OSNUTEK!
STATUT PODI ET JA
Temeljna načela
Na osnovi priznanega in regi-^firanega poslovnega predmeta podjetje GIP »Ingrad« Celje * Ovajanjem priznane mu dejav-”0sti vključuje v prizadevanje jjužbene skupnosti za njen sploš-^ napredek.
, ' omenjenem smislu, skladno ji. Ustavo in zakoni izdanimi na j.^tii podlagi ter določili tega latuta, uresničuje svojo družbe-funkcijo z delom kolektiva te ^Eanizacije, združenim s projekcijskimi sredstvi, ki so družba lastnina v upravljanju de-Ovnega kolektiva in s samoupravljanjem delovnih ljudi, ki pesničujejo to dejavnost pri de-^ o delitvi ustvarjenih sredstev J1 Pri urejanju medsebojnih od-‘'osov.
Osnovno načelo za vsakega čla-^ kolektiva, za njegov materialom družbeni položaj, je delo in Ruttati njegovega dela, vse pra-AS so pravice iz dela, doseženi rWni uapehi pa predstavljajo Vsakega posameznika kriterije ? ocenjevanje njegovega mesta ■ Položaja v kolektivu.
J’ravica delavca kot posamezna in kot člana delovne skup-Jti kolektiva je, da uživa sado-^'svojega dela, materialnega na-j.fdka kolektiva in družbene J^nosti po načelu »vsak po , 'fHh sposobnostih, vsakemu po Jlegovem delu«. Njegova osnov-* dolžnost je, da zagotavlja razidi iPaterialne osnove za lastno ^ družbeno delo in da prispeva «ado vol j e vanju kolektivnih in '’tbenih potreb.
j Organizacija delovnega procesa ln P'Pslovanie gospodarske or-jj.^izacije sta podrejena osnov-cilju, tj. optimalnemu Izničevanju družbeno funkcije, J io imata kolektiv in organiza-,lli
P kot celota, kar služi krapit-
i;. fnaterialnega položaja vsakega
kolektiva m materialni ^vi celotne družbe.
0)Psnovn}, smoter poslovanja in Janizacije dela je prizadevanje Iomega kolektiva za čimboljše ?Spodarjenie z ustvarjenimi t’dstvi, njihovim gospodarsko
w-vsLvi, ujuiovuii gospodarsko Lavilnim in utemeljenim razpokan jem, pri čemer more 'biti filjavljen v celoti kriterij trdnosti kolektivnega interesa L^ložnim družbenim interesom lt| . nrerili družbenega značaja, tujih uveljavitev tega interesa
^azuje.
t^tem samoupravljanja delov-(u'a kolektiva predstavlja eno L organizacijskih oblik ce-
t£l6Sa družbeno političnega si-Za, uveljavljenega v sociali-
vZi federativni Jugoslaviji in kili -
V^Pčuje demokratično posveto-tfijijo v pogledu odločanja z vse-Vri ni kolektiva in vsemi druž-'>e° političnimi in strokovnimi ionizacijami v podjetju.
\ namenom, da čimbolj nepo-Vkho sodelujejo pri uresniče-in razvijanju socialistič-tk družbenih odnosov in delavki. samoupravljanja pri vskla-sZiu svojih posamičn;h in ®nih interesov s splošnim in-
teresom pri uresničevanju načela delitve po delu in pri usposabljanjem delavca za delo in upravljanje, kakor tudi, da dajejo pobudo in nastopajo z ukrepi za varstvo svojih pravic in interesov ter zboljšujejo življenjske in delovne pogoje, s člani kolektiva prostovoljno združujejo v politične in družbene organizacije v okviru podjetja in izven njega.
Glede na uspostavljene odnose so organi upravljanja dolžni pretresati pobude, mnenja in predloge članov kolektiva in organizacij političnega in družbenega značaja, ki v. kolektivu obstajajo tako, da predstavlja obravnavanje vseh oblik javnega mnenja v kolektivu redno prakso v delu samoupravnih organov in v medsebojnih odnosih, pri čemer so pa vsi organi podjetja dolžni tako prakso dosledno varovati in ščititi.
Medsebojni odnosi v kolektivu morajo v vsakem pogledu temeljiti na načelu demokratičnosti in solidarnosti ter je treba vsakršna nastala nasprotja individualnih in skupnih interesov dosledno reševati s teh vidikov. Prav ti, na demokratičnosti in solidarnosti temelječi odnesi, morajo biti taki, da omogočajo delavcu —• članu kolekt.va, uresničevati svojo interese, pravico samoupravljanja ter druge pravice in vzajemne odnose in razvijati svojo osebnost z neposredno aktivnostjo v družbenem življenju, zlasti z organi samoupravljanja v družbeno političnih organizacijah in po njih vp'ivati na razvoj družbene zavesti in širiti pogoje za svojo aktivnost ter za uveljavljanje svojih interesov, in pravic.
Zaradi uveljavitve družbenopolitičnega položaja članov kolektiva, ki izhaja iz celotnega družbeno-političnega sistema Jugoslavije in temelji na določilih ustave SFRJ, delujejo v okviru podjetja naslednje politične in družbene organizacije:
— Zveza sindikatov Jugoslavije
— Zveza komunistov Jugoslavije
—1 Ljudska mladina Jugoslavije.
Organizacijske oblike navedenih organizacij so v okviru podjetja osnovne organizacije Zveze komunistov, sind kalne podružnice in aktivi ljudske mladine, ki delujejo v okviru sektorjev podjetja. V cilju koordinacije dela sindikalnih podružnic, enotnega izvajanja sklopov ter 'smernic zveze sindikatov je organizirano v podjetju enotno vodstvo te organizacije v obliki sindikalnega odbora podjetja. Iz istega razloga je za področje dela Zveze komunistov formiran komite ZK podjetja, v organizaciji zveze mladine ,pa komite ZMS. Podrobnejša določila o organizaciji navedenih družbenih in političnih organizacij vsebujejo statuti teh organizacij.
Cilj dela družbeno političnih organizacij je uveljavljanje in razvijanje vseh oblik družbenega upravljanja, načela delitve do-i hodka po delu, dajanje pobud za izboljševanje živi jenskih in delovnih razmer članov kolektiva v skladu z večanjem produkcije in produktivnosti dela, urejanje svojih vzajemnih razmerij in reševanje vprašanj, ki so za člane kolektiva skupnega, materialnega ali moralnega pomena ter ustvarjanje pogojev za razvijanje delovnih zmožnosti delavcev, članov kolektiva ter jihova usposobitev za samostojno reševanje vprašanj skupnega pomena ter vsklajevanje individualnih s skupnimi interesi in z interesi splošne družbene skupnosti. Se posebej pa so dolžne navedene organizacije skrbeti za varstvo in nadaljnji razvoj samoupravnih pravic in drugih pravic ter interesov delovnega človeka.
Medsebojne dolžnosti, pravice in odgovornosti nastanejo za vsakega člana kolektiva z dnem vključitve v kolektiv. V pogledu izpolnjevanja dolžno ti in obveznosti pri skupnem delu je vsakomur iz vrst kolektiva zajamčeno uživanje pravic iz dela. omejitev teh pravic se izvrši samo po postopku in v obsegu, kate.a sta predvidena z določili tega statuta ali s predpisi, ki so izdani na njegovi osnovi.
Načela, ki vodijo k družbenemu napredku, mora kolektiv z izpopolnjevanjem svojih ustavnih in zakonskih obveznostih varovati v vseh svojih odnosih do družbene skupnosti in to tako, da to ne povzroča nasprotij med delovnimi ljudmi.
Srečno in uspehov polno
novo leto 1964
želijo vsem članom kolektiva in njihovim svojcem
CENTRALNI DELAVSKI SVET
UPRAVNI ODBOR
KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV
I»
I»
I»
I»
<>
(i
}
PREDSEDSTVO SINDIKALNE ORGANIZACIJE
KOMITE MLADINE
■ letošnjem letu je bilo opravljenih v celi državi za 16% več gradbenih del kot v lanskem letu. Celotna vrednost gradbentih del jo znašala v desetih mesecih 443.Č: milijarde dinarjev. Poleg ogromnimi površin indu-.trijskh objektov, objektov družbenega in javnega značaja ter objektov nizkih gradenj jo bilo zgrajenih preko 120.000 stanovanj. Družbeni plan za leto 1964 pa predvideva šo povečanje letošnjih dosežkov za 12%. Med velike nalogo jugoslovanskega gradbeništva spadajo veliko rekonstrukcije in izgradnja industrijskih objektov, obnovitev porušenega Sko,i„a, izgradnja 230 km d.lgcga odseka jadranske magistrale ter stanovanjska izgradnja. Prih-dnjo Irto bomo zgradili v naši državi preko 170 ti-oč novih stai.o anj-
V	celotnem gospodarstvu SRS zavzema gradbeništvo s 35% milijardami realizacije kar 30% celotno gospoda, ske dejavnosti. V letošnjem letu jc bilo zgrajenih ca. 9000 stanovanj, za prihodnje leto pa jih je predvidenih 12—15 tisoč.
Našo podjetje ima v zveznem merilu siicer zelo majhno udeležbo, v okrajnem merilu pa rešuje največje gradbene naloge.
S ca. 4 milijardami skupne realizacije in 1860 članskim kolektivom so uvršča med največja celjska podjetja. Ime našega podjetja so pojavlja na najrazličnejših gradbiščih stanovanjske, javne in industrijska gradn e, v Celju, Štorah, Laškem, Slovenskih Konjicah, po vsej Savinjski dolin,! in celo v Ljubljani.
Članr našega kolektiva lahko s ponosom zremo na tos žena us e-ho v letošnj m letu. Finančni plan smo dosegli v predvidenem roku, fizični, oz. operativni plan izgradnje pa sta nam nenadna zimo. in mraz preprečila, da bi go v celoti pravočasno izvršili. Prav tako smo lahko zadovoljni zaradi izboljšanja kvalitete naših del, saj nam to p imajo vsi, ki so tudi žc v preteklosti spremljali našo de'o.
V	letošnjem letu smo krt prvi v tem predelu ožjo domovine za-če'l izgradnja stano anjskih in industrijskih objektov v ir opažni izvedbi. Tudi na tem pedreč u smo dosegli sorazmeroma dobre rezultate, kar nam zagotavlja, da je treba prav tak način gradn > šc bolj razvijati, študirati in izpopolnjevati. Tak način gradnje
je hitrejši, najvažnejše pa je to, da s tem rešujemo probleme pomanjkanja delovne sile, ki ja je za to vrs'o gradnjo petrebno veliko manj. Znano nam je, da je v naši republiki zaposleno v gradbeni operativi lo 20—25% Slovencev, vsi ostali delavci pa so prišli k nam iz drugih republik. Ta veliki prihod pa bo v letu 1964 občutno padci, ker bo samo pri izgradnji Skopja zapos'e-nih posredr.o ali neposredno ca. 25—30 tisoč proizvajalcev.
Naše podjetje je v letršnjem letu zgradbo in predalo investitorjem več deset tisoč kvadratnih metrov zgrajenih kmetijskih proizvodnih in industr jskih površin, preko 20.000 kvadratnih metrov stanovanj, več t soč metrov površin, javnih, prosvetnih in drugih objektov, več hektarov zunanjih ureditev, cest, kanalizacij itd. Vse to je plod in trud 1860 lizičnih in umskih delavcev, ki so preko celega leta krepko delali z zavestjo odgo.ornosti do podjetja in celotne družbe.
Čeprav živijo naši delavci mnogokrat v neprimernih delovnih in življenjsk‘h pogojih, so s svojim operativnim in aktivnim delom, sodelovanjem v samoupravnih in družbeno-političnih or^amzaci j ih dokazali, da so v svoj m bistvu pošteni, nipredni, da so pravi člani socialistično družbe.
V letu 1934 moramo biti pripravljeni na šo večjo naloge: rekonstrukcijo metalur ko-kem č-nega kombinata v Celju in železarne v Štorah, izgradnjo kemičnega kombinata v Velenju, pivovarne v Laškem, izgradn'o posameznih proizvodnih objektov v ostali industriji Celja, Žalca, Slovenskih Konjic in Ljubljane, izgradnjo kmeti jsk'h ob'ektov v Zalogu, Šempetru, Žalcu ter ca. 800 stano/anj na vseh sektorjih poleg objektov javnega značaja. Morali bomo skurno z vsemi ostalimi kooperanti in izvajalri zastaviti vse sile, da bomo kos zahtevam, ki so pred nami.
Te velike delovne nalege pa bomo lahko opravili samo z več'o in boljšo mehanizacijo, boljša organizacijo in načinom dela, večjo strokovnostjo vseh zaposlenih, nikakor pa no na račun večjega šlevilr. delavcev.
Zavedati so moramo, da bomo sicer gradili drugim, toda istočasno tudi zase, za svoj življenjski nivo.
Vsi smo proizvajalci, vsi uživamo pridobitve naše svooodne družbe.
STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA
NORMATIVNI DEL
L Splošne določbe
1.	<Jlen
Gradbeno industrijsko podjeV je »Ingrad« je ustanovljeno na osnovi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje z dne 31. 12. 1958 opr. št. 01/2-8080/58 in je vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, dne 5. 1. 1959, pod štev. Fi 1147/58 in Rg IV. 1/1.
