipološko težko določljive bronaste pločevine (t. 14: 2; 15: 1–9,12,17), kar je podobno kot v depojih drugega horizonta slovenskih de- pojev, kot so Jurka vas, Debeli vrh pri Predgradu in Čermožiše.98 Tudi v teh depojih gre za kose razlomljene oz. deformirane bronaste pločevine, do oblike razpoznavne le v primeru posode iz Črmošnjic.99 Morda gre za dele posod tudi pri bronasti pločevini iz Stranic, masivnejši kosi (npr. t. 15: 2) pa bi lahko predstavljali tudi dele čelad.100 Odlomki bronaste pločevine so poškodovani, delno zaradi izpostavljenosti visoki temperaturi (npr. t. 15: 12,17), večina pa zaradi sile. Najzani- mivejši bronasti predmet (t. 14: 2) ima pred enim 93 Müller-Karpe 1959, t. 83: 24,24a; Jankovits 2017. 94 Marzatico 1997, 98‒100, t. 14: 159. 95 Patay 1990, t. 29: 54. 96 Patay 1990, 38–40. 97 Jankovits 2017, 448–456. 98 Čerče, Šinkovec 1995, t. 91: 53–62; 66: 79,81,82,85; 49: 79–88. 99 Čerče, Šinkovec 1995, t. 58: 69. 100 Prim. npr. s Hansen 1994, 19; glej tudi Teržan, Borgna, Turk (ur.) 2016, t. 16–19: 6; 54: 1–5. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER od lomov ohranjeni dve enakomerni vzporedni gubi, podobni tistim na nekaterih posodah, npr. iz Mušje jame101 in iz depojev faze II na Hrvaškem, kot so Bizovac, Veliko Nabrđe in Poljanci I.102 Okrasna plošča Ploščati predmet s tremi krožnimi rebri, enim ob krožnem robu in dvema, ki obrobljata drugi, drugače usmerjen krog, predstavlja verjetno osrednji del predrte okrasne plošče (t. 14: 4). Primerljivo okrašene so predrte plošče iz depojev Brodski Va- roš in Gornji Slatnik, ki sta značilna predstavnika faze II depojev na Hrvaškem.103 Še bolj podobna je predrta okrasna plošča iz Vinče.104 Polkroglasti masivni uliti predmet Slabše ohranjeni polkroglasti predmet iz Stra- nic je bil ulit (t. 14: 5), po čemer se razlikuje od pločevinastih polkroglastih obeskov s po dvema luknjicama na nasprotnih straneh, ki so bili v uporabi skozi celotno bronasto dobo.105 Masivni polkroglasti predmeti so v depojih kulture žarnih grobišč redko odkriti.106 Zapestnica in narokvice Fragment ulitega bronastega predmeta ovalnega preseka (t. 15: 10) je morda del bronaste zapestnice, vsaj v dveh primerih (t. 14: 6,8; morda tudi t. 14: 7?) pa lahko domnevamo, da gre za dele narokvic. Narokvice se pojavljajo v bronasti dobi v različnih oblikovnih različicah. Med najbolj razširjenimi so bile narebrene narokvice, ki jih v sklopu bronastih predmetov iz Stranic predstavlja odlomljen kos z nekoliko razširjenim osrednjim delom, brez ohra- njenega zaključka (t. 14: 8; sl. 5: 1). V Podonavju in 101 Teržan, Borgna, Turk (ur.) 2016, t. 23: 4–8; 58: 13–17; 59: 1–4. 102 Vinski-Gasparini 1973, sl. 2: 35, t. 35: 5a; 44: 2; 48: 31. 103 Vinski-Gasparini 1973, t. 53: 39; 58: 2–11,15; 69: 16. 104 Hansen 1994, sl. 160: 3. 105 Npr. Kobal' 2000, 64; t. 68: 8–34; 69: 35–40; Chvojka, Jiráň, Metlička 2017, t. 84: 39–54; Vinski-Gasparini 1973, t. 2: 16; 28: 20; 76: 18; 86: 3,9; Hansen 1994, t. 33: 8; Mozsolics 1985, t. 75: 11; Čerče, Šinkovec 1995, t. 66: 84. 