42. številka. Trst, v torek •">. aprila 1 St)S. (Vrferii« izdanje) Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja <1 Vil k ml iiii lian, rii/nn nedelj in praenikov. /Jutranje izdanje izhaja oli 11. uri, večerno pa oh 7. uri. <> ponedeljkih izhaja jirvo tedanje oli 1 uri pop. Naročnina /nain: Obe isdanji na leto . . . gltv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rednlštvo in tiskarna se nahajata v ulici t'arintui štv. 1_\ I priiviilštvo. «mI-pravništvo In sprejem a nje hiseralov v ulici Molili piccolo štv. .1, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. London 4. Zjedinjene drfcavo oporekajo vesti, »In lii Uil<» one zaprosile posredovanje papeževo. Ktiil 4. Vatikanski krogi zatrjajo, da ni res, da bi I>ila kraljicu regentinja Spanjska zaprosila papeža za posredovanje. Res je pa, da je papež — potom apostolskega nuncija v Madridu in nadškofa Prelnndn v Wnshingtnnu — dal izraziti prisrčno željo, da bi se preprečil spor in da lii obe strani odstopili iid vojnih priprav. Pari/ 4. Vojno sodišče, ki je sodilo majorja Ksterhazvja, je bilo sklieano, da-li je nadalje proganjati Zolo radi znanega žaljivega pisma. To vojno sodišče pa še ni dobilo besedila razsodbe kasaeij-skoga sodišča, s katero je bil Zola oproščen. Vendar pa se sodi, da vojno sodišee odstopi od nn-daljnili korakov, ker v slušaju nove razprave bi se bilo bati še burnejib prizorov in demonstracij. V interesu domovine da bi bilo, ako vojno sodišče odstopi od iindaljuih korakov. Loildoil 4. Vse novinstvo se Imvi prodstoječo okupacijo \Vei-ba-veia po Angležih. Konservativni in unionistiški listi so jako zadovoljni s to okupacijo, dočim so liberalni veliko hladneji, ker se boje, da vsled tega utegnejo nastati nernzpornzumljonju med Nemčijo in Rusijo. Vladat pa povdarja, da Angleška zasede le pristanišče in ne zaledja, da se torej ni bati takega spora. Pariz 4. — Pisarna «Havas» je dobila iz NVashingtona vest, da sta Španska in Zjedinjene države vsprejela posredovanje papeža. 3Indrid 4. — Posredovanje papeža v sporu med Spanjsko in Zjodinjenimi državami se pripisuje v prvi vrsti vplivu cesarja Frana Josipa, (»lasi se, da čim je spanjska vlada doznala oficijelno, da so Zjedinjene države vsprejelo posredovanje od strani papeža, je ministerski predsednik Saga sta tu- P O D L I 8 T E K. n PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. (Zadnje nadaljevanje je bilo v St. 40., izdanje za soboto zjntr.) Imel bi vendar graditi plot!* je klicala za možem gospodinja. »Ne zbeži mi!» je odvrnil kmet ter urno zu-prl vrata za seboj, boječ se, da bi ga žena zavrnila. Preko dvorišča je šel sklonjen, hote se v očeh ženske videti najmanjši, in pripognen je splezal tudi na grič, kjer se je uprav potil nad plugom šepavi Matija. Kaj pa Švabi ? je vprašal hlapca. Po teh besedah je sedel na grič tako, da ga ne bi videli z dvorišča ter si previdno prižigal pipo. «Tu le sem sedite,» je pokazal Matija z bičem na vzvišen prostor, «da tudi name pride nekoliko dima.