2.	člen
Podjetje je pravna oseba rter ima vse sposobnosti in lastnosti, ki mu s tem v zvezi pripadajo v skladu z veljavnimi predpisi.
Podjetje lahko sprejema take obveznosti, ki izvirajo iz predmeta poslovanja, za izvrševanje katerega je ustrezno in pristojno registrirano. Za prevzete obveznosti odgovarja z vso imovino, ki mu je dana v upravljanje.
3.	člen
Ime (firma) podjetja se glasi: Gradbeno industrijsko podjetje »■Ingrad«, skrajšano GIP »Ingrad«.
Sedež podjetja je v Celju.
4.	člen
Podjetje zastopa in pravnoob-vezno podpisuje firmo »Ingrad« glavni direktor podjetja v vseh poslih samostojno tako, da se lastnoročno podpiše pod napisano, natisnjeno ali s pečatnico odtisnjeno ime firme. Poleg podpisa se v oklepaj zapiše rojstno in rodbinsko ime podpisnika z mehaničnim sredstvom ali čitljivim rokopisom.
V odsotnosti glavnega direktorja podpisujeta za podjetje v okviru danih pooblastil še:
—	direktor tehničnega sektorja in
—	direktor kadrovsko-splošne-ga sektorja.
Listine gospodarsko finančnega značaja podpisuje poleg glavnega direktorja še direktor gospodarsko računskega sektorja, v njegovi odstonosti pa njegov pomočnik.
Glavni direktor podjetja lahko pooblasti za podpisovanje firme še druge osebe ter določi obenem obseg in pogoje, ob katerih smejo te osebe podpisovati firmo v posebej, za to izdanem pismenem pooblastilu. Na ta način pooblaščene osebe se podpisujejo tako, da se lastnoročno podpišejo pod napisano, natisnjeno ali s pečatnico odtisnjeno ime firme. Poleg podpisa se v oklepaju zapiše rojstno in rodbinsko ime podpisnika z mehaničnim sredstvom ali čitljivim rokopisom in pristavkom
p. p. (po pooblastilu). Imena tako pooblaščenih oseb in obseg pooblastila se ustrezno registrirajo v registru gospodarskih organizacij.
5.	člen
Predmet poslovanja podjetja je:
Izdelovanje vseh vrst visokih in nizkih gradenj, izvrševanje gospodarske dejavnosti, ki se šteje-ja za obrti ali so po veljavnih predpisih podobne obrtnim za lastne potrebe in za tretje osebe, izdelava projektov za lastne ,potrebe in za tretje osebe, prodaja izdelkov lastne proizvodnje, podrobneje pa, kakor izhaja iz vpisa v register gospodarskih organizacij.
V primeru izkazane in utemeljene potrebe se lahko predmet .poslovanja dopolni, spremeni, odnosno prilagodi obstoječim potrebam in strukturi proizvodnje.
Obrat zaključnih del je s tesarsko skupino zgradil leseno lopo v Žalcu, v kateri je investitor — Kmetijski inštitut — prvikrat s pomočjo posebnega stroja obiral hmelj ske sadove od sadike
II. Organizacija in poslovanje
Proizvodni program podjetja
6.	člen
Da podjetje pri opravljanju registrirane gospodarske dejavnosti (predmeta poslovanja) s čim višjo stopnjo izkoriščenosti vloženih in novo ustvarjenih sredstev zadovoljuje potrebe tržišča, pokriva materialne obveznosti do družbene skupnosti ter ob tem dosega čim večji delež družbenega proizvoda, namenjenega za razvijanje lastne materialne osnove, za zadovoljevanje skupnih potreb delovnega kolektiva in za osebne dohodke članov delovnega kolektiva, si z enotnim proizvodnim programom določi osnove svojega ekonomskega poslovanja.
7.	člen
Proizvodni program zajema naslednja določila, obrazložitve in priloge:
—	smernice, osnovne naloge in ukrepe za izvršitev programa;
—	obseg proizvodnje, udeležbo enot pri izvršitvi programa, kapacitete in zasedbo ter optimalno stopnjo;
—	sredstva, investicije in investicijsko vzdrževanje;
—	celotni in čisti dohodek ter plan delitve;
—	sistem internega obračuna;
— nagrajevanje po ekonomskih enotah s predvidenimi ukrepi za realizacijo načela delitve pri. delu.
8.	člen
Osnutek proizvodnega programa pripravljajo strokovne službe podjetja in ga predložijo v obravnavanje delavskemu svetu. Če ta smatra, da je osnutek zrel za javno razpravo, ga pošlje ekonomskim enotam —■ sektorjem, da se o njem izjavijo v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Na osnovi tako zbranih mnenj sklepa o proizvodnem programu dokončno centralni delavski svet.
Organizacija
10.	člen
Osnovna organizacijska vprašanja podjetja urejajo organizacijski akti, ki jih sprejme centralni delavski svet po postopku, ki velja za sprejem splošnih aktov.
11.	člen
Glede na svoje specifičnosti v tehnologiji, ekonomski in poslovni organizaciji, je podjetje razdeljeno na delovne enote, ki predstavljajo temeljne komplekse gospodarjenja. Te so:
—	direkcija — uprava podjetja;
—	gradbeni sektorji in sektorji obratov;
Po opisanem postopku se izvr-še tudi spremembe in dopolnitve že sprejetega proizvodnega programa.
9.	člen
Zaradi načrtnega usmerjanja in vsklajevanja razvoja produktivnih sil sprejme delavski svet tudi dolgoročni program razvoja podjetja, katerega osnovna naloga je načrtno usmerjati razvoj produktivnih sil v podjetju in zagotoviti realizacijo načela razširjenja reprodukcije.
Obdobje, za katerega se program razvoja podjetja sprejme, določi centralni delavski svet podjetja s posebnim sklepom ter istočasno imenuje tudi organ oz. ga pooblasti, da predlog programa izdela.
procesa dela
/. Uprava podjetja
12.	člen
Celotno poslovanje podjetja vodi glavni direktor podjetja preko ustreznih in v ta namen organiziranih služb. Glede na delitev dela ima uprava podjetja naslednje službe;
a)	Tehnično
b)	Gospodarsko računsko
c)	Kadrovsko splošno.
Osnovni namen organizacije
služb v upravi podjetja je, da omogoči operativi podjetja izpolniti proizvodni program s sodobno organizacijo.
Osnovne naloge uprave so, da:
—	vodi splošno gospodarsko politiko podjetja in skrbi za njegov perspektivni razvoj;
—	ureja odnose s skupnost-
jo ter prevzema in izvršuje obveznosti do družbene skupnosti;
—	vrši prevzem del ter v tem smislu sklepa vse gradbene in ostale pogodbe;
—	pripravlja predloge proizvodnih programov in programov razvoja podjetja;
—	organizira pripravo dela;
—	vodi politiko cen skupno s predstavniki samoupravnih organov;
—	razporeja kadre in sredstva ter vrši koordinacijo dela med sektorji;
—• analizira izvršena dela v pogledu kvalitete, normativov, produktivnosti in cen;
—	skrbi in kontrolira realnost obračuna del in vrši likvidacijo dograjenih objektov investitorjem;
—	skrbi za finančna sredstva podjetja;
—	nabavlja reprodukcijska sredstva;
—	sestavlja obračune za skupnost in za enote v podjetju;
—	vodi vso investicijsko dejavnost v okviru podjetja;
—	skrbi za vzgojo potrebnih kadrov.
a) Tehnična služba
13.	člen
Naloga tehnične službe je, da organizira, vodi in nadzoruje proizvodnjo, ki mora biti kvalitetna, hitra in ekonomična. Za izvrševanje nalog ima naslednje oddelke:
—	projektivni oddelek;
—	pripravo dela;
—	tehnični obračun in kontrolo;
—	lastne investicije.
14.	člen
Tehnično službo vodi tehnični direktor, ki je za svoje delo neposredno odgovoren glavnemu direktorju. Imenuje ga upravni odbor iz vrst kolektiva ali pa na podlagi javnega razpisa.
15.	člen
Delovno področje oddelka za pripravo dela:
—	organizacija gradbišč;
—	sestava predračunov in pogodb;
—	operativno planiranje in evidenca.
16.	člen
Delovno področje oddelka za tehnični obračun in kontrolo:
—■ kontrola gradbenih knjig in situacij;
—	interni in tehnični pregled
objektov;	. ,
—	pokalkulacije objektov.
17.	člen
Oddelek za lastne investicije organizira, vodi in nadzoruje vso investicijsko dejavnost za potrebe podjetja.
18.	člen
Projektivni oddelek izvršuje projektantske usluge prvenstveno za podjetje. Skrbi za uvajanje sodobnih metod dela ter uporabo novih materialov.
h) Gospodarsko računska služba
19.	člen
Gospodarsko računska služba v podjetju odreja in razporeja potrebna finančna sredstva za izvrševanje poslov, kontrolira, spremlja in odgovarja za pravilnost, rentabilnost in ekonomičnost uporabe sredstev in izdeluje mesečne periodične in zakbuč-ne račune podjetja ter posameznih ekonomskih enot.
20.	člen
Gospodarsko računsko službo podjetja vodi direktor gospodarsko računske službe, ki je za svoje delo in delo službe odgovoren neposredno glavnemu direktorju podjetja in pristojnemu finančnemu organu.
Direktorja gospodarsko računske službe imenuje upravni odbor podjetja iz vrst članov kolektiva ali na osnovi javnega razpisa.
21.	člen ,
Direktor gospodarsko računske službe je dolžan in upravičen skrbeti, da se v poslovanju podjetja pravilno upoštevajo g<£ spodarsko finančni predpisi. ^ tem v zvezi je še posebej dolžan in upravičen opozoriti glavneg3 direktorja, upravni odbor podjetja in centralni delavski sve* na vse morebitne kršitve ptei navedenih predpisov. Če pa gln'J' ni direktor podjetja, upravni od bor ali centralni delavski svet n£ upoštevajo opozorila, mora dij Ije ukrepati po zakonitih pred piših.
22.	člen
Gospodarsko računska s luž* ima naslednje službe:
—	oddelek računovodstva;
—	oddelek finančne operativk
—	nabavno prodajni oddelek
—	oddelek za analize.
23.	člen
Oddelek za analize spremli* rentabilnost, ekonomičnost P.? slovanja podjetja po ekonoms*^ pokazateljih ter pripravlja potrebe podjetja in ekonomski enot ustrezne analize.
c) Kadrovsko-splošna služba ’
24.	člen
Kadrovsko-splošna služba P0^ jetja izvršuje vse splošne pOsl, v podjetju z naslednjimi odde1 ki:
—	oddelek za delovna raziner
Ja:
—	oddelek za izobraževanje.
—	oddelek za standard;
—	pravni oddelek;
—	oddelek splošnih poslovi
—	referat za higiensko tetl nično in zdravstveno varstvo-
25.	člen
Oddelek za delovna razmjK. izvršuje sklepe komisij in siP*L. upravnih organov pri sprejev*, nju in odpovedovanju delavk in vajencev ter opravlja vse P“ sle kadrovske administracij® evidence.	. .
Oddelek za izobraževanje i2 ši na podlagi potrjenega pr0^.« ma izobraževanja vse ukrep® rj strokovni napredek in nadaljnf usposobljenost delavcev podj6

ja.
Oddelek za družbeni stan»--^ skrbi za prehrano in stanov^ delavcev podjetja ter ekonomi nost poslovanja in raciona^V izkoriščanja dodeljenih sredS1^.
Pravni oddelek vrši zastnIL nje podjetja, sodeluje pri Sgt, panju pogodb, nudi nadzor. . pravno pomoč pri izvajanju j konitosti v vseh službah v PhJ jetju, in daje pravno pomoč ^ nom kolektiva ter opravlja ge pravne posle.	. j
Oddelek splošnih poslov y nalogo, da vskladi in izvršuj« V administrativne in pomožne^ sle v upravi podjetja.	„
Referat za higiensko-tehnjSo varstvo in zdravstveno zaS^ » skrbi za varnost pri delu in števanje higiensko tehn^oj predpisov v skladu z obstojaj mi splošnimi predpisi in pra niki.	_
Delo počitniških domov upravnikih teh domov, ki s°j svoje delo in upravljanje doiho odgovorni direktorju kadroV^j-splošne službe in upravnemu boru počitniških domov.
Obratna ambulanta v ua|.Seii šem smislu izvršuje vse Pr.(f tivne mere v okviru podj^i no uporabo *3-ensko-tehničnih zaščitnih s^o
skrbi za pravilno uporabo hj-ensko-tehničnih zaščitnih sm. štev, vrši vso kurativno za delavce podjetja in n j1*1 gir svojce. Pravice ustanovitelj? obratne, ambulante, izvirajoče stoječih predpisov, izvršuje jetje preko kadrovske sp*1^ službe.
STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA
26.	člen
2. Gradbeni sektorji
Gradbeni sektor je osnovna ^ota podjetja za izvrševanje Vadbenih nalog na določenem °brnočju.
Gradbeni sektor opravlja vse nalogc gradbene operative preko sVojih gradbišč, oz. objektov.
Gradbeni sektor ustanovi s Klepom CDS.