106 Npr. depo Otok–Privlaka, Bd D/Ha A1 (Vinski- Gasparini 1973, t. 28: 22). Na spodnji strani je imel vstavljeno okroglo ploščico (Vinski-Gasparini 1973, t. 28: 22). Karpatski kotlini se razlikujejo po številu reber in obliki zaključka, pri čemer so bili najbolj razširjeni trije tipi: narokvice z zaobljenima zaključkoma, narokvice z oglatima zaključkoma in narokvice z zaključkoma v obliki dvojne spirale. Na grobišču Tápé na Madžarskem iz stopenj Bd B1–Bd C so bile odkrite narebrene narokvice tako z zaobljenima kot tudi z dvojnospiralnima zaključkoma. Za oba tipa je značilno, da se pred zaključkoma podobno kot odlomek iz Stranic zožita. Tiste z zaobljenima zaključkoma se pojavljajo s tremi do šestimi rebri, tiste s spiralnima zaključk- oma pa s štirimi do sedmimi rebri. Z zaobljenima zaključkoma so bile odkrite v grobovih 140 (sl. 5: 5), 423, 444,107 z dvojnospiralnima zaključkoma v grobovih 101–102 in 527 (sl. 5: 8),108 v grobu 73 oba tipa skupaj (sl. 5: 7,11), kar kaže, da sta bila sočasno v uporabi.109 Pet ali sedem reber so imele tudi narebrene narokvice iz depoja Lažany 2, pri čemer ima bolje ohranjena zaobljeni zaključek in pet reber (sl. 5: 6).110 Narebrene ploščate narokvice z dvojnospiralnima zaključkoma, kakršne so v grobovih 73, 101–102 in 527 z grobišča Tápé, se pojavljajo v stopnjah Bd C in Bd D vse do severne Nemčije (Warringholz; sl. 5: 9,10). Pri nas še niso bile odkrite. Edini narebreni narokvici, ki ju poznamo, imata osem oz. 11 reber in bolj pravokotna zaključka ter izvirata iz depoja Gorenji Suhadol na Gorjancih (sl. 5: 2–3), Bd C–Ha A1. Ugotavljajo, da so te narokvice značilne za širok časovni razpon.111 V že omenjenem depoju Brodski Varoš na Hrvaškem (Bd D/Ha A1) je bila skupaj z narokvicama s polkrožnima zaključkoma (sl. 5: 4).112 Dva bronasta predmeta iz Stranic sta okrašena z vrezi in vtolčenimi jamicami. En predmet ima ob robovih vrezane motive v obliki smrekove vejice, ki jih spremlja niz vrezanih girland (t. 14: 6; sl. 6: 1). Drugi je ob robovih okrašen s kratkimi poševnimi vrezi, v vmesnem prostoru pa so nasprotno stoječi vrezani trikotniki z zastavicami, ki so zapolnjene z vtolčenimi pikami (t. 14: 7; sl. 6: 2). Predmet z okrasom girland je nedvomno ulit, njegova značilnost pa je tudi, da se na eni strani izrazito zoži (t. 14: 6; sl. 6: 1). Soroden okras je na nekaterih enodelnih in dvodelnih fibulah s široko 107 Trogmayer 1975, t. 13: 3; 37: 3; 40: 6,7. 108 Trogmayer 1975, t. 26: 3; 47: 1,2. 109 Trogmayer 1975, t. 7: 6. 110 Kytlicová 2007, t. 71: 100–103. 111 Pavlin, Stipančić 2023, 132, t. 8: 11,12. 112 Vinski-Gasparini 1973, t. 59: 35,41,42. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Sl. 5: Odlomek narebrene trakaste bronaste narokvice iz Stranic in bolje ohranjeni primerki narebrenih narokvic z drugih najdišč: 1 – Stranice (t. 14: 8); 2,3 – Gorenji Suhadol (Pavlin, Stipančić 2024, t. 8: 11,12); 4 – Brodski Varoš (Vinski- -Gasparini 1973, t. 59: 41); 5,7,8,11 – Tápé (Trogmayer 1975, t. 7: 6; 13: 3; 47: 1); 6 – Lažany 2 (Kytlicová 2007, t. 71: 100–103); 9,10 – Warringholz (Lichter 2013, sl. 5: 1,2). Fig. 5: Fragment of a ribbed bronze strip armring from Stranice and better-preserved examples of ribbed armrings from other sites: 1 – Stranice (Pl. 14: 8); 2,3 – Gorenji Suhadol (Pavlin, Stipančić 2024, Pl. 