Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacei^a meseca. Cena jim je za Oznanila se plaCujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, ceio leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra.
pol
dopise sprejpma J. Krajec v Novem mestu.
MaDjae kakor 10 Dem obaegajoèe se ne sprejme.
(jloHpodarNke stvari. Poškodba sadnega drevja po zajcih.
Valcd obilega snega, kateri je letos po Dolenjskem zapadel, ter dolgo ležal, godilo sc je zajcom že jako liudo za lirano. Stradali so, in kjer jim ni bilo mogoče, pri kakem kozolca dovolj hrane dobiti, lotili so ae aadncga drevja, in jeli 80 ga oglodavati. In tako se nabaja sem ter tje prav močno oglodano sadno drevje, posebno jablane.
Posestniki takega obglodanega drevja se vé da zdaj preklinjajo zajca, a ne pomislijo, da so škode v prvi vrsti sami krivi. Ako bi bil namreč vsak posestnik zdaj oglodanega sa<inega drevja v prošli jeseni svojo gospodarsko dolžnost storil, to je, ako bi bil debla istih tako namazal, kakor smo tačas v „Dol. Novicah" svetovali, ali pa ako bi bil debla sè alamo obvezal: zajec bi jih bil pustil na miru. No, zdaj Be ve da, je, kar je. Kakor ne pomaga po toči zvoniti, ne pomaga tudi po oglodanjn tarnati, Vpraša se pa vendar, kaj naj se zdaj z oglodanim drevjem ukrene ; ali naj se ga pnsti na miru ali kaj? Da, taka debla, katera so okolo in
okolo oglodana, tako da je nastal med zgornjo in spodnjo še neposkodvano lubadjo (ekorjo, kožo) presledek golega lesa, pusti naj se do spomladi kar na mir«. Na spomlad pa kaže taka debla pri tleh na še popolnoma zdravi lubadi odžagati ter v razklart repiti ali požlahtniti. Ako je bilo drevo pred poškodbo po zajcu močne čvrste rasče, doseže se labko v prilično malih letih s pomočjo ravno nasvetovanega cepljenja, rodo-čvrsto deblo, novo drevo na stari korenini. Oglodano tako deblo pri tleh odžagati ter čakati, da požene iz ostalega porobka pognanke, izmed katerih se najmočnejšega za izgojitev novega debla odloči, to ni nikakor tako priporočljivo, kakor pa cepljenje. Marsikateri porobek namreč le prav pognati noČe, in ako požene, od-krhnejo se iz pognankov nastale mladike le prerade od porobka, in potem ni iz česa novo deblo izgojiti. Da pa postane ceplcnje porobkov uspešno, treba je, da se to prvič pravilno izvrši, posebno pa, da se takoj, ako je to potrebno, proti poškodbi po živini prav dobro zavaruje. Kako se ima cepljenje v razklad pravilno vršiti, povedali in pojasnili bodemo v jedni prihodnjih številk „Dol. Novic", ko bodemo za to potrebno podobo dobili. Kako pa ae mora cepljene porobke
Od mrtvih vstal.
Bilo je dne zadnjega decembra leta 187 . yosposka kočija s krasno vprego se pripelje ^ mestne strani po drevoredu v predmestje, «jer so imeli bogataši svoja krasna stanovanja, ter zavije skozi vrata bogate železne ograje Pi'iid palačo. Voleg kočijaža sedeči sluga skoči raz kočije, ter globoko priklonjen odpre vrata Kočije, iz ktere stopita odlični gospod s krasno, ^ svilo in baržun oblečeno gospo. Mogočno stopaje po širni veži zgineta izpred oči gledalcem, ki so se pred hiso zbirali :n ogledovali Prihajajoče. Je mar Hojar od mrtvih vstal ; ga tJ li morje zopet zemlji vrnilo, d« je zopet toliko gibanja v izmrlih prostorih? „Oporoke bogatega
trmoglavca bodo danes razglasili, in zato se zbirajo krokarji, da si bogati plen raztlele", odgovori blizo stoječi stražnik. Kočija se zopet odpelje. Ponosni gospod z brhko gospo pa zavedno stopata po mramornatih stopnjicah, ter vstopita v prekrasno dvorano. „Ah" se začuje po dvorani, kakor nekak izraz občudovanja in spoštovanja ; pa saj je bil vstopivši brat prešlega milijonarja in sam silno bogat, gospa pa hči silno bogatega kupca. Čutil se je že posestnika palače in tam hranjenih miljončkov in je mi-lostljivo odzdravljal z navidezno prijaznostjo druge sorodnike, pokojnikovega netjaka, hira-jočega lahkoživčka, nekega umetnika s črnimi, dolgimi lasmi, upadenih lic in udrtih očij, staro gospo s psičkom v naročji. V ozadju pa je stal tiho opazujoťi oskrbnik, na morju ponesrečenega Hojarja,
proti mogoči poškodbi po živini zavarovati, povemo naj koj tukaj,
Najprej se mora prav tikoma porobka v tla dovolj močan raven kol zabití, na katerega se iz cepičev zagnale pognanke kvisko veže. Potem se mora zabiti pa Še kakih 50 do 60 cm oddaljeno od požlalitnitve, lepo v krogu, toliko malo pM drug od druzega oddaljenili, lepih, ravnih kolov v zemljo, da se krog sklene. Tako iz kolov sklenjeni krog se potem za kak meter visoko nad zemljo z arobotovino, vrbjcm ali protjem dobro dlan na visoko zaplete, in delo je končano. Se boljši kakor proti živini, zavarovati se mora seveda take požlahtnitve vsako jesen zopet proti zajcu, ker sicer se poškodba gotovo ponovi.
No, kako pa naj se postopa z drevesi, katerih lubad ni okolo in okolo debla tako oglodana, da bi bil nastal presledek golega lesa med zgornjo in spodnjo ne poàkodvano lubadjo? Prosto tako-Ie: Prej ko mogoče na spomlad se vse rane, nastale po ogludanju, s prav ostrim nožem tako izreže, da se pride do zelene lubadi in do belega lesa, da se torej vso rujavo in razcefedrano lubad kakor tudi ves tak les popolnoma izreže. Izrezati se mora torej vse rane kakor pravimo do živega. Do živega izrezane rane namaže se potem za dober prst na debelo z mazilom, to je mortom, obstoječim iz polovice ilovice, polovice kravjega blata, volovske krvi ter nekoliko pšeničnih plev. Cez to mazilo pri-veže se pa še, vsaj prst na debelo, slame. Najbolje se pa se stori, ako se iz slame vrv zvije, a,li kita splete, ter jedno ali drugo prav na gosto okolo namazanega debla ovije, ter zgoraj in spodaj z beko poveže, da se ne more odviti. Tako mazilo in vez pusti naj se potem toliko časa na deblili, dokler saïue odpadejo, torej tudi do dve leti.
Kaj pa velja gledé ođskodbe po zajcih oglodanih dreves od strani najemnika ali lastnika lova dotičnega kraja? — To le: Ako je kdo svoje drevje proti poškodbi po zajcu pravilno na jeden ali drugi način zavaroval in zajec mu je vendar-le škodo prouzroči], znabiti za to, ker 80 okolo drevja zameti nastali, ali ker je zajec aneg okolo debel odbrskal in debla mokrega mazila oprostil, ter potem vse jedno oglodal: potem jc najemnik ali lastnik lova postavno primoran, po zajcu prouzročeno poškodbo plačati, sicer pa ne, nikakor ne.
Zavarovalnica za govejo živino v Novci» ine»lii.
Pravila za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino, katere je predložila novomeška kmetijska podružnica vladi, da jih potrdi, so dosla nazaj z odlokom, ki pravi, da je ministerstvo notranjih zadev pripravljeno dovoliti osnovo takega društva, toda s pogojem, da se pravila v nekaterih točkah premené in popolnijo. Po sedajnih pravilih je premalo jamstva za trden obstanek društva; zaraditcga zahteva vlada, da se določila v tem oziru popolnijo, in da se skrbi za potrebna denarna sredstva tudi s tem, da se vpeljejo če treba doplačila, ki naj se porabijo v pokritje stroškov za slučaj primanjkljeja.
Uazun tega zahteva vlada, da se premene nekatera določila, tiČoža se delokroga zavarovalnice, potem sprejema društveni kov, odškodovanja in računovodstva.