27.	člen
Gradbeni sektor vodi šef seklja, ki je za svoje delo in delo ^ktorja neposredno odgovoren kliničnemu direktorju podjetja. Sefa sektorja imenuje upravni %or.
28.	člen
Gradbena enota, gradbišče (ob-^čunska enota), je ožja organi-^cijska enota v okviru gradbe-^ga sektorja za izvrševanje padbenih nalog in opravlja na-.°ge gradbene operative na svolai ožjem krajevnem območju.
29.	člen
. Gradbišče vodi vodja gradbiš-ki za svoje delo in delo gradeča odgovarja šefu sektorja.
■k Sektorji obratov
30.	člen
Sektorji obratov opravljajo sa kovinska dela, dela proiz-jklnje gradbenega materiala, (Una dela, dela strojno inven-‘^Uiega parka in transporta.
Sektorji opravljajo vse zgoraj ”astete naloge preko obratov in klavnic.
31.	člen
.Sektorje vodijo šefi sektorjev, za svoje delo in delo sektor-V. neposredno odgovarjajo tehtnemu direktorju.
32.	člen
upžja organizacijska enota v (ktorju je obrat, oz. delavnica 'obračunska enota, ki izvršuje Pecializirane naloge svoje delnice).
33.	člen
. %rat, oz. delavnico vodi ob-jnovodja, oz. mojster, ki za svo-* delo in delo obrata, oz. delavske« odgovarja šefu sektorja.
r- Oddelek za projektiranje
34.	člen
I Oddelek za projektiranje izde-."je projekte vseh vrst gradbe-objektov, pomaga dejavno-sl* podjetja z uvajanjem novih (Mobnih tehničnih dosežkov in (per s projekti, navodili, eksponenti in podobno.
35.	člen
(Oddelek za projektiranje vodi oddelka, ki za svoje delo in ^lo oddelka odgovarja tehnič-tnu direktorju.
.Poslovnik podjetja predpisuje emajlirane naloge posameznih Sb in zadolžitve po posamez-T delovnih mestih.
spremembe organizacijske strukture
36.	člen
jj?rganizacijska struktura pod-dila, kakor tudi ekonomskih, oz. Računskih enot z ozirom na k^minjajoče se naloge podjetij hi stalna, temveč se glede na ?e potrebe menja. t(ve razvoj delavnosti in spre-i^rhibe v tehnološki in ekonom-y organizaciji narekuje potre-č Po nadaljnjem razčlenjeva-ojj ali spajanju delovnih enot, j2~ča centralni delavski svet na jvedlog sektorskega delavskega D^a, na osnovi obrazloženega edloga strokovnih služb in po-
tem, ko je že bila članom delovnega kolektiva dana možnost, da se o predlogu izjavijo.
37.	člen
Če ekonomski in tehnološki pogoji narekujejo priključitev (spojitev) gospodarske organizacije, razpravlja o priključitvi na predlog upravnega odbora najprej CDS. Obrazložen predlog o združitvi pošlje delavski svet v mnenje delovnim enotam. Po razpravi v delovnih enotah sklepa o združitvi CDS, vendar ne prej ko 15 (30) dni po tem, ko je bil predlog dan v razpravo. Predlog CDS je za podjetje dokončen, ko tega potrdi kolektiv z referendumom.
38.	člen
Pri presoji utemeljenosti predloga za snremembo organizacijske strukture podjetja je treba v celoti upoštevati skupne interese podjetja. Sklep o spremembi organizacijske strukture sprejme CDS na predlog upravnega odbora po predhodni proučitvi mnenj proizvajalnih enot.
Izvajanje poslovne politike
podjetja
39.	člen
Podjetje posluje samostojno v mejah obstoječih predpisov in obveznosti do družbenih skupnosti.
40.	člen
Poslovno leto se krije s koledarskim letom. Ob koncu leta zaključi podjetje p)s'ovne knjige in sestavi zaključni račun.
Poslovni uspeh podjetja kot celote se med letom ugotavlja s periodičnimi obračuni. Ekonomske enote so dolžne ugotavljati svoj uspeh mesečno.
41.	člen
Knjigovodstvo podjetja se vodi po obstoječih predpisih. Organizacija te dejavnosti v okviru gosoodarsko računske službe v podjetju mora ustrezati vsem principom sodobne organizacije in biti ažurna ter efektna.
42.	člen
Poslovne koristi podjetja v odnosu do zunanjih poslovnih partnerjev zastopa uprava podjetja preko glavnega direktorja in njemu podrejenih služb. Sektorji lahko sklepajo z zunanjimi poslovnimi partnerji le tiste posle, za katere jih pooblasti glavni direktor, oz. njemu podrejena ustrezna strokovna služba.
43.	člen
Izvrševanje gospodarske delavnosti ekonomske enote mora biti v celoti v skladu s poslovnimi koristmi podjet,a. Kdaj je ekonomska politika posamezne enote v nasprotju s poslovnimi koristmi podjetja, presoja upravni odbor podjetja po predhodno podanem predlogu glavnega direktorja ali odgovarjajoče strokovne službe. Upravni odbor na podlagi ugotovitve analitskega oddelka predlaga delavskemu svetu, naj za zavarovanje poslovnih koristi podjetja sprejme ustrezne sklepe. ,
Gospodarske skrivnosti so predpisane v posebnem pravilniku o gospodarskih skrivnostih.
44.	člen
Zaradi izvajanja svoje poslovne politike si mora podjetje ustvariti svoj sistem kouruinacije, kontrolo in analize poslovala, in ga določiti v posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme na predlog upravnega odoora CDS.
45.	člen
Podjetje s planom določa globalne odnose med delovnimi enotami, s tekočimi ukrepi pa ureja nastale neskladnosti med njimi.
46.	člen
Izvajanje svoje poslovne politike si podjetje zagotavlja z normativi in planskimi proporci. Pri izvajanju tekoče poslovne politike uporablja podjetje naslednje plane:
—	plan proizvodnje;
—	plan nabave in realizacije;
—	plan obratnih sredstev;
—• plan delitve;
—	plan trošenja skladov;
—	plan kadrov;
—	plan investicij in vzdrževanja.
47.	člen
O planu, kakor tudi o spremembah plana ali omejitvah delovanja plana odloča CDS na način in po postopku, ki ga določa statut za sprejemanje proizvodnega programa.
48.	člen
V okviru nalog, ki jih daje CDS s svojimi splošnimi akti (pravilniki, poslovniki) z občasnimi plani ali z ostalimi akti, s katerimi se določa poslovna politika, izvršujejo poslovno politiko podjetja strokovne službe pod neposrednim vodstvom direktorja in po smernicah upravnega odbora.
49.	člen
Tromesečno, najmanj pa dvakrat letno, mora direktor podjetja CDS poročati o uspešnosti poslovanja strokovnih služb, ki glede na to analizo ocenijo delovanje služb in ustrezno ukrepajo.
50.	člen
Temeljna dolžnost podjetja kot celote in njenih enot je predvsem dobro gospodarjenje.
bi tako sodelovanje pokazalo trenutno korist za to enoto, vendar pa v merilu podjetja gospodarsko ne bi ustrezalo.
Delitev dohodka in sistem internega obračuna
51.	člen
Ko si podjetje z obračunom zagotovi sredstva, s katerimi obnavlja vrednost z delom porabljenih sredstev, in ko pokrije zakonite obveznosti do družbenih skupnosti, razporedi čisti dohodek na del, ki služi za razširitev materialne osnove dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev.
52.	člen
Delitev čistega dohodka ureja pravilnik o delitvi čistega dohodka. Razdelitev mora biti vskla-jena z načelom delitve po delu, s konkretnimi pogoji in potrebami podjetja, s smernicami družbenega plana, posebno pa s politiko realnih osebnih dohodkov. Pri delitvi se morajo upoštevati tudi rezultati splošnih kazalcev poslovnega uspeha.
Vsakemu delavcu pripada osebni dohodek v skladu z njegovim uspehom, uspehom delovne enote ter podjetja kot celote.
53.	člen
Pravilnik o delitvi čistega do hodka določa:
— osnove in merila za delitev čistega dohodka na sredstva za sklade in na sredstva za osebne dohodke;
kateri instrumenti in kazalci se uporabljajo pri ocenjevanju poslovnega uspeha podjetja kot celote in posebej za ekonomske in obračunske enote. Za izravnavo licitacijskih razlik pri po sameznih objektih se formira izravnalni sklad podjetja.
54.	člen
Osebni dohodki se delijo po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki obsega:
—	osnove in merila za delitev sredstev namenjenih za osebne dohodke;
—	določbe o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov;
—	določbe o zagotovitvi sredstev za izplačilo osebnih dohodkov;
—	določbe o obračunavanju in izplačevanju nadurnega in nočnega dela, dela ob nedeljah in praznikih, izrednih pogojev dela, stalnost in zmanjšane zmogljivosti;
—	določbe o nadomestilih za osebne dohodke;
—	določbe o povračilih za potne stroške, selitve, za ločeno življenje itd.
55.	člen
Obračun proizvodnje in rezultatov se opravi tako, da je možen čimbolj popoln pregled v gospodarjenje v sleherne obračunske enote, če je tak obračun za enoto ekonomsko utemeljen in tehnično izvedljiv. Način obračunavanja se uveljavi z obračunsko shemo, ki podrobno določa, v katerih ekonomskih ali obračunskih enotah se ugc*av-
Vsako leto je bilo slišati mnogo pripomb od članov ostalih shTb v podjetju, da samo tehnična služba organizira različne ekskurzije za svoje člane. V letočnji jeseni pa je tudi gospodarsko-računovodska služba organizirala za svoje člane prijateljski obisk pri kolegih v SGP Gorica. Na sliki člani ekskurzije
Poslovanje podjetja se mora razvijati v okviru samoupravnih aktov podjetja, upoštevajoč pri tem vse obveznosti, ki izvirajo iz zakonitih predpisov.
Sektorji in proizvodne enote so dolžne krepiti vlogo samoupravnih organov in sode’ovati z družbenimi in političnimi organizacijami. Dolžne so v medsebojnem poslovanju vzdrževati dobre poslovne odnose. V primeru nesporazuma ali spora odloča arbitražna komisija podjetja.
Sodelovanje z drugimi gospodarskimi organizacijami namesto z enoto podjetja pomeni kršitev načel tega statuta, čeprav
—	načela za delitev sredstev namenjenih za sklade in osebne dohodke;
—	pogoje, v katerih lahko delavski svet spremeni postavljene osnove, in merila za delitev čistega dohodka.
Pri delitvi sredstev čistega dohodka je potrebno zagotoviti, da sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe delavcev rastejo sorazmerno s produktivnostjo dela in poslovnim uspehom podjetja. Upoštevati je tudi treba stalni razvoj materia ne osnove in dolgoročno politiko razvoja podjetja. Pravi.nik o delitvi čistega dohodka podjetja določa,
Ija in obračunava celotni dohodek, dohodek in čisti dohodek ter njegova delitev na osebne dohodke in sklade ter v nekaterih organizacijskih enotah se ugotavljajo samo posamezni elementi obračuna, npr. stroški, osebni dohodki ali celo samo neposredni delovni učinek na posameznih delovnih mestih.
Za interni obračun proizvodnje in poslovanja se v delovnih enotah uporabljajo planske in tržne cene, ki naj omogočijo ažurnost spremljanja poslovanja. Razlike med predračunskimi in dejanskimi cenami se morajo pri obračunu izravnati.
STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA
56.	člen
Cisti dohodek ekonomskih enot se določi tako, da se čisti dohodek podjetja, dosežen v določenem obdobju po mesečnem in periodičnem obračunu ali za ključnem računu, stavi v sorazmerje z rezultati iz zbirnega obračuna proizvodnje vseh sektorjev in se tako izračuna koeficient, s katerim se povečajo ali zmanjšajo sredstva sektorjev.
57.	člen
Podjetje vrši obračun proizvodnje in rezultate po sektorjih mesečno. Izjema je I. tromesečje, za katerega se sestavi z ozirom na naravo procesa dela skupen kumulativen obračun po sektorjih.
58.	člen
V	svrho formiranja potrebnih skladov odvajajo sektorji sredstva v odstotkih, ki so določeni z letnim planom.
59.	člen
V	podjetju se naslednji centralni skladi:
—	poslovni sklad;
—	rezervni sklad;
—	sklad skupne potrošnje;
—	rezervni sklad osebnih dohodkov;
—	posebni rezervni sklad gradbeništva;
Sektorji imajo naslednje sklade:
—	rezervni sklad osebnih dohodkov;
—	poslovni sklad, ki ga dosežejo s čistim dohodkom ekonomske enote.
UPRAVLJANJA SREDSTEV
60.	člen
Zaradi smotrnega gospodarjenja z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki se trošijo v proizvodnem procesu zaradi prizadevanja za smotrno obnovo teh sredstev in za razširjenje materialne osnove, izdelajo strokovne službe podjetja normative izdelavnega materiala, pomožnega materiala in kadrovskih potreb, predračun splošnih stroškov poslovanja, načrt investicijskega vzdrževanja, načrt uporabe amortizacijskih sredstev ter načrt potrošnje skladov podjetja in skladov enot podjetja in jih predlože v razpravo in odločanje central-
Samourpavljanje uresničujejo delovni ljudje v podjetju neposredno in s tem, da v skladu z ustavo, zakonom in statutom poverjajo določene funkcije upravljanja organom podjetja, odnosno organom delavskega samoupravljanja, ki so:
—	centralni delavski svet;
—	upravni odbor;
—	sektorski delavski svet;
—	kolektiv proizvodne enote.