8: 11, 12); 4 – Brodski Varoš (Vin- ski-Gasparini 1973, Pl. 59: 41); 5,7,8,11 – Tápé (Trogmayer 1975, Pl. 7: 6; 13: 3; 47: 1); 6 – Lažany 2 (Kytlicová 2007, Pl. 71: 100–103); 9,10 – Warringholz (Lichter 2013, Fig. 5: 1,2). PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER razširjenim lokom v depojih stopnje Bd D/Ha A1,113 ki so bile v uporabi sočasno kot fibule v obliki vio- linskega loka (Bd D/Ha A1). So različnih velikosti, nekatere tudi podobne širine, kot je predmet iz Stranic, a imajo tiste, ki so z objavljenimi preseki, lok mnogo tanjši.114 Podoben okras girland in sorodnost v obliki je mogoče opaziti tudi pri zaključkih nekaterih omenje- nih narokvic z zaključkoma v obliki dvojne spirale. Z njimi se je podrobneje ukvarjal Clemens Lichter, ki ugotavlja, da so bile izdelane iz pravokotnega oz. rahlo zaobljenega masivnega pločevinastega traku, ki se tik pred razcepom v spirali izrazito zoži. V svoji objavi navaja 159 narokvic z dvojnospiralnima zaključkoma s 93 arheoloških najdišč iz različnih delov srednje Evrope in Karpatske kotline ter ugotavlja, da se regionalno deloma razlikujejo po obliki loka in okrasu. Skrajno severno mejo nji- hove distribucije predstavljata omenjeni narebreni narokvici iz Warringholza v severni Nemčiji (sl. 5: 9–10), zahodno pa posamični primerek z najdišča Boulogne-sur-Mer na obali Rokavskega preliva v severovzhodni Franciji.115 Šlo je za priljubljen tip narokvic v srednji in na začetku pozne bronaste dobe, ki ima jedro distribucije na območju Bavarske, a se posamezni primerki pojavljajo tudi v Švici, na Moravskem, v Spodnji Avstriji, južnem delu avstrijske Štajerske in zahodnem delu Karpatske kotline, redko zunaj tega območja. Odlomek z okrasom girland iz Stranic (sl. 6: 1; 7: 1) je primerljiv zlasti z okrasom na narokvicah z dvojnospiralnimi zaključki z najdišč Weiningen v Švici (sl. 7: 2a,2b), Illingen (sl. 7: 3) in Burlafingen na zahodnem Bavarskem,116 a tudi z okrasom na nekaterih okvirno sočasnih trakastih narokvicah z enojnima spiralnima zaključkoma.117 Traka naro- kvic iz Illingena in Weiningena imata sicer rahlo odebeljeno rebro na sredini, a so številne druge brez rebra. 113 Npr. Poljanci I, Salaš Noćajski, Podrute (Vinski- Gasparini 1973, t. 48: 18; 81: B14; 92: 16,). Kot lok fibule interpretirajo tudi podobno okrašen bronasti predmet iz depoja Tállya horizonta Kurd (Mozsolics 1985, 70, 200–201, t. 164: 7), vendar glede na obliko ohranjenega zaključka, velikost in okras menimo, da gre prej za zapestnico z enojnima (prim. s Hansen 1994, sl. 171) ali dvojnima spiralnima zaključkoma, kakršne predstavljamo v nadaljevanju (prim. tudi s sl. 7). 114 Prim. npr. z Říhovský 1993, t. 2: 19; 3: 32; 4: 43; 6: 52; Novotná 2001, t. 1: 12,14; 2: 18,21; 3: 26,28. 115 Lichter 2013, sl. 5: 5. 116 Lichter 2013, 113–121, sl. 1; 2; 5: 8. 117 Npr. druga zapestnica iz Weiningena (prim. sl. 7: 1 s Frei 1955, sl. 2: 3). Pomembno je tudi, da je bila narokvica z dvoj- nospiralnima zaključkoma in cikcakastim okrasom v skeletnem grobu na najdišču Niderstotzingen skupaj s predrto bronasto manšetno narokvico.118 Ta podatek je relevanten, saj gre za tip narokvic, ki jih doslej najbolje primerjamo s tistimi v Dobovi in na Obrežju,119 poleg tega je bila v grobu H v Dobovi predrta manšetna narokvica skupaj z zapestnico iz bronaste pločevine z zavihanimi robovi, na kateri je soroden okras kot v proučevani iz Stranic.120 Podo- ben okras se pojavlja tudi na drugih zapestnicah iz 118 Frei 1955, sl. 2: 2. 