Ker se gre pri zahtevani prenaredbi in popolnictvi pravil za načelna vprašanja. Želi podružnica, da se o vladnih predlogih in zahtevah posvetuje tudi z naprednimi živinorejci novomeškega sodnega okraja, za katerega ima biti
„So vsi sorodniki zbrani?" vpraša povzdig-nenim glasom notar, Hojarjevo oporoko v roki držeč. NihČft Sft ne nrrla,«!. 1« tihn a^nptsi.nie in pokašljavanje se sliši. Se enkrat se vrata odpro ; v dvorano vstopi s povešenimi očmi in upadlega Uca mlada žena, z angeljsko lepim, a ravno tako tužnim otrokom. Vseh oČi so bile obrnjene na njo,
„Hojarjeva hči!" zamrmra lahkoživček, ter popusti nanosnik, da na vrvici obvisi. „Sinčka je pripeljala, da bi nam z njim srce ganila", pravi stara gospa, in psička bolj k sebi pritisne. „Ona je očeta tirala v obup, kaj ne", reče precej glasno bogata gospa ; — njen gospod ji pritrdi in k drugim obrnjen reče: ,Ji pa bomo par goldinarjev skup zložili". In uboga hči? Kakor grešnica stoji v dvorani, ne upa se navzočih pogledati. StreBuje se nje notranje, a
ne radi zbadljivih besed, ampak od globoke bolesti radi očetove osode.
Tef^îj je res, da je to milijonarjeva hči, in da je očeta v obup tirala? Da, res je bogatega Ilojarja hči, njegov edini otrok. Bila je nekdaj očetovo veselje in ponos; mnogi »o jo snubili, odrekla je vsem. Njeno srce udalo se je nbožnemn učitelju glasbe, ki je znal glasove ubirati, kakor bi angeljci prepevali, zdaj zopet, kakor bi šumeli morski valovi, in zopet kakor bi zibal rožicc spomladni vctrič. Podala je ubogemu pevcu roko edina hČi in ponos bogatinov. Bogatinova jeza je vzkipela, toda očetova ljubezen morala bi zmagovati. Jeza je bila silna, ponos neuklonljiv. OČe je zavrgel svojo edino hčer, nežnega, razvajenega otroka pahnil mej kruti, brezsrčni svet.
Koaec pritiđdi^ii.
zavarovalnica ustanovljena. Zaraditega priredi podružni<;a dne 5. tebruarja t. 1. zaupni shod v Novem mestu, pri katerem 8e imajo živinorejci posvetovati o tem, ali ae sprejmejo vladni predlogi in s tem zagotovi ustanovitev zavarovalnice, ali ne.
bodo Angležem nove preglavice delale. Vedi Bog, kaj vse bo iz tega nastalo ?
Rusija porablja prav dobro sedanji ugodni Čas, ko ji ne more Anglija nasprotovati. Ce traja vojska v južni Afriki še nekaj mesec;ev, se Rusija tako utrdi v Aziji, da ji ne bodo mogli Angleži nikdar več priti do živega.
K^ je norega po arstrjijskem cesarBtm?
Novo ministerstvo. Komaj smo dobili zadnje dni starega leta ministerstvo, že je odslužilo, in že se snuje drugo. Predsednik mu bo Korber, kteri ima nalogo, si tovariše izbrati. Kakor listi poročajo, izbral si je že trgovinskega ministra grofa Goesa, dosedanjega namestnika v Trstu, in poljedelskega ministra baron lïeyna, našega deželnega predsednika.
Vajnl minister hoče število rekrutov podvojiti. Dosedanje število bi se imelo potem zvišati za 51.550 mož. Zato pa potrebuje zopet 400 milijonov kron. Tedaj bomo še veČ delavnih moči iz doma dajali in povrh pa še plačevali. Le tako naprej !
Kvotno razmerje mej Avstrijo in Ogersko ni, kakur je bilo prvotno določeno, 65-t) : 34 4, od Česar bi Ogerska itak imela ogromen dobiček, ampak cesar je v svoji naredbi popravil to razmerje v večjo korist Ogerski. Določil je, da bodi razmerje: za Avstrijo 66'V4f», za Ogersko pa 33%i odstotkov.
Kiij je novega po Širokem svetu?
Vojska v ;užni Afriki se vedno nadaljuje, in vedno in povsod so Angleži tepeni. Dosedaj so Angleži izgubili 6.791 mož na bojišču, od teh so jili pa ií.lťíG Hiiri živili zajeli in odvedli v mesto Pretorijo. Minolo sredo se je širila po Londonu grozna vest, da je mesto Tvadismytb v rokah Burov, in da se je posadka 10.000 mož udala Burom. Buller, kteri je hotel v zadnjem bipu rešiti mesto Ladismytli, je prepozno prišel. Buri so tudi njega potolkli \ zgubil je četrti del svoje armade. V Kap-koloniji narašča z vsakim dnem vstaja zoper angleško vlado. Kolikor je tam še kraljici udanih vojakov in policajev, komaj vzdržuje po posameznih mestih upor. Nedavno so Buri Angležem železnični vlak ustavili in jim pobrali živež. — Buri so tudi imeli mnogo topov in vojnega orodja na Angleškem naročenega. Nemške ladije so imele prepeljati to blago angleškim sovražnikom. Burom. Bilo je to v zabojih, ter zaznamovano za železo. Angleški čolnarji so tihotapstvo zvohali, vlada pa je ladje sekvestrirala. O tem pomorskem pravu bodo zopet velike homatije nastale, ki
Piše 86 nam:
Iz Novega mesta. — Dne 4. januarja imelo je akcijsko druHivo „Nnnidni doit)" svoj redni obCni zbor. Bili» je to zborovHtije nenavadno dobro obiskano, kar je imelo svoje tehtne vzroke. — Predno o tem društvu jn njega letorájetn zborovnnju govorimo, ti eb« pojasniti nstiinovitev in njega pomen, da nane mlajMe narodnjake o tem poućimo, starejšim pa razmere v spomin kli-Ěenio, ki 80 tnkrat vladale in provzročile ustanovitev akcijskega druAtva „Tïnrodni dom*.
Ustanovitev narodne čitalnice je imela za prebuditev narodne zavesti v Novem mestu neizmerne zasluge; diTiHlveno gibanje je postalo jako živahno, in pri skrajnem pomanjkanju količkaj d<»stojnih prostorov je postala živa potreba, misliti na lastno poslopje „Narodni dom", v katerem bi se mogla Čitalnica razvijati, pa tudi druga narodna drUHiva pod streho vzeti. Delalni in pogmnni meftiani so se lotih dela z vaim naporom, da postavijo v Novem mestu „Prvi Narodni dom", lepo razmeroma obiíirno poslopje. Požrtvovalni prebivalci so jih po svojih močeh podpirali. Tenm živalinetttu gibanju so z izdatnimi posojili na pomoč prišli gospodje grof Barbo, grHjščak Rudež in vitez Schneid. — Kakor povsod bilo je tudi tukaj več poguma kakor denarjev. Poslopje je bilo dozidano toliko, da so vsi glavni zidovi dvonadstropne hííe sttili ter pokriti bili, in le pritličje je bilo izdelano, da je imela čitalnica stanovanje za silo. — Sledilo je par let presledka, da bi čitalnica si zopet opomogla in pa nabrala zopet darov za dokončanje svojega poslopja. V teiu času so se tudi gori imenovani gospodje, uviděvši zadrego pa tudi važnost tega početja, izrekli mej priianii, da posojila ne bodo tirjali, da toraj posojene svote darujejo. Nemila osoda hoče, da v kratkih presledkih vsi trije gospodje odmrjo, ne da bi bilo pravilno pisanje o darilu napravljeno. Kaj početi ! Gosp. dr, Poznik krene na edino reSthio pot. Da bi čitalnico reiiil in pripeljal do zaželjenega cilja, ustanovi akcijsko društvo z 200 delnicami po 50 gld, Nabralo se je tako 10.000 gld., s kterimi se je čitalnično poslopje zgotovilo. Nobeden ni teh delnic kupil, da bi denar dobro naložil, ampak hotel je novomeški čitalnici, hotel je narodni ideji pomagati.