Sistem upravljanja podjetja
uresničuje ustavno načelo, da morata organizacija dela in upravljanja podjetja omogočati, da delovni ljudje na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa morajo biti zagotovljeni najugodnejši pogoji za delo in poslovanje podjetja kot celote.
DELOVNI KOLEKTIV
66.	člen
O najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo podjetje, odloča delovni kolektiv podjetja z referendumom. Referendum je
nemu delavskemu svetu in sektorskim delavskim svetom.
61.	člen
Za predvidene gospodarske investicije lahko podjetje uporablja poleg sredstev, ki jih je ustvarilo v svojim delom tudi kredite, ki jih dobi v skladu z veljavnimi predpisi.
Pravilno gospodarjenje in promet s sredstvi urejajo interni predpisi (poslovnik) podjetja v okviru zakonitih predpisov. Za izpolnjevanje delovnih nalog podjetja s sredstvi neposredno razpolagajo osebe na delovnih mestih, za katere interni predpi-pisi določajo funkcije, pristojnosti in odgovornosti pri razpoga-ganju s sredstvi. Podrobnejše določbe in višino sredstev, s katerimi razpolagajo sektorji, določa letni poslovni plan. Letni plan tudi določa za delovne enote sredstva skupne potrošnje.
Delitev dohodka izvaja podjetje s planskimi normativi ali drugimi instrumenti na podlagi katerih delovne enote ustvarjajo svoj dohodek.
62.	člen
Letni program za nabavo osnovnih sredstev mora biti predhodno predložen članom delovnega kolektiva najmanj 30 dni pred skepanjem v centralnem delavskem svetu. O spremembah letnega programa, osnovnih sredstev in o ostali potrošnji sredstev .sklepa CDS.
63.	člen
Podjetje je dolžno zavarovati vso imovino s katero upravlja. Višina zavarovanja mora stalno ustrezati tržni vrednosti posameznih imovinskih predmetov. Za škodo, ki bi nastala s tem, ker sredstva niso zavarovana, odgovarja za to delo zadolžena oseba. Vse podrobnosti o zavarovanju sredstev obravnava poslovnik podjetja.
64.	člen
Strokovne službe podjetja ugotavljajo izvajanje sprejetih sklepov o uporabi in potrošnji materialnih sredstev podjetja ali enot podjetja s pomočjo sistema in metod analize poslovanja. Svoje ugotovitve morajo strokovne službe periodično posredovati organom delavskega samoupravljanja v obravnavanje in ukrepanje.
obvezen, kadar je odločiti v podjetju o združevanju ali priključitvi z drugimi gospdarski-mi organizacijami, o izločitvi posamezne prozvodne enote, ali v primeru, če nastopijo nasprotja o pomembnih vprašanjih med kolektivi proizvodnih enot, oziroma sektorjev ali samoupravnimi organi sektorjev.
Referendum se izvede tudi, če CDS tako odloči za katero vprašanje.
CENTRALNI DELAVSKI SVET PODJETJA
67.	člen
Centralni delavski svet upravlja podjetje v imenu celotnega kolektiva in šteje 41 članov, ki so izvoljeni za dobo dveh let tako, da se vsako leto na novo izvoli polovica njegovih članov.
Nihče ne more biti izvoljen dvakrat zaporedoma za člana CDS.
Člane CDS volijo člani kolektiva neposredno.
Kandidatno listo za volitve predlaga sindikalna organizacija ali določeno število članov kolektiva v skladu z veljavnimi predpisi. Kandidati sc razporedijo po volilnih enotah tako, da odpade na vsako delovno enoto določeno število članov,
vendar v sorazmerju s številom zaposlenih. Vsakokratna razporeditev se izvrši na zasedanju centralnega delavskega sveta ob razpisu volitev.
Centralni delavski svet podjetja je kojcktivni organ upravljanja podjetja, katerega osnovna naloga je vsklajevanje interesov kolektiva kot celote s splošnim družbenim interesom, ki je izražen v ustavi, družbenih planih in drugih sklepih, oz. aktih predstavniških organov družbeno političnih skupnosti. Za svoje delo je odgovoren delovnemu kolektivu podjetja in družbenim skupnostim.
68.	člen
Centralni delavski svet odloča o vprašanjih iz lastne pristojnosti na zasedanjih, ki so redna ali izredna.
Zasedanje centralnega delavskega sveta sklicuje predsednik ali njegov namestnik po potrebi, vendar najmanj enkrat na dva meseca. Sejo mora sklicati tudi kadar to zahtevata dva ali več sektorjev delavskega sveta, ena tretjina članov CDS, upravni odbor, glavni direktor, sindikalna podružnica podjetja ali pristojni zbor občinske skupščine.
69.	člen
Glasovanje je praviloma javno, razen kadar voli upravni odbor podjetja. CDS lahko sklene, da se za določena vprašanja izvede tajno glasovanje.
70.	člen
Centralni delavski svet lahko odpokliče na predlog volivcev posamezne člane, če le-ti svoje funkcije ne izvršujejo ali jo ne izvršijo v skladu z interesi kolektiva.
Odpoklic lahko predlaga sindikalna organizacija ali volilna enota, ki je predlaganega člana izvolila.
Odpoklic celotnega CDS iz enakih razlogov predlaga več kot polovica članov kolektiva.
Način izvedbe odpoklica se določi s poslovnikom samoupravnih organov.
71.	člen
Zasedanja centralnega delavskega sveta so praviloma javna, za posamezna vprašanja pa lahko delavski svet sklene, da se obravnavajo tajno.
Zasedanju centralnega delavskega sveta obvezno prisostvuje glavni direktor podjetja in člani upravnega odbora. Vsak član CDS ima pravico postavljati vprašanja upravnemu odboru podjetja in glavnemu direktorju podjetja glede njihovega dela.
72.	člen
Na vsakem zasedanju se mora voditi zapisnik, ki mora vsebovati:
— število navzočih in nenavzo-čih;
—	dnevni red;
—	potek razprave;
—	vse sklepe.
Zapisnik podpišeta dva izvoljena overovatelja, zapisnikar in predsednik delavskega sveta.
Delavski svet odloča veljavno, če je na zasedanju navzočih več kot polovica članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
Sklepi, ki jih sprejme delavski svet, se formulirajo sproti in nato v 8 dneh dostavijo vsem članom delavskega sveta in drugim, kakor to predvideva poslovnik.
73.	člen
Pristojnosti centralnega delavskega sveta so:
—• sprejema statut in druge splošne akte;
—	programe za delo in razvoj podjetja;
—	voli upravni odbor in imenuje komisije;
—	usmerja poslovno politiko
III. Sistem upravljanja podjetja
65. člen
podjetja in daje v tem smislu smernice upravnemu odboru podjetja;
—	razpisuje volitve v delavski svet podjetja;
—	razpisuje referendum in sprejema sklepe v smislu rezultatov referenduma;
—	razpravlja o delu upravnega odbora in uprave podjetja;
—	dobiti nadomestilo za iz' gubljeni osebni dohodek in povrnitev potnih stroškov;
—	predlagati kandidate za člane upravnega odbora in pravico voliti upravni odbor;
—	predlagati odpoklic upravnega odbora v celoti ali posameznih njegovih članov ter glasovati o odpoklicu.
Nekateri člani kolektiva so se udeležili strokovne ekskurzije V° Italiji, katero je organiziralo UIT Slovenije. Popotne vtise h‘>'/ objavili v naslednji številki. Na sliki: Detajl trga (foruma) v Pompejih, kjer so bile situirane vse javne zgradbe in kjer se je odvija»0 družabno življenje
—	imenuje direktorja podjetja;
—	potrjuje zaključni račun podjetja in inventurni elaborat;
—	potrjuje poslovnike organov upravi'anja;
—	imenuje zastopnike podjetja v strokovna združenja;
—	sprejema organizacijsko shemo, samoupravno shemo in obračunsko shemo podjetja;
—	sklepa o uvedbi nadurnega dela;
—	odloča o odpovedi delavcem, ki imajo več kot 20-letno dobo, oz. nad 15 let nepretrgane delovne dobe pri podjetju;
—	predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper direktorja.
Centralni delavski svet podjetja lahko poveri reševanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti upravnemu odboru ah komisijam, ki jih sam imenuje ter tako sprejete odločitve naknadno potrjuje.
74.	člen
Za nemoteno delo centralnega delavskega sveta imajo njegovi člani zlasti pravico:
—	dobiti vabilo na zasedanje (skupaj z razpravnim materialom);
—	prisostvovati zasedanju, tam postavljati vprašanja, zahtevati pojasnila od upravnega odbora in direktorja podjetja;
—	razpravljati o problematiki, ki je na dnevnem redu;
—■ glasovati pri sprejemanju sklepov;
—	sodelovati pri pripravah za zasedanje;
—	predlagati predsedniku, da skliče zasedanje;
UPRAVNI ODBOR PODJETl*
75.	člen
Upravni odbor je kolektiv^ organ upravljanja, ki neposrc0 no daje navodila in smernice sprejema sklepe , glede goSpjT | darjenja z družbenimi sredsb,' ki jih je družbena skupnost,' upala kolektivu v upravljaj.
Upravni odbor šteje 11 člat»0^ Vsak član upravnega odb^f ima namestnika. Upravni 00%. izvolijo člani CDS iz vrst ko* tiva za dobo enega leta. . „
Nihče ne more biti izvol] . več kot dvakrat zaporedoma člana upravnega odbora p o Ar
' Upravni odbor je za svoje ^ lo odgovoren centralnemu % lavskemu svetu in delovni kolektivu.
76.	člen	t
Kot kolektivni organ sprej^
sklepe o vprašanjih z dneva6^ reda samo na sejah, katere r sklicujejo najmanj enkrat ^ sečno. Seje upravnega odb0^, sklicuje predsednik, katereg3^ volijo čkmi upravnega odb°v, na prvi seji. Predsednik nega odbora je dolžan skl»cJ sejo, če to zahteva CDS, glaU direktor podjetja ali polo»" članov upravnega odbora.
77.	člen	„
Upravni odbor ima nasle^
pristojnosti:	J
—	neposredno upravlja s Prijetjem na podlagi sklepov ,c v tralnega delavskega sveta skladu z drugimi veljavi» predpisi;
—	sestavlja predloge o šanjih, ki spadajo v delo*» centralnega delavskega svet
statut podjetja — statut podjetja — statut podjetja — statut podjetja — statut podjetja — statut podjetja — statut podjetja —
~~ predloži centralnemu de-*aYskemu svetu v odobritev zaključni račun;
— izvršuje vse ukrepe za napredek proizvodnje, povečanje Produktivnosti deia, izboljšanje kvalitete, povečanje štednje in
«rugo;
~~ sklepa o sprejemu delavcev 115 vodilna delovna mesta;
"- rešuje pritožbe delavcev Proti odločbam direktorja;
,izvršuje vse ukrepe za strokovno izobraževanje delavcev;
izvršuje vse ukrepe za pralno uporabo sredstev s kateri-Pti upravlja podjetje;
■— voli predstavnike podjetja r organe raznih strokovnih druženj in zbornic;
-- poroča centralnemu delavnemu svetu podjetja o svojem *u;
koordinira delo Rektorskih Savskih svetov, kolektivu prehodnih enot;
— obravnava spore in probleme, ki nastanejo med sektorji m predlaga centralnemu delavnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov;
. "- opravlja zadeve, ki mu jih plastne pristojnosti poveri
sprejema vse ostale sklepe v sJhislu obstoječih predpisov in ®4vilnikov podjetja.
.^a svoje delo je upravni od-j0°r odgovoren centralnemu de-hskemu svetu.
Komisije centralnega
DELAVSKEGA SVETA
78.	člen
. Centralni delavski svet imenu-•,e za pomembnejša delovna pobočja, oz. za reševanje važnejša vprašanj svoje stalne in obesne komisije. Stalne komisije > ustanavljajo za tista področ-poslovne politike, ki zahteva-5 kontinuirano delo in so po-^bnega pomena za podjetje. Wokrog in pristojnosti stalnih ;0taisij so določene s tem stanom ali z izrecnim zakonskim ^adpisom.
..Občasne komisije se ustanavljajo za reševanje posameznih m°blemov, ki zahtevajo poglob-|na obravnavanja s strani Vavnih organov. Delokrog in Wstojnosti občasnih komisij Izloči centralni delavski svet s Klepom pb imenovanju komisi-
79.	člen
^Organi upravljanja imenujejo ^misije iz vrst članov kolekti-3, tako, da je predsednik ko-. «sije obvezno član organa Javljanja, ki je komisije ime-j°val. število članov komisije lijoči organ upravljanja hkrati ■menovanjem.
80.	člen
.Stalne komisije centralnega klavskega sveta imajo nasledit splošne pristojnosti:
.spremljajo stanje ter ob-jhnavajo vsa vprašanja, pred-j'Se, pripombe in pritožbe čla-.°v kolektiva in proizvodnih t>ot s svojega področja dela; j'- obravnavajo osnutke samo-jPravnih aktov in druge predlo-r za zasedanja centralnega delfskega sveta s svojega področ-* dela;
!,"• odločajo o zadevah, ki so poverjene z določbami sa-v^upravnih aktov ali o zadevah, il jih jim poveri centralni desici svet.