119 Stare 1975, t. 3: 8; 40: 15–18; Mason, Kramberger 2022, najdba št. 1395. Glej tudi: Dular 1978, 37; Kunstelj 2018, 201; Kramberger, Mason 2022, 96–97. 120 Stare 1975, t. 3: 7. Sl. 6: Stranice. Fotografiji odlomkov ornamentiranih bro- nastih zapestnic. M. = 1:1. Fig. 6: Stranice. Photographs of fragments of ornamented bronze armrings. Scale = 1:1. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Sl. 7: Fragment okrašene trakaste bronaste narokvice iz Stranic in narokvice z dvojnim spiralnim zaključkom z vrezanim okrasom. M. = 1:2 (vse po Lichter 2013, sl. 2, 5: 3,4, 6–8). Fig. 7: Fragment of a decorated bronze strap armring from Stranice and armrings with double-spiral terminals and incised decoration. Scale = 1:2 (all after Lichter 2013, Fig. 2, 5: 3,4,6–8). 1 – Stranice (t. / Pl. 14: 6); 2a,2b – Weiningen; 3 – Illingen; 4,7 – Mischelbach; 5,6 – Wolferskofen. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER bronaste pločevine z zavihanimi robovi iz depojev Sipbachzell, Esztergom in Písek iz Bd D/Ha A1121 ter na odlomku iz depoja Gorenji Suhadol.122 To kaže, da je bil na narokvicah in zapestnicah v sre- dnji bronasti dobi ter na začetku žarnogrobiščnega obdobja (Bd D in Ha A1) razmeroma priljubljen okras kratkih vrezov in girland. Od drugega bronastega predmeta iz Stranic, okrašenega z vrezanimi motivi in vtolčenimi jamicami, je ohranjen razširjen trakasti osrednji del (t. 14: 7). Ob robovih je okrašen s kratkimi vrezi, od katerih proti sredini prehajajo nasproti si stoječi vrezani trikotniki s polkrožnimi podaljški, zapolnjeni z vtolčenimi jamicami. Opredelitev predmeta je manj zanesljiva. Oblika nakazuje, da bi lahko šlo tudi za del narokvice, vendar okras to možnost manj podpira, saj povsem enako okrašeni bronasti predmeti niso znani. Narokvice v skupini z dvojnospiralnima zaključkoma so namreč okrašene s trikotniki brez podaljškov (npr. sl. 7: 4–7b).123 Trikotnike s podaljški pa smo doslej poznali kot okras v jugovzhodnih Alpah na keramiki iz pozne bronaste dobe in z začetka starejše železne dobe ter na drugačnih posodah iz grobov na najdišču Pietroasa Mică v Romuniji, v fazi Monteouru IIb – Balinteşti oz. Bd C/D.124 Domnevno predstavljajo stilizirane ženske figure.125 Diadem Odlomek bronastega traku z okrasom iz niza večkratnih vzporednih girland ter krožca z vtolčeno jamico bi glede na velikost in okras lahko bil del diadema (t. 14: 9). Okras je podoben tistemu na trakasti pločevinasti zapestnici iz depoja Bingula Divoš, Bd D/Ha A1.126 121 Sipbachzell (Höglinger 1996, t. 24: 429), Esztergom (Mozsolics 1985, t. 137: 6), Písek (Chvojka, Jiráň, Metlička 2017, t. 130: 15). Iz depoja Písek je podoben okras tudi na okrasni bronasti plošči (prim. sl. 7: 1 s Chvojka, Jiráň, Metlička 2017, naslovna stran in t. 145: 8). 122 Pavlin, Stipančić 2023, t. 8: 10. 