Stera korakom pa zapričeto delo ni končano. DelniSko društvo se je moralo na poslopje čitalnice intabulirati, in Čitalnica mora davek in obresti plačevati in poleg tega poslopje vzdržavati; inventar in gledališki oder je tudi mnogo veljal, — Le erečni izvolitvi čitalničnih predsednikov, posebno pa še neumorno delavnih in previdnih blagajnikov se je zahvaliti, da so vso stvar spravili v lep tir. Vtěsnili ;so čitalnične prostore začasno, in kolikor mogoče oddali v najem, da si z najemnino pomagajo iz nadloge dolgov; in res, sicer počasi, a lepo in sigurno si je jela čitalnica pomagati ter s privarovanim denarjem delnice kupovati tako, da jih ima že 68. V nekaj letih bi bilo vse lepo uravnano.
Ni ae čuditi, da 9mo domaéi narodnjiiki jeli kaj pisano çledati, ko ]f> ustanovitelj iiovomeike podružnice „Glagbene Matice" na delnice napravil sistematičen lov, ter jih izvil manj ali bolj težko, zastonj ali pa za nizko ceno iz darežljivih rok z njemu lastno nadležnostjo. Oudimo se veliki popustljivosti naših zaslužnih narodnjakov, da tako mirno gledajo, kako mlado, sicer tndi národno društvo, podira nakane starega zavoda, ktero bi mu t primarno kratkem času moglo dati brezplačno stanovanje.
Živahno gibanje od te strani j« «poznrilo in storilo novomeške delničarje nezaupne, in sešli ali zastopati dali BO se skoro vsi.
Pri zborovanju delniikega društya je bilo zastopanih 116 glasov z Ï71 delniciiiu in i7 osel)ami. Take udéležbe sploh še ni hilo, «ko se pomisli, da je vseh delnic le 200. Mej obširnejicn porofiilom omenjal je gospod predsednik dr. Poz ni k velikih davkov na delnice, ki dohodek druStva silno pri kraj Suje j o. Račun se je vzel na znanje. Nekaj točk pravil se je pre-drugačilo. ter se bo prosilo za uradno potrdilo. Bila je pot«m na dnevnem redu pmšnja národn« čitalnice za znižanje obrestne mere od tri na jt-den odstotek za dobo petih let. Utemeljena je prošnja s tem, da jo čakajo velika in nujna popravila hiše; mej drugimi se morajo okna r vneh nads'mpjih poumviti in prebarvati; stranišča se neobhodno murajo prenarediti; vodovod bo letos treba v tri nadstropja napeljati, podstrešje ae mora urediti ter dimniki radi varnosti ognja popraviti. Zaradi dozidanja lansko leto je še plačati viseči dolg 400 gld. ; iz teh ozirov, kakor tudi, da ji dohodkov ni mogoče zvišati, ker bi morala raznim društvom zvišati najemnino, kar se pa pri sedanjih okoliščinah gotovo ne sme zgoditi, je bila primorana, obrniti se do delniškega društva, da ji isto pomaga, in sicer popolno opravičeno, ker ravno delniško društvo je bilo evoječasno osnovano, da k dozidauju poslopja pripomore. Da narodnjaki, kteri so svoječnsno delnice kupili, niso dosti dobička pričakovali, je razvidno iz tega, da skoro polovica delničarjev ni dvigalo obresti, dasiravno so znašale na leto 1 gld. 28 kr.
Pri tem zboru se je pokazalo nekaj čudnega, kar ne moremo znmolČati. Glavna oseha, ktera se je na vse kriplje upirala tej prošnji, bil je gospod doktor E. Volčič, predsednik „Glasbene Matice novomeške". Trudil se, je, da je nabral osemnajst pooblastil od zunanjih delničarjev, eno celo brzojavnim potom. Da je mogel vse glasove porabiti, razdelil je zastopstvo se mej drug« gonpode, ki so odltorniki narodnih društev. Meščani, ki so sami delntce kupili in zastopali ali zastopati dflli, glasovali so soglasno, da se čitalnični prošnji ustrcie; zastopniki „Glasbene Matice" in zastopniki delnic zunanjih lastnikov pa so glasovali proti znižanju obresti, tedaj proti koristi novomeške čitalnice. Pripomniti je, da mej slednjimi, ki so gla. sovali čitalnici v škodo, so bili trije čitalnični odborniki. Ne moremo si drugače misliti, kakoi' da Čital-niških razmer, oziroma onih delniškega društva poznali niso, ali pa se prizadejanemu nadlegovanju ustavljati niso znali. — Lepo je, potegovati se za svoja društva, a nikakor ne na stroške druzega. — Ker „Glasbena Matica" za vporabo skon» vseh čitalničnih prostorov tn hišnega inventarja odškoduje čitalnici le borih -48 gld. za vse leto, ne moremo si tolmačiti, zakaj je pri zborovanju delničaijev s tolikim naporom čitalnični prošnji nasprotovala, in ne moremo se znebiti slutnje, da za kulisami še kaj tiči.
Smatramo si v dolžnost, opozoriti vse, kjerkoli prizadete narodnjake, da v bodoče, predno kterega pooblastijo, tudi prašajo, ali misli zastopati narodne interese, ali separatistične in malenkostne,
Iz Novega mesta. (ťMdno). Okrajno glavarstvo čmomeljsko je razpisalo 50 kton darila za tistegfa, ki nevarnega tatu in roparja Matijo Rogina naznani gosposki, da se zgrabi in zapre. To je storil J. J. iz Kandije Po pravici je zahteval po si. županstvu rimihel-.Stopiškem, naj se oliljuldjeno darilo izplača.
Slavno C. k. okrajno glavarstvo Čmomeljsko pa je odgovorilo št. 613 županstvu Smiinelsko-Stopiškemu s povabilom, naj prosilca obvesti, da se tamošnja naredba št. 106a3 ex 1899 tiče le polit, okrajev Črnomelj, Jaška, Vrbovsko in Karlovec, v katerih okrajih jedino je bila naredba tndi objavljena.
Nam lajikom se zdi tu nekuj čudnega. Ali je bila naredba izdana za to, da se nekomu iz omenjenih glavar.stev podaii 50 kron, ali pa z namenom, da se zhibnež bolj gotovo zaloti? Brezdvoma je bil namen naredbi zadnji. Oe pa je temu tako, tnislimo mi neuki, da je dolžnost c. k. okrajnega glavarstva nagrado izplačati vsacemu, ki je ptiča ulovil, ne pa sairio v slučaju, če je iz onih imenuvHnili glavarstev.
Matija Rogina je ušel 7. julija 1899 iz zapora novomeškega, preplaval je Krko ter izginil, dokler nt bil zalnten 24. septembra 1899 v Kandiji. Dobil je pri sodbi 7 let ječe ter tri leta posilne delavnice. Star je tiaje še le 18 let; doma iz V. Lipe viniške župnije. G. J. J. ne numerava ohraniti obljuliljenega darila zase, marveč pokloniti ga njima, ki sta Eogino dejansko zgrabila.
Iz St Jerneja Na dopis „Dolenj. Novic" z dne 16. decembra 1899. štev. 24 radi mehov za žveplanje grozdja proti plesnobi, katere je izumil in izdeljtije Jože Hudaklin podobar v St. Jerneji St. 10. so resnično med vsemi dosedaj, v tukajšnji okolici razširjenimi, bodi si glede nspešnega d-lovanja, razprše-vanja žvepla in nizke cene ~ 3 gld komad, v primeri kakovosti najpripravniši.
Podpisano županstvo potom tega priporoča toplo vinogradnikom, ki si želijo dotično orodje omisliti, se s 8V()jimi naročili na zgoraj omenjenega izdelovalca se obrniti. Kakor se sliŠi, misli dotični izdetovatelj nekoliko omenjenih mehov na razgled nekterim občinam u poslat i.
Županstvo St. Jei'nej, dne 26. dec. 1899.
Jos. Polanc.
Domače vesti.
(Presvetli knez in škof A. Ronaventura Jeglič) je poklonil po 100 K. dijaškim kuhinjam v Novem mestu, Kranju in Ljubljani, ter društvu svetega Cirila in Metoda, pa „Naši straži".
(Gospa Hočevar) v Krškem je darovala za zidanje nove šoíe na Vidmu 7.000 kron.
(Izkaz prispevkov z» cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so v (»menjeno sviho naslednje občine; Kastav 200 K, Turjak 30 K, Dovje 40 K, Videm-Dobrppolje 40 K, Radeče pri Kranjskej gori 30 K, Trnovo pri Gorici 40 K, Sv. Gregor pri Ribnici 40 K.