Navedene splošne pristojnosti v6 veljajo za komisije za skle-{Šnje in odpovedovanje delov-I, razmerij in za disciplinsko Visijo.
81.	člen
jj Stalne komisije centralnega Savskega sveta so:
komisija za sklepanje in spovedovanje delovnih razme-
^ disciplinska komisija;
komisija za poslovni proietti; plan in ekonomska vpraša;
—	kadrovska komisija;
—	komisija za družbeni standard;
—	komisija za zdravstveno in tehnično varstvo;
—	komisija za novatorstvo in racionalizatorstva.
82.	člen
Komisija za poslovni program, plan in ekonomska vprašanja ima razen splošnih še naslednje pristojnosti:
—	obravnava osnutek perspektivnega in poslovnega programa, letnega poslovnega plana ter pravilnika o razdeljevanju čistega dohodka;
—	spremlja izpolnjevanje perspektivnega poslovnega programa in letnega poslovnega piana ter predlaga proizvodnim enotam in drugim samoupravnim in strokovnim organom ustrezne ukrepe;
—• spremlja politiko cen v podjetju in predlaga CDS-u ustrezne ukrepe;
—	potrjuje poročila o nabavi, prodaji ali odpisu osnovnih sredstev.
83.	člen
Kadrovska komisija spremlja in obravnava probleme kadrovske politike v podjetju. Poleg splošnih ima še naslednje pristojnosti:
—	obravnava osnutek pravilnika o kadrovanju in napredovanju, osnutek o delovnih razmerjih ter osnutek formulacije kadrovske politike podjetja;
—	spremlja in obravnava sistem delitve osebnih dohodkov v podjetju ter vse predloge, ki se nanašajo na materialno stimulacijo članov delovnega kolektiva;
—	spremlja in obravnava smoter za poslovanje, razmeščanje in napredovanje delavcev;
—	spremlja in obravnava fluk-tuacijo v podjetju in to posebej po proizvodnih enotah;
—	skrbi in nadzoruje smotrno razmestitev mladoletnikov, žena, invalidov ter starejših in bolehnih oseb na ustrezna delovna mesta;
—	spremlja in obravnava politiko in oblike strokovnega izi-popolnjevanja članov kolektiva;
—	sklepa o dodeljevanju štipendij članom kolektiva in drugim štipendistom;
—	obravnava socialno delo iti socialne probleme v podjetju ter s tem v zvezi predlaga pristojnim organom potrebne ukrepe.
84.	člen
Komisija za družbeni standard ima poleg splošnih še naslednje pristojnosti:	. .
—- obravnava osnutek pravilnika o razdeljevanju stanovanj;
—	v okviru splošnih smernic centralnega delavskega sveta in sprejete namenske razporeditve sredstev odloča o neposredni uporabi sredstev sklada skupne porabe;
—	obravnava predlog politike gradnje in dodeljevanja stanovanj članov kolektiva;
—	v okviru določb samoupravnih aktov in splošnih smernic delavskega sveta dodeljuje stanovanja in posojila za gradnjo stanovanj članom kolektiva;
—	usmerja in nadzira poslovanje obratov družbene prehrane, počitniških domov, športnih objektov in podobno.
85.	člen
Komisija za zdravstveno in tehnično varstvo obravnava delovne pogoje v podjetju, probleme zdravstva in tehničnega varstva.' Poleg splošnih ima še naslednje pristojnosti;
—	obravnava osnutek pravilnika o zdravstvenem in tehničnem varstvu;
_____obravnava poročila in analize o poklicnih boleznih in nezgodah pri delu in z njimi vezane posledice v podjetju;
—	postavlja centralnemu delavskemu svetu predlog, koliko
sredstev naj se v letnem poslovnem planu porabi za izboljšanje delovnih pogojev, za zdravstvo in tehnično varstvo pri delu;
— usmerja in nadzira porabo sredstev, ki so v podjetju namenjena za izboljšanje delovnih pogojev ter za zdravstveno in tehnično varstvo.
86.	člen
Disciplinska komisija obravnava in odloča o kaznovanju vseh primerov kršenja delovne discipline iz svoje pristojnosti. Delokrog in način poslovanja komisije je predpisan v pravilniku o delovnih razmerjih, oz. v pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti.
87.	člen
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij obravnava in odloča o vseh sprejemih v delovno razmerje, kakor tudi o odpovedi delovnega razmerja. Pristojnosti te komisije izhajajo iz pravilnika o delovnih razmerjih podjetja.
GLAVNI DIREKTOR PODJETJA
88.	člen
Poslovanje podjetja vodi glavni direktor pod.etja, kar predstavlja tudi njegovo temeljno pristojnost.
Glavni direktor je pri svojem delu samostojen in je osebno odgovoren delovnemu kolektivu in organom upravljanja podjetja in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti.
Glavnega direktorja podjetja imenuje na podlagi javnega razpisa delavski svet na predlog razpisne komisije ob pogojih in po postopku določenem z zakonom. Razpisno komisijo sestavlja z zakonom določeno število predstavnikov podjetja in občine.
Glavni direktor je na ta položaj imenovan za čas, ki ga določa poseben zakon in je lahko po istem postopku znova imenovan.
Glede izvrševanja svoje funkcije ima glavni direktor naslednje pristojnosti:
— predstavlja podjetje v odnosu do organov oblasti, uprave,
sodstva in političnih forumov;
—	vodi poslovanje podjetja (organizira delovni proces);
—	izvršuje sklepe organov upravljanja;
—	predstavlja v odnosu do članov kolektiva disciplinsko starešino;
—	zastopa podjetje pri sklepanju poslovnih odnosov in v temi smislu podpisuje vse po-
godbe, ponudbe in druge listine ter dokumente, s katerimi se prevzemajo dolžnosti, obveznosti in pravice do pravnih in fizičnih oseb;
—	zadrži izvršitev sklepa organov upravljanja, če so ti v nasprotju z zakonitimi predpisi ali pa če misli, da je sklep za podjetje škodljiv;
—	izdaja odločbe za izvršitve sklepov organov upravljanja;
—	obvešča organe upravljanja o delu strokovnih služb, o poslovanju podjetja in njegovi poslovni ter ekonomski problematiki;
—• vodi seje kolegija;
Glede na svojo službeno funkcijo in položaj je glavni direktor član upravnega odbora podjetja.
89.	člen
Glede izpolnjevanja svoje temeljne pristojnosti se poslužuje glavni direktor podjetja pomožnih organov uprave podjetja, ki so:
—	strokovni kolegij;
—	strokovni svet;
—	občasne strokovne komisije.
90.	člen
Strokovni kolegij je posvetovalni organ glavnega direktorja in ga sestavljajo:
—	glavni direktor;
—	direktorji služb.
Strokovni kolegij se sestaja
po potrebi na zahtevo glavnega direktorja. Sejam strokovnega kolegija predseduje glavni direktor, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča tehnični direktor podjetja.
Naloge članov strokovnega kolegija so, da s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami dajejo glavnemu direktorju na njegovo zahtevo sugestije, kako naj se problemi iz posameznih služb najbolje rešijo. Mnenja posameznih članov na seji niso obvezna. O poteku seje strokovnega kolegija se mora voditi zapisnik in ga dostaviti vsem članom strokovnega kolegija.
91.	člen
Strokovni svet (seja šefov sektorjev)
V cilju vsklajevanja in reševanja tekočih problemov proizvodnje se sklicuje enkrat mesečno strokovni svet podjetja.
Strokovni svet sestavljajo:
—	glavni direktor;
—	direktorji služb;
—	glavni inšpektor priprave dela;
—	analitik;
—■ šefi sektorjev;
—	po potrebi se povabijo vodje oddelkov, katerih problematika se obravnava.
Strokovni svet se praviloma sestaja v začetku meseca od 5. do 10. Seje sklicuje tehnični direktor podjetja ter jih tudi vodi.
Občasne strokovne komisije
92.	člen
Kadar se v podjetju pojavi problem, ki ga ni mogoče rešiti na eni seji, se ta naloga poveri komisiji, ki jo sestavljala strokovnjaki.
Komisijo lahko imenujejo organi delavskega samoupravljanja ali glavni direktor. V odločbi o imenovanju komisije mora biti navedeno, kakšno delo naj komisija opravi v rednem ali izven rednega delovnega časa in rok, do kdaj mora komisija delo opraviti.
SEKTORSKI DELAVSKI SVETI
93.	člen
Sektorski delavski sveti so organi upravljanja posameznih sektorjev, ki jih izvolijo člani kolektiva teh sektorjev na način, ki ga določajo veljavni predpisi in v duhu sklepov centralnega delavskega sveta z namenom, da se upravljanje čim bolj približa proizvajalcem ter s tem uresniči načelo decentralizacije samoupravljanja.
Člani centralnega delavskega sveta so tudi člani sektorskega delavskega sveta.
94.	člen
Sektorski delavski svet je kolektivni organ upravljanja ter odloča in sklepa na zasedanjih, ki so redna ali izredna. Pogoji in način sklicevanja zasedanj so enaki kot za centralni delavski svet. Zapisniki zasedanj,, sklepi in pismeni odpravki predlogov sektorskih delavskih svetov, se dostavljajo centralnemu delavskemu svetu, upravnemu odboru in upravi podjetja.
Na svojem 1. zasedanju izvoli sektorski delavski svet izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika ter imenuje stalne komisije kot pomožne organe za izvrševanje lastnih pristojnosti. Zasedanju sektorskega delavskega sveta mora prisostvovati šef sektorja.
Sektorski delavski svet šteje od 15 do 25 članov, konkretno pa število za posamezni sektor določi centralni delavski svet ob priliki razpisa volitev.
95.	člen
Sektorski delavski svet zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat v šestih tednih. Predsednik delavskega sveta je dolžan sklicati zasedanje na zahtevo ene tretjine članov, na predlog sindikalne podružnice sektorja, na zahtevo centralnega delavskega sveta in šefa sektorja.
Delavski svet sektorja odloča veljavno, če zasedanju prisostvuje več kakor polovico njihovih članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa delavski svet sklene, da se za določena vprašanja izvede tajno glasovanje.
96.	člen
Poleg splošnih ima delavski svet sektorja še naslednje posebne pristojnosti:
—	na osnovi proizvodnega plana podjetja obravnava, sprejema in potrjuje proizvodni plan sektorja;
—	zasleduje in analizira poslovni uspeh sektorja in sprejema ustrezne ukrepe; .
—	v skladu z veljavnimi predpisi, samoupravnimi akti podjetja sprejema samoupravne akte sektorja;
—	sprejema sklepe o gospodarjenju sektorja in o izpolnjevanju proizvodnega plana;
Še ena slika s strokovne ekskurzije po Italiji. Postaja Garibaldi v Neaplju. Med trikraknimi stebri se nam odpira pogled na rastoče stolpnice, ki bodo v bodoče središče novega mesta
STATUT PODJETJA - STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA - STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA - STATUT PODJETJA - STAT'
—	daje predloge in mišljenja o vseh vprašanjih, ki jih rešuje in o njih odloča centralni de av-ski svet in upravni odbor podjetja;
—	imenuje po potrebi svoje stalne in občasne komisije;
—	analizira periodične obračune in daje ustrezne predloge;
—	razporeja s čistim dohodkom po formiranju skladov do višine, do katere je predvideno s planom podjetja;
—	formira lastne sklade iz ustvarjenih sredstev za osebne dohodke, kakor tudi iz sredstev čistega dohodka;
—	sprejema letni plan dopustov;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje in varovanje družbenega premoženja, ki je" dano v upravljanje sektorju;
—	sprejema poslovnik o delu sektorskega delavskega sveta in delu proizvodnih enot.
98. člen
Proizvajalne enote so oblika upravljanja podjetja po neposrednih proizvajalcih, ker se ustanavljajo z namenom dviganja produktivnosti dela ter ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju.
Proizvajalna enota voli iz svojega kolektiva le predsednika in njegovega namestnika. Kolektiv proizvajalne enote se sestaja po potrebi, toda najmanj enkrat mesečno. Zapisniki o sklepih in predlogih proizvajalne enote se dostavljajo sektorskemu delavskemu svetu in šefu sektorja.
Sestanku kolektiva proizvajalne enote mora prisostvovati šef gradbišča.
99. člen
V. Dolžnosti, odgovornosti ter pravice iz
delovnega razmerja
106. člen
Delovno razmerje izhaja iz svobodnega, združenega in organiziranega dela v kolektivu. Vse pravice in položaj vsakega člana delovnega kolektiva izhajajo iz dela.
107. člen
97. člen
Proizvodne enote
Za uresničitev ustavnega načela, da mora biti organizacija dela in samoupravljanja v podjetju tako, da delavcem omogoča na vseh stopnjah in oblikah skupnega dela čimveč neposrednega odločanja o vprašanjih svojega dela in ekonomskega položaja z namenom, da bi dosegli najboljše uspehe pri organizaciji proizvodnje in dejavnosti, pa se zaradi tega ustanavljajo proizvodne enote, katerih kolektivi so osnovni nosilci samoupravljanja v podjetju.