123 Kar 31 od skupno 152 narokvic tega tipa z razpoznavnim okrasom je okrašenih ob robovih s kratkimi vrezi in v notranjosti z nasproti si stoječimi vrezanimi trikotniki. S takim okrasom so bile razširjene predvsem na Bavarskem (Lichter 2013, 122; glej tudi Zöller 1986, 171). 124 Pregled: Horvat 1983, 151–154; Oancea 1981, sl. 4: 4; 10: 1,6; 20: 2. Podaljški na trikotnikih na keramiki so sicer oglati. 125 Horvat 1983, 152. 126 Vinski-Gasparini 1973, 177, t. 85: 1. Ingoti Pogosta najdba v depojih pozne bronaste dobe so ingoti, ki se med obravnavanimi predmeti iz Stranic pojavljajo v treh oblikovnih različicah. Ločimo ploščate (t. 14: 10; morda t. 15: 18), pa- ličaste (t. 14: 11) in planokonveksne ingote (sl. 8: 1–6,8–11); oblikovna opredelitev enega primerka, prikazanega na fotografiji, ni zanesljiva (sl. 8: 7). Planokonveksni ingoti (sl. 8: 1–6,8–11), poimeno- vani tudi kot planokonveksne pogače, se pojavljajo že v depojih s prehoda starejše v srednjo bronasto dobo, pogosti pa so v depojih mlajše bronaste dobe.127 Ta vrsta ingotov ni bila vlita v kalupe, temveč konveksna spodnja površina odraža verjetno obliko jame, vkopane v tla za namen vlivanja.128 Paličasti ingot je med obravnavanimi predmeti prepoznan le v enem primeru (t. 14: 11). Je trikotnega preseka, kar pomeni, da spada v skupino ingotov, ki so zlasti pogosti v depojih iz starejše stopnje kulture žarnih grobišč.129 Pri nas lahko omenimo podobna primerka iz depoja Gorenji Suhadol na Gorjancih130 in na severnem Hrvaškem iz Brodskega Varoša.131 Večje število jih je poznanih npr. tudi iz depojev Kučer, Kladenské Rovné, Chvalšiny 2, Chvalšiny 3, Bernartice,132 Bonyhád, Márok, Kemecse III, Szárazd I, Beremend133 in Futog.134 Drugačen je ploščati ingot (t. 14: 10). Številni ingoti ploščate oblike so bili odkriti v dragomeljskem depoju II, kjer glede na njihovo razlomljenost do- mnevajo, da so bili že v njihovem obtoku v bronasti dobi podvrženi pogostemu fragmentiranju.135 Kot kaže, so širšega trajanja in torej datacijsko neob- čutljivi. Pojavljajo se vse od starejše bronaste dobe, npr. Niederosterwitz – Spodnja Ostrovica,136 pa do mlajšega žarnogrobiščnega obdobja in starejšega halštatskega obdobja.137 127 Čerče, Turk 1996, 14–22, sl. 3–5. 128 Turk, Svetličič 2022a, 100. 129 Hansen 1994, 230–232. 130 Pavlin, Stipančić 2023, 133, t. 9: 2,3. 131 Vinski-Gasparini 1973, t. 59: 47. 132 Chvojka, Jiráň, Metlička 2017, 13–32, t. 1: 1; 5: 5; 11: 10–17: 10; 18–21; 27: 5–7; 28–34; 35: 1,2. 133 Za vse glej Mozsolics 1985, 95–96, 102–104, 146–149, 188–189, t. 27: 1; 39: 4; 95: 9; 187: 7; 254: 11,14. 134 Borić 1997, 59, 71, t. 17: 373,376. 135 Turk, Svetličič, Pavlovič 2022, najdbe št. 1359–1380, 1423–1431. 136 Mayer 1977, t. 14; 15. 137 Npr. depoji Hočko Pohorje (Teržan (ur.) 1995, t. 87: 214–217), Kranj ‒ Jelenov klanec (Pavlin et al. 2024, t. 1–17), Mengeš I (Pavlin, Turk 2014, t. 3: 10), Dolenje Ravne (Nanut 2018, 149–150, t. 1: 20–30) in Kanalski Vrh I Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah Del ulivnega sistema (prilitek) in strjena prelita talina Paličasti bronasti predmet z izrastkoma je ostanek brona, ki je nastal v kalupu pri vlivanju končnega izdelka, oz. prilitek (t. 14: 13), za