(Notarsko mesto y Mokronogu) dobil je ptujski notar gospod Makso Kosér.
(Sejm v Kostanjevici) bode v sredo, t. j» 17. januvarja 1900, in sicer za blago in živino.
(Narodna Čitalnica) v Novem meatu priredi s sodeloviuijera „Dol, pevskega društva" in „Glasbene Matice" iiO. t, ra. koncert s plesom,
(Mestna hranilnica v Novem meatu.) V mesecu decern aru l!i99 je 194 strank vložilo 46.14 i K. 2it h., II'î strank vzdt^ilo 29.253 K. 29 h.; torej vec vložilo 16,88ř' K. 94 h. Štirim strankam se je izplafinlo posojil 2V20 K. Stanje vlog t,3f)1.49l K, 60 h. Denarni iHomet 125 812 K. 1 h.
(Poi)otni pouk o kmetijstvu) priredi kmetijska podnižnicii v Novem mestu, in sicer v nedeljo dne 21. t. m. v Brusnicah in StopiCah, v nedeljo dne 23. t. m. v Va v ti va a i in Prečni in 4. februarja t. 1. v Št. Petru in Belicerkvi. Poučevala bodeta gg. vodja R Dolenc in pristar V. Eolirman, prvi o vinogradarstvu in sadjereji, drugi o pridelovanju krme in <> reji plemene živine. Pouk Se prične v napovedanih krajih točno ob 3. uri popoluduii. Razuii tega priredi kmetijska podružnica tudi letos cepilni iu vinarski tečaj za vinogradnike novomeškega okraja. Ta tečaj se bo vrš)l ob nedeljah dne 25. februarja, 4. in 11. marca t, 1,
(Zaupni sliod živinorejcev novomes-liega sodnega okraja) priiedi kmetijska podružnica novomeška v pomleljek dne 5 februarija t. 1. ob 2. uri popoludne v bííi katol. družbe rokodelskih pomočnikov v Novem mestu, Na diievnetri redu je posvetovanje o prenaredbi pravil za ustanovitev zavarovalnice za govejo Živino v smislu vladnih predlogov. Vsi zavedni živinorejci so vabljeni, da se slioda udeležé.
(V Ameriko) se je izselilo v pretečeuem !etu iz okraja Oernomelj, Kočevje in Novomesto 730 oseb.
(Hranilnica in posojilnica za Kan (lijo !n okolico, reg. zadruga z neomejeno za-vezoj Posojil se je izplačalo 3966 K. Vrnilo se je MO K. Stanje koncem decembra 1899 60608 K. Opravilnih deležev je vplačanih 942 K. 40 h. Tedaj stanje koncem decembra 12i!4l K. So h. Vlog Je bilo vplačanih 6«79 K 70 h. Vi'njenih 954 K. 46 h. Stanje koncem decembra 38.506 K. 23 h. Zadružnih deležev je 1264.
(Centralna posojilnica slovenska) s sedežem v Krškfm, kateri se je pridružilo do sedaj 32 okrajnih posojilnic, je imela Inni 300.000 K prometa. Njen organ, „31 ovenska zadruga", gUsilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, ixhajal bode tudi v novem le'u Prva številka prinaša ra,zno-vratne narodno-gospodarake razprave. List stane na leto 4 K iu se namća pri omenieni zadrutri v Krškem.
(Utopila se je) v Krupški vodi M. Boben 2 Vrtače št. 11 pri Semiču. Ko je prala čeva, se ji je najbrž zvrtelo v glavi, da je padla in se znatno ranila. Prišla je ob zavest in utonila, dasi je voda na tem mestu zulo plitva. Ob treh poi)oldne so jo dobili v vodi ; zapustila je več nedoraslih otrok. Prejšnji d an je bila pri sv, spovedi in sv. obhajilu, zato upamo, da je bila pripra . Ijena,
(Strokovni tečaj za krojače.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je po trgovinski in obrtniški zbornici vloženo prošnjo zadruge krojačev v Ljubljani za prireditev strokovnega teňaja za krojače predložilo ravnateljstvu c. kr, tehnologiškega obrtnega muzeja v izjavo. Ta tečaj se bo bržkone otvoril pričetkom meseca svečana letos; za sprejem v ta tečaj prositi imajo pravico krojaški mojstri in pomočniki; povdarja se pa, da moi'ajo prosilci, ki ne stanujejo v Ljubljani, priložiti priporočilo občine. Naznanila sprejema načelnik
zadruge Franc Sturm v Ljubljani, Breg št. 14. Naznanila onih, kateri ne stanujejo v Ljubljani, se pa morajo poslati trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in morajo imeti poleg natančnega naslova nav«-deno tudi starost prosilčevo, in koliko časa je dotičnik mojster ali pomočnik. Obiskovalci so nčuine prosti.
(Priporočljiv meh za žvepljanje trt.) Kakor sploh predobro znano, prikazala se je v preteklem letu grozdna plesnoba (oidium tucheri) v proslem letu marsikje po Dolenjskem in drugod v prav veliki meri. Strokovnjaki trdé, da ako se na bode obolelih trt pravilno ivejiljalo, bodo pričele poginvati, ktikor so v svojem času v Italiji kar vse poginile. Za žvep-Ijiinje treba je pa dobrega, kar le mogoče fin^a žvepla in dobrih priprav za to delo, dobrih mehov. Kakor slišimo, namerava neki jako podjeten gospod v Novem meatu napraviti mlin za mletev žvepla, tak» da se bode žveplo prav zanesljivo tukaj doma dobivalo in ne bode g« treba od drugod naročevati. Kar se pa tiče diibrih mehov za žvepljanje, zvedeli smo po vodstvu deželne kmetijske Šole na G-rmu, da izdeluje neki gospod Jožef H u d a k 1 i n, podohar v Št. Jerneju prav dobre, priporočljive mehove. Gospoda Hudaklina meh stane neki šest kron. Vinogradniki, podpirajte domačega obrtnika, in kupujte mehove pri njem,
(Delniškega društva I. Narodni dom v Rudolfovem) občni zbor je bil 4, t, ni. v prostorih novomeške Čitalnice. Premenile so se nekatere točke pravil, tako da bode odslej občni zbor mogoč, ako bode navzočih le pet delničai-jev, fisr da bode desetino vsakoletnega dobička devati v rezervni zaklad le dotlej, dokler slednji doseže desetino delniške glavnice. Z 58 glasovi proti 53 se je dalje sklenilo, da se dolžnici narodni čitalnici v Novem mestu obresti znižajo za tri leta od 3.4<'/(, na 1%, ker je iavršiti več poprav in prenovitev na zadolženem poslopju, ki ima biti v prid vsem narodnim društvom. Vsled tega sklepa bodo dohodki rečena tri leta tako mali, da se je moralo vstaviti izplačilo vsake dividende za dve leti, Konečno so bili voljeni v upravni odbor gg,: Krajec, Pauser st,, Perko, dr. Poznik, dr. Schegula, pl, Sladovič in dr. Volčič; v pre-gledovalni odbor pa: A, Oblak, Pauser ml, in Um ek.
(Premog v Št. Janin.) Minola dva meseca se je izvolilo iz Št. Janža 1160 meterskih centov po Dolenjski železnici na razne .strane. Tudi na Sevnico ga prevažajo. Vozniki in delalci imajo za sedaj pač pičli zaslužek, ali kadar se nameravana železničrta pifřga vrestiiči iifo^ne iiiti t'olje.
(V župniji Ajdovec) je bilo rojenih v preteklem letu 189Í) vseh vkup 37, med temi je 19 dečkov. Umrlo jih je 17, med temi 10 možkib; najstarejši SSVa leta star, Oklicanih je bilo 11 parav, poročenih sedem.