Načela za poslovanje in delo proizvodnih enot so:
—	organizacija dela, oziroma proizvodnje v okviru enote ter s tem v zvezi uporaba družbenih sredstev mora biti taka, da zagotavlja doseganje najboljših uspehov tako za enoto samo, kot tudi za celotno podjetje. Na podlagi tako postavljene organizacije dela mora kolektiv proizvodne enote stremeti za dosledno uresničitev načela ekonomskega poslovanja;
—	kolektiv proizvodne enote je pristojen tudi za urejanje vzajemnih razmerij, ki izvirajo iz osnove skupnega dela vseh članov kolektiva enote ter skrbi za izboljšanje življenjskih razmerij delovnih pogojev članov kolektiva enote.
Kolektiv proizvajalne enote je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov enote.
Delovno razmerje sklepa delavec prostovoljno s pooolašče-nim predstavnikom podjetja. S sklenitvijo de.ovnega razmerja pa sprejme delavec brezizjemno vse obveznosti in pravice, ki so predpisane z zakonitimi ali internimi predpisi podjetja. Posebne pravice ali obveznosti se lahko dogovorijo z delavcem in so zanj in za podjetje veljavne le, če interni predpisi podjetja ali poseben sklep delavskega sveta take pravice in obveznosti predvideva ali dopušča za posamezne kategorije oseb in v posebej določenih pogojih.
108. člen
Upoštevajoč načela in določila ustave, zakonov tega statuta ter drugih samoupravnih aktov, imajo člani kolektiva predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
a) Pravice
IV. Samoupravni
akti
100. člen
Organi upravljanja podjetja in sektorjev imajo na podlagi pooblastil in norm, zakonitih pred pisov, pravico in dolžnost avtonomno urejati notranje odnose predpisi, ki jih v okviru pri-
jetja poslovanje, medsebojno razmerje delovnih in drugih enot podjetja, sestava, pravice in dolžnosti organov upravljanja ter delovne in druge pravice in obveznosti delavcev v podjetju.
znanih pristojnosti oblikujejo.
101. člen
Predpisi, ki jih organi upravljanja sprejemajo in z njimi določajo notranjo ureditev in odnose. se oblikujejo po naslednjih načelih:
—	osnutek sestavi strokovna služba ali pa v ta namen imenovana komisija organov upravljanja ter ga predloži upravnemu odboru;
—	upravni odbor pregleda osnutek in če je mnenja, da je sposoben za javno obravnavanje, odredi, da se ga da v javno razpravo kolektivu s tem, da določi tudi rok javnega obravnavanja, ki ne sme biti krajši od 15 dni;
—	po preteku roka javne razprave sestavljalec osnutka pregleda pripombe, izvrši analizo, po potrebi dopolnjeni osnutek skupaj s celotno analizo predlogov in dopolnitev predloži centralnemu delavskemu svetu v razpravo in v sprejetje.
104. člen
Pravilniki so predpisi avtonomnega značaja, katere sprejme podjetje z namenom, da uredi in določi režim odnosov na določenem področju, upoštevajoč pri tem vsebino pooblastila zakonitih predpisov.
105. člen
Poslovniki so predpisi proce-sualnega značaja, ki se sprejmejo z namenom, da se doLči postopek in način dela posameznih organov in služb podjetja.
102. člen
Vsebina samoupravnih aktov mora biti vedno in v celoti prilagojena družbenim načelom, ki veljajo v dani fazi razvoja družbenih odnosov. Pri sprejemanju aktov samoupravnega značaja je stremeti za tem, da se z njimi zaščiti tako interes družbene skupnosti, kakor tudi interes podjetja.
Za ureditev notranjih odnosov sprejemajo samoupravni organi naslednje splošne akte:
—	statut podjetja;
—	pravilnike;
—	poslovnike.
Na sliki je mosto Bern v Svici, kjer se je član našega kolektiva tov. Vrbnjak več kot 8 mesecev specializiral v remontu gradbenih strojev. Več o tem berite na 8. strani
103. člen
Statut urejuje v skladu z usta-o in zakoni organizacije pod-
—	da se lahko pritoži proti odločitvi kateregakoli organa v podjetju;
—	da uveljavlja po potrebi svoje zakonite zahteve s tožbo pred rednim sodiščem;
—	do rekreacije.
b) Dolžnosti
—	da je razporejen na de’o v skladu s svojimi strokovnimi in drugimi osebnimi sposobnostmi enako kot drugi;
—	da je lahko izvoljen v vse samoupravne organe in da se lahko pod enakimi pogoji poteguje za katerokoli vodilno ali strokovno delovno mesto;
—	da se lahko udeleži sej delavskega sveta;
—	da ima realno in enakopravno možnost izobraževanja in strokovnega izopolnjevanja, ki je potrebno za njegovo delovno mesto, oz. za njegovo napredovanje v okviru za to določenih sredstev in sprejetih splošnih pogojev;
—	da sprejema osebne dohodke in nadomestila v skladu s svojim delom enako kot drugi po interno sprejetih predpisih;
—	da je v skladu s predpisanimi pogoji enakopravno deležen varstva pri delu, počitku, dopustu, socialnem zavarovanju ter drugih ugodnostih, ki jih daje podjetje;
—	da lahko zahteva odgovor na posamezna vprašanja, ki so v zvezi z delom ali poslovanjem podjetja;
—	osebno mora opravljati odrejeno delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen;
—	podrejati svoje osebne interese interesu kolektiva in družbene skupnosti;
—	v okviru izoplnjevanja svojih delovnih dolžnosti dosledno stremeti za izvajanje načel dobrega gospodarjenja;
—	da se drži delovnega reda ter vseh varnostnih, zdravstvenih kot tudi strokovnih predpisov in instrukcij pri delu;
—	da skrbi za izpopolnjevanje kvalitete svojega dela tako, da se neposredno strokovno izobražuje in izpopolnjuje;
—	da sodeluje pri razpravljanju in reševanju strokovnih problemov, ki se tičejo njegovega delovnega mesta, delovne skupine, delovne enote in podjetja v razmerju s svojimi strokovnimi sposobnostmi;
—	da sodeluje pri razpravljanju in odločanju o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja celoten kolektiv, oz. kolektiv njegove proizvodne enote in delovne skupine;
—	da prevzame strokovno odgovornost za svoje delo in materialno odgovornst za škodo, ki jo povzroči namerno ali iz malomarnosti;
—	da sodeluje vzpodbudno in tovariško ter spoštuje svoje sodelavce in člane kolektiva, s katerimi stopa v medsebojne delovne stike;
—	da čuva poslovno tajnost.
109. člen
Zaradi izvajanja dolžnosti, odgovornosti ter pravic članov kolektiva, morajo priti pri izvajanju poslovne politike in urejanju notranjih odnosov v celoti do izraza načela o izobraževanju in strokovnem usposabljanju članov kolektiva, o zaščiti pri delu, o rekreaciji in drugih aktualnih problemih notranjega življenja.
110. člen
111. člen
Podjetje vsako leto izloči iz tistega dohodka določen del sredstev za dajanje pomoči članoi» kolektiva, katera se dajejo v naslednjih oblikah:
—	dodelitev stanovanj v up0-rabo v stanovanjskih stavbah last podjetja;
—	dodelitev posojil za nakup stanovanja, oz. prednakup stanovanjske pravice, za zidanj? lastnih stanovanjskih stavb, oziroma stanovanj;
— dodelitev podpor ali pose jil ob elementarnih nezgodah i? podobnih drugih izjemnih pf merih;
— dodelitev podpor in regf* sov članom kolektiva in njih?
vim svojcem pri uporabljanju & koriščenju rekreacijskih napra^ počitniških domov, okrevališč' delavskih naselij, menz itd.
— pravna pomoč pri reševanju pravnih zadev članom kolektiva.
112. člen
Za rekreacijo članov kolektb9 so organi delavskega samoupravljanja še posebej dolžni zagotoviti predvsem:
—	aktivni odmor med redniH’ delovnim časom;
—	en dan tedenskega počitka«
—	organizirati v okviru danih možnosti razne izlete;
—	v času letnih dopustov za' gotoviti ustrezen počitek v rekreacijskih centrih;
—	razvijati športno dejavno5! v smislu rekreacije na osno'1'
množičnega udejstvovanja nov kolektiva.
113. člen
Za zaščito delavcev mora bi1'
Kadrovska politika v podjetju predstavlja enega bistvenih elementov pri poslovanju in vodenju podjetja. Zato je potrebno, da organi upravljanja, kakor tudi strokovne službe podjetja pri svojem poslovanju in delu uresničujejo naslednja načela:
Podjetje je dolžno omogočiti delavcu in mu dati pomoč, da se izobražuje. Podjetje daje v to svrho na razpolago sredstva ter organizira strokovno službo za izobraževanje delavcev v podjetju z naslednjimi nalogami:
—	izobraževanje in strokovno usposabljanje proizvajalcev za racionalno uporabo proizvajalnih sredstev, metod dela, dviga storilnosti pri delu, sprejemanja ukrepov za stalno povečanje delovne strokovnosti proizvajalcev;
—	izboljšanje sodobne organizacije dela;
—	izdelava profilov za delovna mesta, ki naj ustrezajo tehnološkim procesom dela z učnimi načrti za posamezne poklice z namenom, da bi hitreje dosegali čim .večjo produktivnost dela;
—	dopolnjevanje strokovnega znanja delavcev;
—	dodeljevanje štipendij skladno s pravilnikom o štipendiranju.
v podjetju zagotovljena potrtfh na varnost pri delu. Za izvajaj predpisov v zvezi z varno51! pri delu in kontrolo nad izv# njem, je v okviru kadrovsh splošne službe organiziran P-e ben referat, kateri izvaja svoj? naloge na osnovi veljavnih prea pisov in ustreznega pravilnik® podjetja. Strokovni sodelavci . navedenega področja so dolza občasno poročati o dejanske11 stanju organom upravljanja. s_ posebej pa je treba poročati org3' nom upravljanja a vseh težjih srečah pri delu s poudarkom3 izvajanju načela osebne odr vornosti za nesreče pri delu. 9 Podjetje zagotavlja in daje 1 izvedbo zaščite pri delu vsa trebna denarna in nedenaflL sredstva. Ta sredstva služb predvsem za:
varst',°
—	higiensko-tehnično
pri delu,
—	preventivno zdravstveno ^ ščito.
114. člen
Obveščanje kolektiva
O1®'
ščanja in informacij. PredvS1 pa se poslužuje:
—	glasila GIP »Ingrad«;
—	javnega objavljanja sk'!
!
Vsi člani kolektiva imajo vico biti obveščeni o delu sab1, upravnih organov, o delu P°a jetja, o delu predstavniških 1 les v komuni, organov družb, nega upravljanja in organiza1-1^ če je njihovo delo povezano delom podjetja.
Podjetje ima organizirana ^
uporablja razna sredstva ob'^
pov, odredb in samoupravo predpisov na oglasnih deskah«
izdajanja okrožnic in ^
gih pismenih odredb, ki se ^
stavljajo vodilnim organom ^ delavcem v podjetju, da o obveščajo svoje podrejene.
STATUT PODJETJA — STATUT PODJETJA — STATUT PODJE
115.	člen
Obveznosti in pravice ter drusa vprašanja iz delovnega razmerja so urejena s:
pravilnikom o delovnih razmerjih;
- pravilnikom o razdeljevanju osebnih dohodkov;
. ~~ pravilnikom o higienskem m tehničnem varstvu pri delu;
pravilnikom o razdeljevanju stanovanj;
ter po potrebi tudi drugimi Pfavilniki in organizacijskimi fredpisi.
116.	člen
„ Pravilnik o delovnih razmerah določa pravice in dolžnosti klavcev, izvirajoče iz delovnega hzmerja, posebno pa še:
sklepanje delovnega razmerja;
—	razporejanje na delovno
mesto;
—	delovni čas;
odmori, počitki, dopusti;
—	premeščanje;
splošne in posebne pogoje ?a sklenitev delovnega razmerja; m napredovanje;
o materialni odgovornosti Mavcev, o delovni disciplini, o msciplinski odgovornosti, kaz-mh in disciplinskem postopku; ■— o posebnem varstvu žena, badine in invalidov;
—	o prenehanju delovnega m^rnerja;
, — o pravici ugovora in pritož-°e ter o pooblastilu za izvajanje Mločb o delovnih razmerjih.
117.	člen
.Pravilnik o higienskem in teh-mčnem varstvu pri delu vsebuje Mlpčbe o vseh ukrepih in sredstvih, ki varujejo delavca pri Mlu. Pravilnik mora vsebovati mdi precizne določbe o organi-taciji HTV službe, o požarni 'arnosti, o nabavi in uporabi *$ebnih zaščitnih sredstev, o
črnosti miniranja itd.
Pravilnik mora posebej raz-
mejevati odgovornosti in stopnjo odgovornosti.
118.	člen
Pravilnik o razdeljevanju stanovanj obsega določbe o kriterijih za pridobitev pravice, oz. prioritete za dodelitev vseh vrst stanovanj. Pravilnik precizira tudi določila o dodelitvi posojil za nakup stanovanja in za zidanje lastnih stanovanjskih stavb.