strjeno prelito talino pa bi lahko šlo pri ploščatem predmetu z zaobljenimi robovi in luknjo na sredini (t. 14: 12).138 Ti predmeti so verjetno ostali v obtoku kot surovina za pretapljanje in izdelavo drugih bronastih predmetov. KEMIJSKA SESTAVA BRONASTIH PREDMETOV IZ STRANIC Kemijsko sestavo – masne deleže bakra (Cu), kositra (Sn), svinca (Pb), arzena (As), niklja (Ni), antimona (Sb), cinka (Zn), kobalta (Co), bizmuta (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, t. 108: 160,161; 109: 185,186; 113: 280–282,285,286). Pregled: Turk, Svetličič 2022b, 122. 138 Pavlin, Stipančić 2023, 132, sl. 3; Von Brunn 1968, t. 62: 13; Mozsolics 2000, t. 26: 3; glej tudi Nessel 2012. (Bi), srebra (Ag) in železa (Fe) – smo določili 102 vzorcema. Sedemindevetdeset vzorcev smo vzorčili z vrtanjem (1‒1,5 mm Ø). Pred vrtanjem smo vzorcem pobrusili površino, da smo odstranili produkte korozije. Na mestu zbrušene površine smo naredili vrtino in dobljene koščke brona (izvrtke) razkrojili v zlatotopki na peščeni kopeli. Koncen- tracije izbranih elementov smo določili z uporabo masnega spektrometra z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS, 7900 Agilent Technologies, Japan). Pet vzorcev (t. 4: 15; 14: 2,6,7,8) je bilo zelo tankih in okrašenih, zato smo jih analizirali z nedestruktivno metodo mikro-rentgenske fluo- rescenčne spektroskopije (mikro-XRF) (Horiba XGT-9000, Japan). Enako kot pred vrtanjem smo tudi pred meritvijo z mikro-XRF vzorcem pobrusili površino in s tem odstranili produkte korozije. Vse analize so bile opravljene na Institutu Jožefa Stefana, Ljubljana, Slovenija. Kemijska sestava je prikazana na sl. 9. Kemijska sestava 95 predmetov predstavlja zlitino bakra in kositra z dodatkom slednjega v razponu med 1 in 15 % ter povprečno koncentracijo 6 %. Sl. 8: Stranice. 1‒6,8‒11 odlomki planokonveksnih ingotov; 7 odlomek ingota neznanega tipa. Fig. 8: Stranice. 1‒6,8‒11 fragments of plano-convex ingots; 7 fragment of an ingot of unknown type. PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER Sl. 9: Stranice. Kemijska sestava (masni delež, %) bronastih predmetov. Fig. 9: Stranice. Chemical composition (mass fraction, %) of bronze objects. Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah PAVLIN, KRAMBERGER, DJURA JELENKO, HRUSTEL HERCIGONJA, HEATH, ZULIANI, NEČEMER Ta sestava se ujema s tipičnimi bronastodobnimi metalurškimi praksami iz srednje in mlajše bronaste dobe, kjer je vsebnost kositra v tem deležu olajšala proizvodnjo zlitin z optimiziranimi mehanskimi lastnostmi, zlasti uravnoteženjem kovnosti in trdote za okrasne in utilitarne namene.139 Štirje predmeti (strjena prelita talina in fragmenti pločevine) so bakreni ali bakreni z možnim dodat- 139 Molloy, Mödlinger 2020, 201–207. kom recikliranega brona v sledeh, saj je vsebnost kositra (t. 14: 12) ali železa (t. 15: 5,7,12) višja od tiste, ki bi jo pričakovali v nelegiranem bakru.140 Da sta predmeta t. 15: 5 in 7 iz recikliranega brona, kaže tudi razmerje masnih deležev Ni/As in Ni/Sb. V omenjenih dveh predmetih je razmerje masnih 140 Glej analizirano slovensko gradivo. Količina kositra v livnih pogačah (planokonveksnih ingotih) je običajno