(Velikansko škodo na sadnem in hsat-nem drevju) prouzročil je, kakor od svedoka čujemo, ob novem letu led na Notranjskem okol« Št, Petra, Postojne, Bistrice itd. Po liudem mrazu (do 20" R) nastalo je naenkrat južno vreme. Pričelo je deževati, ob jednein brila je pa tudi kaj mf)Č!)a, posebno pa mrzla burja, ^^alostni nasledek tej pač čudni vremenski prikazni v tem letnem času bil j« ta, da je dež po drevju zmrznil ter se v led spremenil. Ledu nastalo je pa po drevju tflliko, da je nje,gova teža veje drevja od debel odkrhovala; dosti debel sadnega in boatnega drevja je tndi pod Minit počilo, tuky da se bodcp posušila. Dosti dreves je pa
tudi teža na njem nastalega ledu kar iz tal izrila, t. j, prevrgla ga je a koreninami vred na tla. Grozno je videti opustošenj« navedenih krajev, in ^koda seveda, je skoraj neprecenljiva. T<j ne samo na sadnem drevju, marveč tudi mi kostnem, )n poslednje posebna nu pač krasno uspelih pogozdltvah tamošnjih kruhkih gnllt^av.
(G. Janko Leban), nadučitelj v Trebelnem nad Miikmnogom je obhajal te dni SOletnico svojega pisateljevanja. Zaćel se je lil vaditi v peresu že 3 15 letom. Ta gospod se odlikuje, kakor znano, kot mladinski in vzgojeslovni pisatelj, a tudi kot pesnik.
(V davčnih zadevah) in sicer v zadevi osebnega davka, je podal di ž. poslanec Viljem Pfeifer, jako primeren predlog v državnem zboru. Kadar se namreC napoveduje ta davek, se stranki naznani le skupna vsr)ta dohodkov, ki se je vzela za podlago obdačenju. Ako pa se stranka zoper ti> obdaieuje pritoii, oziroma prosi, kako se je skupna vsota naSla, je áe radi nekolekovanja pritožbe kaznovana, kar je res čudno. Poslanec želi torej, da se stranki naznanijo posamezni deli one skupne vsote, da ae more o vsem
prepričati,
(Uravnava častniških plaČ). Delegacijam ee je predložil predlog, kako se naj zvišajo častnikom (oficiijetri) plače. Častniki bodo dobivali v naslednjem razmerju 'tečje plaée (v oklepih bo dosedanje pkče); feldmnršal (iîl.OOO) 24.000, vojni minister (aO.OOO) 20.000, feldcaignieister (16.000) 16 800, feldriiarsal-lejtenant (12.600) 14.016, general-major (8400) 11.400, polkovnik (4200) 6000, major (33«0) 400«, stotnik I. razreda (2400) 3006, stotnik 11. rHzreda (1800) 2-100, nadporočnik (1440) 2040 in poiočnik (1'iOO) 1680 kron. Poleg tega dobe seveda se vse přiklade, tako da se te svote se znatno zvišajo.
(Uvažanje prašičev na Kranjsko je iz sledečih ozemelj Hrvaške in .Slavonije prepovedano ; ft) iz okrajev : Jaška, Karlovac, iSamobor, Piaaro ina, Stubica, Zagreb, (velika županija Zagreb), Novi, Ogulin, Slunj, SuSak, Vojnič in Vrbovsko (lel. žup. Modrus-Hieka), Klanjec, Krapina, Novi marof. Pregrada in Varaždin (vel. žup. Varaždin), Djakovar in Našice (vel. žup. Virovitica), Požega, Daiu ar in Pakrac (vel. iupn. ťožega), Gjuigjevac, Grubišno polje in Knževac (vel. žup. Bjelovar-Križevci); àj iz občin: Dubtanec in Vukoiina (okraj Vel Gorica v vel. žup. Zagreb), Gudovac, Kapela, Kača in Vel, Pisanika (okraj Bje-lo ar v vfl. iup. Bjelovar-Križe ci), Dubrana in Križ (okraj Čjizma v vel, žup. Bjelovar-Križeyci) Bukovje (okraj Garešnica v vel. žup. iSjelovar-Križe. ci), Drnje in Sokolovac (okraj Koprivnica v vel. Žup. Bjelovar-Križev ci).
(Mestno posredovalnico za delo in službe) ustanovila je ljubljanska mestna občina. Pokazalo se je, da je bil taki zavod res potreben, ker prav pridno se oglašajo faki, ki službe iščejo, kakor oni, ki imajo v službo sprejemati. Za vpisovanje in posredovanje se plača enkrat za vselej 40 vin. S tem plačilom dobi vsak pravico posredovanja skozi »tiri tedne.
(Postne stvari.) S 1. januvarijem je tudi na pošti vpeljana nova, kronska veljava, in s tem dnevom se nektere poštne pristojbine povekšajo, druge imanjšajo. Tu navedemo najnavadnejše slučaje naših pošiljatev. Od pisem, ktere dobivamo pri malih, to je po necesarskih poštah, ni nič več plačevati; tudi časopisi se morajo od sedaj brezplačno oddajati,
Navadna pisma, ki so namenjena po naši driavi, ali na Ogrsko, v Nemčijo, v Bosno in Clrno
goro, veljajo kakor dosedaj, in sicer t ako ne presežej» težo 20 gramov (v Nemčijo in Orno goro 15 gramov), 10 vinarjev, za okraj pošte sam 6 vinarjev.
Dopisnice, ki s« sedaj veljale dva krajcarja ali štiri vinarje, bodo v prihodnje po pet vinarjev. Stare dvakrajcarske znamke ali dopisnice se smejo dopolniti z znamko za eden vinar.
Cena pošiljatev tiskovin se zniža po sedanjem razmerju dveh in treh krajcarjev na tri in pet vinarjev.
Pnporočnina za pisma, to je za rekomandi-rana pisma, kar je sedaj 10 kr. nad navadno poštnmo^ veljalo, bo sedaj 25 vinarjev zaračunjeno.
Nakaznicam ostane stara cena, lev vinarjih, izražena.
Pismonoše po deželi bodo pobirali od priporočenih pošiljatev, pisem, nakaznic, poleg poštnine, ako jo ni odpoáiljatelj plačal, od zavojev 16, od drugih pošiljatev po 5 vinarjev.
Pristojbina za nabiranje poštno-hranilnih vlog-nad 10 kron in vlog v čekovnem prometu poštno-hranilmčnega ui'ada se je znižala od 5 krajcarjev na 5 vinarjev. Nove poštne znamke so po 1, 2, 3, 5, 6, 10, liO, 26, 30, 40, 60, 60 vinarje?, in po 1, 'I in 4 krone.
Stare znamke, dopisnice, vozni listi ostanejo do konec meseca v veljavi, le pristojbine je treha po-polniti, in znamenje goldinarjev, krajcarjev se naj popravi v krone in vinaije.
(Zveza slovenskih in istersko -hrvatskih županov.) Na shodu slovenskih in istersko-hrvatskih županov dne 17. avgusta 1898 bilo je sklenjeno, da se ustanovi „zveza slovenskih in istersko-hrvatskih županov". 0. kr, dfž. predsedstvo ki'anjsko je post tot diseriinina rerum z odlokom št. 5105/iir. z dne 20. okt, t. 1, odobrilo pravila za to zvezo, ki se slo^ejo tako-le:
§ I, Društvo ime in sedež. — Društvo „Zveza slovenskih in istersko-hrvaških županov" se ustanovlja za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Tit in Istro). Vodstio in sedež mu je v Ljubljani,
§ 2, Namen društva, — Društva namen je: poučevati svoje Člane o predpisih občinskih zakonov in druzih zaukazov, ki vrejajo občinsko urado-vanje, pospeševati kulturne težnje slovenskega! hrvatskega naroda ter potezati se za gmotne koristi njegove. To doseza drnštio stem, da izdaja strokovni list, da izdaja ali [»ospešuje izda anje zbirk za občinsko upravo lažnih zakono', da pošilja peticije in resolucije ob-lastvom in postavodajalnim zborom, da sklicuje redne in izredne društvene shode (ohčne zbore), na katerih ae razpravljajo z občinsko up^a^o v zvezi stoječa vprašanja ter kulturne in gospodarstvene zadeve slovenskega in hrvatskega naroda.
§ 3. Člani društva. — Člani so Častni, pravi in podporni. Le avstrijski državljan more biti član društva. Častni člani morejo biti oni samo-spravni avstrijski državljani, ki so si pridobTli posebnih zaslug za društvene namene. B) Redni člani zamorejo biti le župani ali podžupani slovenske ali hrvatske narodnosti. C) Podporni člani morejo biti občinski svetovalci in občinski odborniki slovenske ali hrvatske narodnosti. Redni ali podporni član postant dotična osehn, ko prijavi društvenemu odboru, da hoče hiti Član društva In izpolnovati društvene -'olžncti. Redni člani plačujejo adnino po 6 gld., podrorui pa po 2 gld. Društveni odbor ima pa pra-
Tico iibnfii'm ituprinom ali pni/,upaiiom udiiiuo zaižati ali celo spregledati.