VI. Končne določbe
119.	člen
Z dnem ko prične veljati ta statut, preneha veljavnost vseh internih predpisov, ki so v nasprotju s tem statutom. Statut se sprejme po postopku, ki velja za sprejem internih aktov v podjetju s tem, da se mora pred dokončno potrditvijo predložiti v obravnavo občinski skupščini.
120.	člen
Statut podjetja mora biti v skladu s predpisi veljavne zakonodaje in ustrezati zahtevam tekoče prakse in fazi razvoja proizvodnih odnosov v kolektivu. Glede na to je treba neustrezna določila, hkrati z nastalimi snre-membami, obnoviti in dopolnjevati.
121.	člen
Obravnavanje predloga za spremembo in dopolnitev statuta lahko predlaga:
—	ena tretjina članov kolektiva podjetja;
—	polovica sektorskih delavskih svetov;
—	uoravni odbor podjetja;
—	centralni delavski svet podjetja;
—	sindikalna organizacija podjetja.
Komisija CDS za izdelavo
statuta
Osnutek
Centralni delavski svet podjetja je na svojem zasedanju dne . sprejel
SKLEP
'Spremembi in dopolnitvah Pravilnika o oddajanju stanovanj s katerimi podjetje razpolaga.
Desetemu členu se dodajo novi členi.
lO.a člen
Članom kolektiva se dajejo v ^Porabo stanovanja na osnovi ^dnakupa stanovanjske pravi-^ zgrajena ali kupljena na kre-
Prednakup stanovanjske pralce se izvrši na osnovi natečaja, ki ga razpiše Upravni odbor Ujetja.
lO.b člen
Udeleženec natečaja <za prednakup stanovanjsike pravice mora vplačati znesek, ki je določen s spodnjo tabelo, pfi čemer se upošteva višina na osnovi tromeseč-nega povprečja osebnih dohodkov.
Mesečni os. doh. v		Enosobno stanovanje	Dvosobno stanovanje	Trosobno stanovanje
jj,	20.000	170.000	252.000	402.000
, 001 — 25.000	190.000	272.000	374.000
,5'001 — 30.000	204.000	290.000	430.000
«O.OOI — 35.000	221.000	305.000	455.000
5.001 — 40.000	238.030	331.000	485.000
0.001 — 45.000	255.000	350.000	515 000
5.001 — 50.000	272.000	360.000	540.000
0.001 — 55.000	298.000	393.000	575.000
?001 — 60.000	319.000	420.000	617.000
M01 — in dalje	340.000	442.000	655.000
Znesek za prednakuip stamo-,.anjske pravice je treba vplača-i v celoti naenkrat in to v roku, Močenem na rešenju posebne Mečajne komisije in Upravnega “bora podjetja.
lO.c člen
predplačnikom za stanovanjce pravico se predplačilo obravnava z delom stanarine, ki Odstavlja amortizacijsko osno-V° in to v enakih mesečnih ob-'Mih; znesek se dobi na osnovi Računa, če znesek predplačila pavice delimo z višino enome-Mie amortizacije, ki je fiksira-a ob času podpisa pogodbe o Mrabljanju stanovanja.
lO.č člen
Odpoved pogodbe uporabljanja stanovanja se sme dati nosilcu stanovanjske pravice iz razlogov v čl. 136 in 140 Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur list FLRJ, št. 16/59).
V tem primeru se nosilcu stanovanjske pravice zajamčijo najnujnejši prostori in se mu z en-kratkim izplačilom izplača celoten znesek do tega dne neobra-čunanega zneska iz naslova pred-nakupa stanovanjske pravice.
lO.d člen
Računovodstvo podjetja je dolžno voditi posebno kartoteko predplačnikov stanovanjske pravičen s podatki o vplačilu in o obračunavanju zneska prednaku-pa stanovanjske pravice.
Nove naloge pri gradnji stanovanj za tržišče
Stanovanje v socializmu ni več sredstvo za pridobivanje in bogatenje, temveč potrošno blago, ki ga raibi in uživa državljan socialistične skupnosti. Naša družba vlaga vsa povojna leta ogromna sredstva v gradnjo stanovanj, ker je to problem naše družbe in imamo iz področja gradnje stanovanj in stanovanjskih razmerij celo vrsto predpisov. Že to dejstvo dokazuje, da stanovanje ni individualen problem, temveč problem naše družbene skupnosti.
do prva vseljiva stanovanja. Pri tem Ingrad nesporno lomi led v Sloveniji, saj bo ta primer odločil ali se bo obnesel industrijski način proizvodnje stanovanj pri nas, o čemer imajo strokovnjaki zelo deljena mišljenja.
Upamo, da kolektiv ne bo razočaral samega sebe.
S tem. da je podjetje pričelo z gradnjo za tržišče, pa so na podjetje prešle številne nove naloge.
Z zakonom o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list SRS št. 8/63)
Montažna stanovanjska objekta bi morala biti po planu gotova do novega leta. Toda nekaj objektivnih, še več pa subjektivnih vzrokov in tudi tu bomo morali počakati toplejše vreme.
Kar zadeva nas kol gradbince, smo bili vse do preteklega leta [tri gradnji stanovanj vezani izključno na Sredstva, s katerimi so razpolagali investitorji in razni namenski skladi. Posledica tega je bila, da smo morali graditi izključno taka stanovanja, kakor jih je zahteval investitor in le takrat kadar je investitor želel. Nismo imeli možnosti zadovoljiti potrebe trga, ne razviti lastne iniciative, delo samo pa je že itak sezonskega značaja. Nekon-tinuirana gradnja je naš položaj še slabšala.
V letu 1962 je naše podjetje pričelo /. gradnjo stanovanj za tržišče. Kredit za obratna sredstva smo dobili od Republiškega skladu za izgradnjo stanovanj za dobo 5 let 150 milijonov, od Komunalne banke v Celju pa imamo kratkoročni kredit 100 milijonov. Poleg tega koristimo avanse kupcev stanovanj in skladov za stanovanjsko izgradnjo Občinskih skupščin ter lastna obratna sredstva v višini okrog 50 milijonov dinarjev.
Gradnjo stanovanj za tržišče je vnesel v proizvodni plan podjetja Centralni delavski svet v letu 1962 in v letu 1963.
S tem, da je naše podjetje pričelo z gradnjo stanovanj za tržišče, so prešle na podjetje in organe delavskega samouiprav-Ijanjn nove odgovorne naloge. Delavski svet mora sprejeti tako gradnjo v svoi vsakoletni proizvodni plan. Naloga organov in vodstva podjetja je. da prisluhne trgu. i. j. ,potrebam po velikosti, funkcionalnosti in seveda finančni moči kuncev. S širšega družbenega stališča pa je potrebno upoštevati, da moramo graditi istanovanin /. uporabo znanstvenih dosežkov v gradbeništvu, z uporabo novih cenenih materialov, z boljšo organizacijo delo. da bomo za sredstva, ki jih družba daje v te namene, dobili čim več stanovanj. Sedaj imamo proste roke pri izbiri tipov stanovanj, pri izbiri rokov in tudi pri cenah, kor vse pa mora biti prilagojeno tržnim prilikam.
Organi delavskega samoupravljanja in vodstvo pod jetja je storilo v tej smeri energičen korak s pričetkom montažne gradnje po sistemu Tueomont.
Člani kolektiva in tudi kunci nestrpno pričakujejo, kakšna bo-
je predpisano, da se smejo stanovanjski, gospodarski in drugi objekti graditi le, če je zemljišče urejeno v ta namen. Mostno zemljišče pa se šteje za urejeno, če so izpolnjeni najnujnejši pogoji komunalne ureditve, kot npr., (da je izvršena priprava mestnega zemljišča, da so zgrajene potrebne dovozne poti, vodovodno omrežje, omrežje za preskrbo z električno energijo in
podobno. Tako urejeno mestno zemljišče oddaja Občinska skupščina v uporabo družbenim nravnim osebam in občanom z javnim natečajem in sicer za gradnje, ki so predvidene v urbanističnem projektu oziroma v elementih urbanističnega programa.
Kakor pa je nam znano, nobena občina nima urejenega mestnega zemljišča, ker nima potrebnih sredstev, niti upravnega aparata, ki bi izvršil vsa delu, ki sovpadajo z ureditvijo mestnih zemljišč. Stanovanjska izgradnja bi popolnoma zastala, če bi čakali, da bi občine zemljišča komunalno uredile. Urejevanje mestnega zemljišča pri gradnji za tržišče je v tej začetni fazi padlo na podjetje. Tehnična in pravna služba podjetja urejujeta v imenu občinske skupščine vsa vprašanja za ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da le-ti dobijo nadomestilo za podrte objekte, za nasade na zemljišču. za odvoz materiala, za preselitev stvari in materiala, za zidavo ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovavce podrtih zgradb. Poleg navedenega je potrebno urediti z bivšimi lastniki vprašanje v zvezi s plačilom odškodnine za samo zemljišče, le-to pa po geometru odmeriti in urediti premoženjsko pravna vprašanja z začetnimi lastniki ali uporabniki družbenega premoženja ter nova stanja vskla-diti v zemljiški knjigi.
Tu je naveden le del nalog, ki jih ima podjetje z gradnjo za tržišče, pri izvajanju nekaterih pa naletimo na številne težave. Z zadovoljstvom pa lahko ugotavljamo, da smo tudi tem novim nalogam kdš in doslej še niso bile resna ovira za gradbeno operativo.
Od gradnje stanovanj za tržišče si obeta podjetje mnogo zlasti pri organizaciji proizvodnje, največ pa si obeta seveda državljan brez stanovanja.
Cevnik
Kaj je z ustanovitvijo lastne zobne ambulante
Pričujoči članek ima namen prikazati najprej kratek pregled razvoja bodoče zobne ambu-ianite in večletne borbe za njeno ustanovitev, kar bo služilo za boljše razumevanje situacije, kakršna je danes in, ki bo opisana na koncu.
Ob ustanovitvi obratne ambulante jeseni leta 1960 so bili že pripravljeni prostori za zobno ambulanto z vsemi potrebnimi instalacijami in tremi ločenimi sobami, ena večja za zobno ordinacijo in dvoje manjših za zobno tehniko. Podjetje se je takrat razgovarjalo z zobozdravnikom dr. Skobernetom z zobne poliklinike Celje, da bi prevzel delo. Vendar se stvar ni realizirala zaradi intervencij s strani višjih zdravstvenih forumov, nakar se je imenovani stomatolog zaposlil drugje. Pozneje se je upravnik obratne ambulante dr. Krašovec še trudil za ustanovitev zobne ordinacije, vendar sem pri pregledovanju tozadevne korespondence ugotovil, da so bili vsi takratni odgovori raznih fo-
rumov odklonilni, 'tako odgovor zavoda za socialno zavarovanje kot tudi občinskega zdravstvenega centra in oddelka za družbene službe. Vodilna misel vseh odgovorov je izzvenela v smislu, naj se vprašanje urejanja zobozdravstvene službe na teritoriju občine prepusti občinskemu zdravstvenemu centru, ki ima namen začeti izvajati neko enotno politiko v razvoju te dejavnosti.
Vse to je bilo vzrok, da so bili avgusta 1962, ko sem prevzel od dr. Krašovca posle upravnika obratne ambulante, prostori zobne ordinacije še vedno prazni. 'Kmalu po prevzemu poslov, je tudi meni podjetje postavilo vprašanje ustanovitve zobne ambulante in, ko sem zadevo raziskal, sem našel v oktobru 1962 naslednjo situacijo:
Zobnega terapeuta ni bilo mogoče dobiti. Zaradi nabave opreme in instrumontarija, je pa občinski zdravstveni center podal izjavo, da je absolutno proti vsakršni investiciji za opremljanje (Nadaljevanje nu 8. strani)
niiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OGLEDALO:
=	1
Na izrecno zahtevo tov. LOGAR JOŽETA popravljamo i = podatek iz članka »Ogledalo« v številki 11/63 našega glasila, = = da omenjeni tovariš »NI HOTEL« vpisati ljudskega posojila i |	za obnovo Skopja. Tovariš Logar Jože — na delovnem mestu	1
|	tehnologa v sektorju zaključnih del — posojila ni vpisal, ker	I
I ga po njegovi lastni izjavi NI MOGEL vpisati.
E	E
iHiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiMiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAJ JE Z USTANOVITVIJO LASTNE ZOBNE AMBULANTE
(Nadaljevanje « 7. strani)
kake nove zobne ordinacije na teritoriju občine, dokler obstojajo na javni zobni polikliniki kompletno opremljene ordinacije, ki ne morejo polno obratovati zaradi pomanjkanja zobozdravstvenih delavcev. Obenem je bilo prvič predlagano, da bi zobno ordinacijo tovarne Metka zaradi neprimernosti njenih prostorov preselili k nam in ‘bi njihov zobar delal tudi za nas. Predlog ni bil sprejet in sicer iz razloga, ker je delal v Molki dentisi le honorarno, ki je že itak preobremenjen s honorarnim delom (lastna izjava).