§ 4. Dobftva denarnih sredstev. Drust-Tena denirna sredstva so; a) iidoina r«dnih in podpornih čLino ; b) darila in molila; c) naroČaina za drnSUeno glasilo in skupilo za spise, katere društvo
(Dalje prilmdujič,)
(Sloireiiake pesmi) Valôek za citre. Zloíil H. Horn. Cena 60 kr Založil H, Horn v Kailov-Ijici. Slovenskim citrarjem bo skladba v kaj lepem natisu gotovo dobro doSla,
(„Slovenska pisarna") imenuje se glasilo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. Izhaja vsako četrtletje, ter stnne za ude društva 1 K. 60 h, za ncude Si K.; posamezne številke po 50 vin,
(Današnji list) ohsega dvanajst strani.
Razne vesti.
*	(Koliko jezikov) se govori na vsem svetu? Uieujaki trdijf», da 5 tisoé nateóij in 860 mej seboj poimlno različnih jezikov. Guvore pa v Evropi 89 različnih jezikov, v Afriki 114, v Aziji la3, v Ameriki 417 in na različnih nceanskili otokili ll7. Ciidnn je, da na mnogih sosednih otokih popolno različno govore, in če taki prebivalci skup pridejo, ae le s kazanjem aporňznmejo.
(Grozni mraz) je letos marsikako žrtev zahteval; straSna pa je vest, da je v Míinichschlfigu na poli iz iiole zmrznilo 13 otrok. Naili so jih na kupu tesno se objeinHjoče, Sneg in nevihta jih je na p(tti dobila.
*	(Lepo volilo) Neka gospa v ruskem mestu Moskvi je zapustila vse njeu'» premoženje 14 milijonov frankov dobrodelulm namenom. Mej drugim poltretji za bolnišnico v Moskvi, poldrugi milion za bedaste in božjastne ljudi in 1 niilijon za hiralnico. Tudi cerkva in samostanov se je s]>omnila.
(Samomor umirajočega). Due l.Januaija si je na Dunaju nek bolni moř, med podelitvijo sv. poslednjega olja na tihomiv pod odejo zabodel dvaki at v srce ter izkrvavel.
*	(Velika podivjanost) mora vladati po Italiji. Na sveti veËer. ko pri nas tako uzorno živimo in se domači mej seboj radujemo, primerilo se je po laški deželi dvajset umorov in dva umora lastnih ■očťitov.
*	(Strašen potres na Ruskem), Iz Tiflisa poročajo, da je v okrožju Alialkal ika zndel potres 13 va.si, izmej katerih je šest docela porušil. Doslej so našlj 800 mrtvih. Potre,'? se ponavlja. P;'"^. sunkom grmi pod zeuiljo, kakor bi se čulo steljanje topov.
*	(Papež) je loliko prest;d vse težave pri otvoritvi „svetega leta". Knezu Marku Aiitoniju Coloiia je rekel sv. Oče ob tej jn'iložiiosti : „Sveto leto mora biti za vsakogar povod ve-nlja in zato bodem katoliškemu svetu napravil veliko preienečenjf". — Na novega leta dan je sv. Oče vspi ejd škofa iz Temešvara, Dessewfy-a, kateremu je med drngim rekel : „Doltro me poglej, moj sin; nisem še nitdložiii starec; še dosti krepkega se Čutim za vlado in ]ioč«m še veliko delati v bhigor cerkve,
*	(Velikanski požar) se naznanja iz glavnega mesta Rusije, iz Petrograda. V puati o!) Volgi traja že dva tedna strašen ])ožar. Več poseHtev in naseDdti je pokoučanih. Zgorelo je kacih 100 Ijudij in več f.isoč glav goveje živine in drohnice. Skoda je ogromna.
V Novo mesto vračajoiia le pisma.
Od 26. sept, do 31. dec. 1899. Jožef Gerdenc Allé-glieng Co N. A. — Johana Butalja Line, — Anton Knans Suchen bei Koče — Anton Piskovic Laibach. — Angelo Pasqualini Olagenftirt. — Janes Dorovic Chicago. — Johann Cimerman Blttik N. A. — Mica LindiČ Haroj N. A — Anna Nawratil Wien. — Jo-sefine Poji íiiuer Treffen bei Villach. ~ Ludwig Dolenc Rudolfííwert. — Kathi Wieu. — W, Weble Banjaluka Bosna. — Georg Setina ? Rheinland. — Franziska Jereb Podlipa pri Breštenau. — Marija Hren Pollin-vood N. A, — Janko Predovič Cikago. — Johan Kulja-j Anacoma. — Jakob Grachek Ebensee O, Ost.
—	Maria Teršinar Novomesto, ~ Anna VrsČaj 9t. Vir. Zatična. — Johan âekula Eeichenfels Kroaška.
—	Franziska Koren Mokronog, _ Peršina Jožefa Z;igreb, — Peršina Jo2eťa Zagreb. ~ J<pžti Kaleč Seegraben b, Leoben. — Neia Vidic Trifail, — Jane* Janšič Terboylje. — Jozefina Luzdovc Gorica. — Mathias Gramer Laibach, — Matij Golobié N, A. Michigan. — Jožefa Tomažin Pola. — Marija Lene Kamnik — Emma Preil Budapest. — Niko Pavlovič Mich. Montain Amerika. — Johan Udovč Pueblo Çolo N. A. — Dušan PapiČ Karlovac. — Anton Župevc Mostar. — Johaun Stefančič Laibach. — Stefan Težak Madisen N. A. — Matja Gaduik Za-goije. — Jakob Cerar Šice Koroško. — Georg Will^ schnik Triebeu. — J. .Telinek Brtinn. — Janes Hočevar C:ilumet. — Fanny Jenko V. Croce tei Wipjiach.
—	Franz Kozoglav Wien. — Mici SevŠek Ljubljana.
—	Marija Berkše Laibach. — Franz Kramar Ljubljan.
—	Marija Jakelj Zagrab. — Jobann Park Jowa N. A. — Majk Hribar Chicago. — Sigmund Halina Nieder Ô. ? — Franc Knežic Klagenfurt. — Janez Janko Olekerhen Ober Paler. — Antonia Binauer Trieat. — Atiton Udorič Lake Colo A. — Franz Mežnar Calumet N. A. — Darovec dragoner Ljubljana.
Matija Zimzek Posta Semt Vait, — Miklaus Popovic Kamnik. — Maks Bulic. ~ Domenico Hieflau via Eisenerz. — Mihel Ziln^k Triest. Aneta Breg-v.i.r Fiume. ~ ,Tochaii Lokar Aurora N. A, — Jerc» Župane Trieste, — Johann Supančič Rudolfswert. — J. Ledenik Mejsto — Joh; iinn Rolih Fajč Oberštajer,
—	Anna Rokše Niklasdorf b. Leobn. — Anton Šiška Ljubljan. — Nežika Ker nok Laibitcb. — Josip Pir-neuier Rosalunii N. A — John Rozman Clevelane N, A. — Alojz Sime Calumet. — Jožef Gazvoda Joliet N. A. - Matt. Clijiiwr Co, Colo N. A, — Jure Vujčič Chicago 111. — Maria Lovšin Tiiest, — Jolmiui ^„i.K. ,t itn, — .ci.i, , JLia..[jan, -	TóLí,i Niedeilisterr. ? — FranziSek Malenšek Cleveland, — Jakob Bohte N. A. Chic;igo. — F. K. Rudolfswert.
—	Franz Schodl Wien. — Anton Vertačič Zagreb.
—	Antnn Smolic Leiidville Colo. — Neža Papež Chi-kago N. A. — Jos, Barboric Cravofoid N. A. — Jobunn Park Madisi.n Amerika. — Mica Kumm Do-bindol. -- Miklavž Novak AllegJiey - Franz Gasjw Guterfeld ? — Vekoslav TeuS Sopron. — Johann Bučar Toplice — Jurič Hlosbud Chikago, — Jííhann Rubas Novomesto. -, Snchîinek Lhhs. — Pepa Šurla Novomesto. - Pepina Reški Novomesto. — Anutein & Eskeles Wien (rec). — Paul Negri Bendm, — Stefan Johan V Bayern, — Mariju Telátko Toplice.
—	Viljem Rooida Kranj. — Skrabez Martin Graz.
—	Ja;iez Sogoja Aspark Oher-Pnjer. - Jožef Kristan Santt Amerika. — Franc Mikec Novomesto. — Fi-anc^ Hrovnt Novomesto. — Miha Fotar ? Nieđen>at«rreich. Giuseppe Olivo Osoppo Italien.
Darovi za novomMko dijaško kuMnjo.
DroStTO sUestn« godba" je nabralo med erojimi Slani 13 gtd. 60 kr., g. Anton Žgnr, župnik 10 gld., g. řnpn. À. Lov.íin 2g]đ., g, Župnik Ant. Hočevar 3 gld., gg. dohrotnibi iz Me«ta in Kindije za m«»«!; jannar 37 gtd . g. nadniitelj It. Bnrle 1 gld,, g, P. Bernard VdtJi 8 gld., presvitli knee in Skof AntoL Buna-▼entura 100 kron, glavna prra dolenjska poB jilniea v Metliki 10 gld., neimen. duhoven 1 gld. 50 kr, g župnik Al. Stare 5 gld.
Loterijske itevilke.
Trst 30. dtcembra 48 20 12 U 64 Gradec 6. januarij» 13 1 33 79 18 Trat 13. „	33 3 58 61i 37
ÂÏÏFGEB.OTÎ
^AHYAXaA.
Za mnogoitevilue izrabe eoćntja povodom smrti nalega nepozabnega oieta, goepoda
JoHÎp /itek-a
kaker tndj za mnogobrojno častno ndeležitev pri sprevodu k ladnjemu počitku, izrekanja najtoplejSo zalivalo,
V NOVEM MESTU, dne 2. jan. 1900.
(19)	Žalujoča rodbina ŽItek,
Zahvala.
(Po pomoti zakasnjeno) Slavno draltvo „Mestna ^o^ba" T NoTflu meatn je nabralo med evojiiui člani ISgld. 60kr. v podporo tukajinjl dijaški knbinji. Za velikodušni dar izreku pod-piuani vsem p, t. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo. Po^mi Bogi
Dr los Marinko.
Zahvala.
GrajSčina Ruperivrh je podarila diiaški k\iliinji v Novm mestn 10 kubičnih metrov drv ïa knrjavo. Podpisani vimenu podpiranih dijakov s tem slavno oskrhniitvo sa veliki dar srčno ■abvaljnje.	Dr ,1, Marinko.
Zahvala.
Toplo se Eahvaljojem veeni velečastnim in blagim gospem, ktere bo mi pri nabiran^n blagovolile izročiti darove za altarni prt v kapiteljiki cerkvi. Nainanjem jim tem potom, da sem 803 K. 60 v. nabrala, ter izročila mil. gosii. novonieSkemu prusta.
NOVO MESTO, dn« 10. jan, 1900. ____Hedviga pl. Vesteneck.
Zahvala.
Cepljenke
Es wird zur aJli^emeiiien Keniitnias gebracht, das«
1.	der GulinbeíiUzet- Dr. jur. Conrad Erpanuel Berlsche^ wohntiaft in Poganilz bei Rudolfswert in Krain (Oesterreich), Suhn d(ir zii Aiigenatein verstorbenen Elteleute: Fabrikant Conrad Emanuel Bertscheund Emilie geb KisHng,
2.	Anna Hakene Alma Schreckenberger, ohne Beruf, wiilinhaft lu Celle, Tochter der Eheleute: Sanitiits-rutb Eduard Oskar Schneckcnberger und Anna Marie Rembertine Elisabeth geb Koster in Celle, die Ehe mit einander emgehen "Wollen.
Die Bekiinritiiiacliuiig dea Aiifgebota liiit in den Geineindeti Celle uni Pnganitz zn gescbelien.
CELLE, am 5. Januar 1900.
Der Staiidesbeamte : In Vertretung (12)	Lilienthal.
ÏÏiîz^Îâs!
prve dolenjske posojilnice, registrováno zadruge z iio-umejenlm puroetvom v Metliki
skliče se s tem
na dan 2. februarja 1900 ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne obćine Metlika.
Ako pa k temn obćnemu zt oru dovolj povabljenih T smislu § 39 posojiliiifiiiili pravil priwlo nebi, bode drugo zborovanje dne 25. fehruarija 1900 ob isti uri in na istem kraju z dostiivkom, du se bode ta dan. ôez na dnfc\iii led stuvljfcne predmete brez oiira nai število tiaviočlh druàtveniiiov sklepalo.
Dnevni red na obćnem zboru je sledeči:
1. Nagovor ravnatelja. Poročilo blîigajnika, „ nadzorstva. Potrjenje računa za leto 1899. Predlog bilance.
Volitev ravnateljstva in nadzorniâtva. Predlogi druitvenikov.
Za napravo novih orgelj v 8emiČn eo darovali : N). ce«. "Visokost nadvojvoda Evgen 340 K., veleč. g. Martin Maleniek, mestni župnik pri sv. Petm v Ljnbljani SOD E., g. Ivsn SufiterSič inpan v Semiču 200 K., nekdo iz Semič» Ir'OO K„ čast. gospod Valentin MaiČii, kapelan v Semiču SO K., čast. gf^epod Andrej Lavrič, kapelan v Semiču 40 E., g. Janez Jak^a iz Nestoplje vasi 160 K., g. Martin SImouič iz Vavpčje vasi 100 K , gospod Martin Digaiic iz i^trekijevca 10 E., gospijd Jožef EamenŠek iz Štrek-^jevca 6 K
Vsem priCTČoa zahvala! Nadjamo se, da tndi naSi pri-v Ameriki ne bodo sv. Štefana pozabili.
Cerkveno predstojnistvo v Semiču.
izvrstno zarašiene in čiste, prve vrste, kakor laški rizling, bnrgundec, muňkatelec, žlahtnina (i^panjol), Icabernet in portugalks. — Za Istro: negrara, terol-diga, brzamin. -- Trte za namizno grozdje: imperijalni in hnistljati španjol. — Podlage: riparija por-talis, solonis in rupestns montikola.
Ceniki na zahtevanje brezplaino. (so-i) Graiičina Raka, pilita Baka pri Krikem.
Opomba: Vloge obrestujejo se tudi po novem letu po 4Vii%) brez odbitka novega rentnega davka.
Nadzurui^tvo I. rtoJ. posojilnico v Motlikl,
dne 11. januarja 1900.	(11-1)
Oddaja cei>ljeiiih trt.
Cmetijika podružnica v Novem mestn bode oddala iz snbvencijonirane titniue na spomlad nekolika tiso£ cepljenih trt aledsůih vrst;
1.	Za bela vina: laški rizling, beli bnrgUDdec, kra)jeviua, grganja, hmstljati ipanjol in traminec.
2.	Za bma vina: žametasta imina, modra frankinja in Portugalka,
Trte BO cepljene poglavitno na ripar^o portalis, deloma tndi na rapes tria montikola.
Cena za 100 cepljenk znaía IG K.
PraSnje za, cep^ene trte se sprejemajo le od vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu novomeškem, in ■icer indnji čas do 15. februarja t I. Na pozneje doiSle prošnje *e ne ho oiiralo.
ProSnje na) se predlože potom županstev ali pa kmetijakih podružnic.
Kmetljika podruinloa v Novem aestu (9—1)

P. n.
Usojam Bi slavnemu ohciDBtvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
tgovino v novi hiši
poleg železnega mosta,
v kteri ae bo nahajalo veduo Bveže špecerijsko m l^arveno blago, železnina,
vsakovrstno orodje, semena itd.
Priporočam se tem potom za cenjeni obisk in zagotavljam točno m
solidno postrežbo, z vedno dobrim blagom po najnižjih cenah.
Stara prodajalna ostane odprta, ter bode tržila, kakor dosle,.
Kaiirtija, dné 2. januarja 1900.
Z velespostovanjem
(21-1)
iS»}
V Veliki Bučni vasi Hizu novímieňkega kolodm-a je na prodaj, «li ae da v najem
n^ava MM na dva konca,
z	i« hlevom; zraven i« tud. s.^vrt.