Ponoven preokret je nastopil letos v fobruarju, ko se je javil na razpisano mesto zobarja, dentisi Ervin Kunej z Ljubnega. To sem sporočil na občinski zdravstveni center s .ponovno prošnjo za privolitev k ustanovitvi zobne ambulante. Center je reagiral na ta način, da je imenoval posebno komisijo, ki je vprašanje proučila in nam dala naslednje mnenje:	Na teritoriju ObLO
Celje je 18 zobozdravstvenih stolov in 15 zobarjev, medtem ko bi te stole lahko koristilo 36 zobarjev (za vsak stol 2 izmeni). Oprema za novo ordinacijo pa bi predstavljala za družbo izdatek več milijonov, zaradi česar menimo, da bi iz ekonomskih razlogov ne bilo umestno ustanavljati še eno ordinacijo na teritoriju občine, pač pa naj Ingrad, če ima na razpolago zobarja, stOipi v stik z eno izmed nepolno izkoriščenih zobnih ambulant in se pogaja za sonoorabo ordinacije.
Ko smo ta predlog pretresali, smo prišli do zaključka, da za nas ne predstavlja zadovoljive rešitve. Dentistu bi Ingrad moral dati stanovanje, delal pa ne bi v naših p nos tori h, verjetno pa v javni zobni polikliniki v prednostni ordinaciji. Prednostna ordinacija pa je le teoretsko zadovoljiva, medtem ko bi se v praksi slej ko prej izjalovila in bi počasi prerasla v običajno ordinacijo, kjer bi Ingradovci čakali skupno z ostalimi občani kljub temu, da bi podjetje žrtvovalo stanovanje za zobarja.
Položaj se je znova spremenil, ko je v Metki prenehal z delom hoinorarni zobar, ki je delal 4 do 5-kru't tedensko po 3 ure, tj. ca. 15 ur na teden, kar je za potrebe tovarne zadostvovalo. Sto^ matologinja, ki je sedaj nastopila, dela vsak dan 6 ur, tj. 36 ur tedensko in zaradi tega se je ponovno pojavila sugestija za zdru-
žitev obeh zobnih ambulant In-grad-Metka. 27. septembra letos je bil sklican na občinskem zdravstvenem centru sestanek predstavnikov obeh podjetij in pa predstavnikov zdravstvenih forumov in zavoda za socialno zavarovanje. Na tem sestanku je bila večina za naslednjo rešitev: Ingrad ima primerne prostore za zobno ordinacijo, nima pa opreme. niti potrebne terapevtske trojke (stomatolog, instrumentar-ka in tehnik). Metka ima kader in opremo, nima pa primernih p ros'n rov. Izvrši se naj preselitev Metkine opreme v prostore Ingrada. Na ta način se prihranijo Ingradu milijoui za opremo in stanovanje za stomatologa, Metki pa se prav tako prihranijo milijoni zn adaptacijo nove zobne ordinacije v stari hiši, iz katere se bo itak v teku nekaj let celotna obratna ambulanta morala izseliti. Obenem bi bil rešen tudi problem rentabilnosti zobne ambulante, ki bi zaradi dovolj visokega števila zavarovancev lahko dosegala potrebne norme za ekonomično poslovanje, na kar polaga važnost zlasti komunalni zavod za soc. zavarovanje. ki je plačnik storitev. Poleg tega — kar je tudi važno — s to rešitvijo ne odvzamemo gornje savinjski dolini zobnega terapevta, ker bi dentisi Kunej lahko ostal v Ljubnem in ne bi tamkajšnji teritorij ostal brez zobozdravstvene oskrbe.
Združitev obeh zobnih ordinacij je dogovorjena in z njo soglašajo:	občinski zdravstveni
center, občinski ljudski odbor, zavod za socialno zavarovanje, obe obratni ambulanti, zobozdravstveni delavci Metke in tudi podjetje Ingrad, razen vodstva tovarne Metka, vendar smo prepričani, da bodo tudi ti spoznali koristnost te združitve, takoj za tem pa bomo izvedli preselitev. Ko bo ta izvršena, bo delovni kolektiv Ingrada imel v svoji obratni ambulanti poleg splošne ordinacije na razpolago tudi zobozdravstvene usluge. Vsi prizadeti upamo, da ta dan ni več daleč.
Sodelujte v svojem glasilu !
Vsem reševalcem želimo v letu 1964 mnogo uspehov in sreče pri žrebanju
Glasilo »INGRAD«
Naklada 1500 izvodor
Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« t Celju
Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vitunc Tehnični urednik Darko Muligoj
Tiska ČP »Celjski tisk« ▼ Celju
LETNIK XII., ST. 12 DECEMBER 1963
ENAČBA
-b) -j-c + (č — d) + (e — f)
; — h) + (i — j) + k +
t — mt + n + (o —P) = x
a = razkužilo b = predlog c = središče vrtenja č = država v Prednji Aziji d = vodna žival e = del obleke f = igralna karta g = del obraza h = žensko ime (okr.). i = kopno v morju j = etui k = predlog
1 = tovarna elektr. aparatov v Sloveniji
m = oziralni zaimek n = utežna enota o = testament p = živi jenski dogodek x = veliki državnik
REŠITVE IZ ŠTEVILKE 11
Nagradna križanka:	Poljak,
podolit, obala, vo, zveza, rama, park, otok, tra, posoda, OLO, Ra, urnik, un, d, e, krat, akrobat, Titanic, roža, r, g, RJ, Azori, va, SRS, Evropa, žep, tata, Mira, vazi, očala, na, Doris, partija, Mozart.
Vtisi s strokovnega izpopolnjevanja v Švici
Zvezna gradbena komora je organizirala preko mednarodne organizacije za delo, s sedežem v Ženevi, strokovno usposabljanje raznih poklicev iz Jugoslavije v Zapadni Nemčiji in Švici. Po programu za leto 1962 sem bil določen za Švico, s «oglasjem
ce pa dela še v raznih evropskih državah ter celo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki.
V podjetju je zaposlenih ca. 20.000 delavcev in uslužbencev, večina strokovnjakov. Podjetje je, glede na obsežnost in razvoj svoje mehanizacije, zgradilo
Del upravnega poslopju z delavnicami v Bernu, kjer je tov. Vrbnjak dostojno zastopal naše gradbeništvo
zveznih in reonbliških organov ter ODS in direkcije podjetja.
Pot do glavnega mesta Švice — Berna, kjer sem živel 8 mesecev, je precej dolga in med potjo sem imel priliko videti Trst, Benetke, Milano. V Bernu sem bil toplo sprejet. Na vseh področjih so mi nudili pomoč, tako v podjetju kot tudi oblasti.
Švica je pretežno hribovita dežela. Mod svojim bivanjem sem si poleg glavnega mesta ogledal še: Ženevo, Ziirich, Base', Lucern, Timu in še razne manjše kraje, kakor tudi švicarska jezera, ki jih je precejšnje število.
Švica je dežela visoko razvite lahke industrje (znana predvsem po urah), elektroindustrije in turizma, z vsemi modernimi tehničnimi pridobitvami.
Strokovno sem se izpopolnjeval v največjem gradbenem podjetju v Švici v »Losinger-lo und AG Bern. Navedeno podjetje izvaja visoke in nizke gradnje, gradi ceste, tunele, regulira roke, koplje predore iz enega jezera v drugo, itd. Podjetje je s svojim solidnim delom preplavilo celo Švico, poleg Švi-
leta 1957 ogromne remontne delavnice in skladiščne prostore. V navedenih delavnicah sem delal tudi jaz in imel velike možnosti seznaniti se z načinom obravnave težke in lahke mehanizacije, vštevši kamione, buldožerje, ba-gerje, kompresorje, itd. Kamion, ki je bil poslan v generalno popravilo, je bil najprej temeljito oč:ščen, nato pa postavljen v oddelek za razstavljanje. Pri razstavljanju je takoj tehnik popisal okvarjene dele. Vsi deli so bili pri razstavljanju sortirani: nerabni, dobri za popravilo, nepoškodovani. Po popisu defekt-n;h delov je tehn:k takoj preskrbel nove dele. V tem času je bilo izvršeno tudi fino čiščenje posameznih de'ov, pregledan in popravljen sleherni navoj in vijak na šasiji, dieferencialu, motorju. menjalniku, itd. Pri sestavljanju motoria, menialnika, dieferenciala, hidravličnih naprav, ipd. je potrebno pokazati visoko sposobnost, saj mora biti stroj sestavljen po tovarniških predpisih in normah, odstopanja v -j- ali 4— smejo biti zelo majhna. Za to pa nam je služilo pre-
cizno orodje in merilne napra-l ve, s katerimi smo ugotavljal1] navedene momente. V tem fe' | montu je več oddelkov: oddelek za motorje z notranjim zgorevanjem, strojna obdelovalnica, oddelek za sestavljanje in razstavljanje mehanizacije, oddelek ?a ključavničarska dela, varenje i® kovačnica, kjer varilni plini al* elektrožurki ne ovirajo sodel»vT cev, oddelek za lakiranje, prala1 oddelek, elektro servis, orodjar- | nn. V isti zgradbi je še priročna in centralno skladišče. 5-nad-stropno centralno skladišče je opremljeno z dvigalom nosilno' sti do 5 ton. Celotno poslopje j8, postavljeno poleg železniške pra-1 ge, saj večino mehanizacije pr8' važnjo po železnici.
S stolpnim žerjavom razkladj jo vagone, z mostnim žerjuvof nosilnosti do 40 ton, pa defekti! stroje direktno iz vagona pn mestijo v zaželjeni oddelek, prat tako pa nakladajo popravljen8 stroje na vagone.
Delovna disciplina v delavni' cab je nadpovprečna. To disO' pl ino dosegajo z dobro organi/»' cijo in ustreznimi pogoji: suni' tariie. ob^dnica, parkirni pTf' stori. itd. V remontu nas je b»0 ca. 100 ljudi in vsak je imel to8' no odrejeno svoje delovno mest° po specializaciji. Pri prihodu D delovne prostore smo se nninreu v garderobi preoblekli v delov^ ne obleke, pred vhodnimi vrati v oddelek pa nam je automat n8 de'ovne karte točno označil pr1' hod na delovno mesto. Zato je bil vsak na svojem delovnem mestu že par minut prej, ko Je zatulila sirena. Stroji so zabruc' li točno ob napovedanem časj1, I Ta točnost in organizacija dd11 sta najvažneišn činitelja za tak8 visoko produktivnost, h katerim8 je treba prišteti še mehanizira!1 proces delu posameznih opernejt' kjer odpade prečeišon del fi/i*' ne delovne sile. Delovno mRs'° mojstrov je direktno v oddelk»' kjer stalno sodelujejo pri obra]8' navi problemov, samem delu# montaži ter preizkušnjah r pravljene mehanizacije.
(Nadaljevanje v prih. številk1'
Vse, ki so bili na ru/Bcnih ekskurzijah v tu- in inozemstvu prosimo, da v »Glasilu« objavijo svoje strokovno poročilo.
MAGIČNI LIK
nagradna zlogovnica
1.	ptica pevka iz rodu vran
2.	vrsta medveda (Amerika)
3.	sozvočje
4.	raznašalec, sel
5.	žensko ime
1
Izžrebani so bili naslednji reševalci:
1.	nagrado 1.500 din prejme Lenko Cenka, CO
2.	nagrado 1.000 din prejme Šturm Jelka, uprava.
3.	nasrado 800 din prejme Štrbenc ing. Ivo, uprava.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
Vreteno: r, Ra dar, grad grand, Ingrad, dinar, Dani, nad, da, a.
1		
1		
1		
1	r	
1		
1		
1		
1	i	i
1	i	
1	i	
1	i	
1 :		
i	i	i
1	i	i
> 1	i	(
^ >	i	i
—	Iji — lo — lo — me — me ^ mo — moj — na — na — na ^ na — ni —no — no — ob — on j pa — par — plaš — po — Prl re — sa — se — sti — sto — svi!]
—	taš — ter — ti — ti — to
val —* vec —- ves	vo
vu — za — žek
Iz gornjih zlogov sestavi 16 l’‘/ sed kot jih zahtevajo spo^j
opisi. Številke v oklepaju
vsako besedo povedo, katere r.|, ke je treba vzeti iz besede in J
prenesti v tri navpične stolp^j Črke, brane od zgoraj nav/n
vseh stolpcih izražajo želj0'
!li
1. časovni presledek (6, 1,
2. letoviški kraj ob istrski ob . (1, 3, 4,), 3. dežela v prednji ji (4, 9, 5), 4. ljubkovalno n10
ko ime (4, 6, 1), 5. notranji gan (1, 5, 8), 6. bojazljivec
4), 7. borci za svobodo (7, 5,
8. slovensko mesto (1, 5, 9); : športnik (4, 2, 1), 10. turisti^ kraj na Gorenjskem (1, 4, 2). L, ptič pevec v ig'astih gozdo (6, 2, 4), 12. francoski cesar j8, mozvanec (7, 6, 4), 13. vrh n' obleka (3, 5, 7), 14. podokn1 \ -	-	"d mater8
(2, 4, 5), 15. gradbeni mate
eno izmed jugn5^, (3, 2,
či — čre — da — dri — go — grad — in — ja — je — kljun — kri — ksi — la — le — le — lit
(1, 5, 8), 16
vanskih glavnih mest	^
Rešitev pošljite najkasneje ^
20. januarja D’64 na upravo .. grada pod »Nagradna zlogo
ca«.