Rt.- Tudi se proda sivaltii stroj.
l.stu,k Fr.uc Kumar, Ve). B«, p<iSta Novo mesto _ .
Odvetniška pisarna
D-iV. Žitek-a
se n
iihrtja 0*1
15,
januarja
naprej
1900
hisi
gosp- R O hrm an
na
Ljubljanski v pritličju
cesti st. ÏÏH

Imam na prodaj čez
deicešpelj za lubje, der po 2 gli/5 iu
in 400—500 litrov slivovke,
dobre in zdrave, doinaiega (iridelka po 60 gl. 100 lit Vee pove Matija Tekavc, posestnik Velka vas it. 23, posta Leskovec, Dolenjsko^_a*^-!)
r
p------—— 11
Čemu v Ameriko, ^
ko si doma lahko denarja zasluži,
kdor zna pisati in brati in mu je vesna volja truditi se _ Vpraňanja o tej zadevi pošiljajo naj ae v zaprtih pismih z napiHom: „N9 v Amerika T pcsta
restante. Ljubljana."__no-D
V^prodajalno s železnim in špecerijskim blagom sprejme se takoj
pouk — Ve6 pove Adolf Gustin, trgovec v Novem
' (18-1)
mestu.
ima na prodaj
gosp, Kulovic v Toplicali. ci6>
iSîl HilMA y ITEM iSÏ
spn^jcuia vloge vsak dan dopoldne proti 41 obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplačuje inte, ter računi obresti ao zadnjega dne preteltlega meseca.
Rentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobé vlagatelji polne obresti. Stanje vlog K 1,344.603.
Stanje hipoteČniíi posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K 101.777, stanje vrednostnih papirjev K 90.336, stanje rezerve K 19.563.
Denarni promet prvih deset mesecev znašal je K 2,601298-02.
V mestno hranilnico v Novem mestu se nalaga po c. kr. sodiščih pupilami denar.
Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene varščine 10.000 gld., ki je vinkulovana za varnost vlog in obresti sploh
z vsem svojim imetjem.	RaVPateljstVO,
MOHAE, predsednik. PEEKO, pis. ravnatelj.


rj NazQanjttm, da Imam T lalogl ^ vedno triÉno in trpežno blngo v««ka Trato la čftdlite goaptde dutoYniki.


Todi B)av. p. n. DliiijistTii na-ïniiyam, da mam t ealogl veako vrste modernB itofe ter tudi nopr«-moiJjlr tirolski loden m havlloka.
Tnđi imam narojdr« haiiloko Viake Teliko.U za Etnpodom deika po nizki coni.
Díjalitim lolîane une I
——I kr«Jail£l nifljHtf^r, Novo mento, VMIkl trK St. »St {-
priporoía s» prei. dnhovíSiní v izdelovanje vKukovrHtno otrlnlie, poaehno
talarje, površnike itd.
po nujokuBnejSem in cajnovejSem kroju. — Izdelujem Taako, v to atioko epadajoSe deb nataaano po meri.
Prii«roĚain se prei. duhnvSčini, da me blftgoToli počastiti s ccnje-1 nimi naroíili, zagotavlja]oň, da bodem vedno skrbel, da izročim VBako 1 naročilo v najvoSjo ssadovoljnost. prcÉastitih naročnikoT.
Slav. p. n. obiinatvu priporoism svojo dobro uT^ano
krojaáko delavnico,
T kateri delajo najholjSe delavske moii; aatorej bo jamSi za đogiintno, _ lepo in moderno izvrSit<3v naroSil, kakor tudi zato, da ae vgakn, ^ v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.	s*
! Najboljša in najsigurnejSa prilika za štedenje!
stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899.: čez 2 milijona gld.
Denarni promet v devetih mesecih čez 6Vi! milijona gld.
Preje: Gradišče št.l. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.oadstr.
sprejemi
TBab delavnik od 6. ure zjutraj do 1. ure popo'dkn ia jih obresti^« pt
SD^ 4
X
a
o
brez kakega odbitka, talco da sprejme vloi tik od vsacih TloŽenih 100 poldina^r
čistiti 4 gld. 50 kr, na leto.
ritanje hranilnih vio? 30 sept. 1899: 2 112.219 gld. 99 kr.
Promet v 9 noftwcih od 1. jan. do 30. sept. 1899: 6,757 658 ()ld. 53 kr
nranllnc knjižice se sprejenajo kot gotov denar, o« da bi se obreatonaj« kaj prekinilo. — Za nalagai^e po poiti so poâcdobraailaièue položnice n« rupolt^
V i.]ubljant, dné 10. oktobra 1899.
Đr. Ivan SusterilS,
predtednik.
Anton Beleo,
poiHtoilc, početnik ia trgovM T 8t, Vidn nad IjabUsofc
Frančišek Blrk,
jtalni TikELT T IgnbtJanL >
Dr. Janko Breje, «dveL kanoip. t IJnbIluL
Joilp ŠliVa, knoEoSkotijiU kuedv,
podpredsednik.
Odiomiki ;
Dr. Andre] Karlin,
Bima. profesor t LjnbljanL
Karol Kaushegg,
▼•lepoRwtnik t ljnb^uil
Matija Kolar, inpnik pri D. U. Po^L
Ivan Kregar, luialiuk oknjo* bobtlka btftgiýn« T Ljnbilikni,
Dr.Viljko Schw*ltzar,
»drets. koBcip, t Ljnb^ml
Gregor Šilbar,
{upnik tift Rninika.
Dr. Aleš Uieničnlk, ■tolu Tikur v I^tubljuiL
anez ku

^^t^l^ najstarejša in največja
lovaroiliavzalcEa
šivalnih strojev
T Ljnbljani, Dunajska cesta St 13.
Zasiopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec T Metliki. (210—11)
ŤŤ Î £ 51 i** ^^ prodaj iz pt oste roke v Žabji J_l 1 & d Yggj g^ 17^ niinnt ( d Norega mesla. Obstoji iz tif-h kub nje s StPdilDikom, prodajalnice, DOTO zidanpga hleva in dteb avirjfikov; poleg hiâe je tndi lep aadni vrt — VpĆ ge izvé ra^no tam. (t—i
oaj^m se
na vndi 8 tiladvom in brusom. latn se nuliaja ob eesti, blzo železnice. Veé pove Janez Sitar na Mirni pri Tiebnjem.	(Ir i)
^r^govskega mêmum^
dobrih starištiv, s priinernimi šnlskimi vednostmi, gprejnie t poduk Friderik Skiiek, trgovec v Metliki,
U
Zakaj
so Be	kateri
Kathreiner KÏieipp-ovo eladuo I-Avo ne rabijo, akoravno je tako dobrodiâedà is zdrava kav IDA pijača?
Ker ^ vsi ne ved^ ktere veliko prednosti ima Kathreinor-jeva kava, katera skozi en ekstrakt bobove rastline dnh in okus bobove kave zadobi. Taista to raj a draži na neprecenljivi način dobre zdravju delujoče lastnosti domačega sladnega preparata z preljub|jenim dahom bobove kave. Kathreiner Eneippova aladna kava sltiSi posebno za primes k bobovi kavi, diši pa tadi »ko se sama použije. Dobi se povsodi, ne sme se pa nikoU odprt« prodajati in je samo pristna v znanih izvirnih zavojih 1 podobo Sapnika £neippa in s imenom >K«thralit»r«.

Luc prihodnosti! <
Auer Gazoliii svetilke	j
nftdkriljujťju vs(i dosedauje, in je	j
razi)vetlj&vii izdatno ceneja od pe-	i
troleja ia acetilena.	Í
Referenco na razpolajço!	•
Popolna garancija.	|
Zalagiitelj	[
Jos, Medd, Novo nesto,	I
Veliko zalogo
]o duoaskeiii kro oïleoiti oblek
za dečke in dora^^tle, k»kor tod po meri izgoti vljenu priporoča
zniïane cene
Ji)N. Medvod,
Nova tiieatij.

wjji	'fW
LPÍ
Šivalne s
u
in kolesa
le prve Vrste,
plaňilni V mesečnih rohih,
pripi.iroča
Jos. Medved,
Novo mesto.
iHagFobne vence 8 tnikovi,
i V veliki izbiri,
priporoÈa
OS. Medvei
m
te:
'm
lit} m
IjTjl
Noto mesto.