« različnih oseb, sosehno kompetentnih v mornarskih stvareh, da-li ne bi hoteli vstopiti v razsodišče o katastrofi na Indiji Maino. ^Viisliingtoil 4. — Republiknnski členi komisije za vnanje stvari se sklenili predložiti resolucijo, po kateri naj bi se Kuba proglasila kakor neodvisna republika. London 4. — Poročila iz Novega Yorka pravijo, da poslanica predsednika Zjedinjenih držav kongresu bode eminentno mirovnega značaja. ('nrivnid 4. — Diplomatski agent bolgarski Markov je izročil v Yldiz-palftči noto, v kateri se prosi sultan — sklioujč se jui Bolgarom sovražno mišljenje Hattz-paše in na škodo, ako bi se odpo-zval metropolit iz Ueskilba — naj se odpo/.ove llatiz-paša. To da jo jedino sredstvo za pomirjenje bolgarskega prebivalstva v vijaletu Ueskiibskem. V slabosti dnii je ulova moć! V politiškem in v vsem javnem živjinju je to jako navadna prikazen, da pojedinci postajajo močni, veljavni, slavni in mogočni, no po svoji zaslugi, ampak po zaslugi, oziroma grehih družili. Pojedinčev moč je često posledica slabosti družili ljudij. Mnogokrat postajajo ljudje mogočni v javnem življenju, (lasi nimajo pogojev za to v sumih sebi, ampak znajo takih pogojev spretno iskati izven sebe, katerim torej morda nedostaje vseh družili zmožnosti in spretnosti, razun jedne jedine, katero pa posedujejo v obili meri: spretnost pravega in pravočasnega izkoriščanja okolščin, razmer, hipnega položeuja, krivega razumevanja in slabosti na drugih ljudeh. lakti ob kolena, naslonil glavo na roke, da milje kar klobuk zlezel na vrat, puhal iz pipe polagoma . . . pik, pik ter neprestano gledal. Nekoliko korakov od njega, za reko, na ledini, so Nemci razstavljali tabor. Polž je neprestano pušil iz pipe ter gledal in vsako gibanje to množice tolmačil v glavi. Med tem so Neiuci vozove, pokrite s platnom že uvrstili v čveterokotnik, nitredivši iz njih nekako ograjo, sredi katere so stala goveda in konji, okrog nje pa so se kretali ljudje. Tu je vzel jeden prenosljive jasli na štirih nogali ter jih postavil pred krave, tam je sipal drugi krmo iz vreče, tretji zopet je šel z vedrom po vode k reki. Ženske so nosile izpod plaht železne kotle in vreče s sočivjein, tolpa otrok pa je zdivjala v jarke po drva. »Otrok pa tudi imajo celo krdelo! < se je eglasil Polž. >V vsej vasi I »i se jih ne nabralo toliko.« j Kakor ušij , jo odvrnil Matija. Kmet jo neprestalo puluil iz pipe ter se čudil. So-li to čari ali kaj ? . . . Včeraj je bilo to polje še prazno in tiho danes pa je tam — pravcat so-inonj. Ljudje ob vodi, ljudje v jarkih, ljudje po ogonili. I'osek u je j o grniifije, znašajo skupaj povezke suhljadi, kurijo ognjišča, krmijo in napajajo živino. Ze je jedcu Nemec odprl štacunsko blagu na vozu ter je prodajal, kajti okrog njega se je drenjala Taka ui h; s posamičniki, taka je tudi v strankah. Povsod i v politiškem življenju opažamo to prikazen: od taktike in strategije je odvisna vspešnost boja. Vzemimo naše Italijane na Primorskem. V teli gotovo ni niknkih pogojev v to, da bi hili^ii gospodarji v tej pokrajini. Po številu sov inaT^ šini; po svojem mišljenju govorimo ooiicmdchf Italijanov, ki se bavijo s politiko — niti niso v tej državi; moč njihovega kapitala — ako ahstra-htijcmo od Trsta iti jemljemo v postov vse široke mase — je prazna bajka; njihova kultura - ti Rože moj, kadar Čujemo, da se Italijani naši babajo se svojo kulturo ne vemo kolikih stoletij, zdi se nam — odpustite nam to grdo primero! —kakor da vidimo starega že obnemoglega psa, ki muči svoje preperele zobe na kaki — stari kosti! To je stara kost, ta latinska kultura ; a najlepša je pa vrhu vsega to, da sedanji Italijani prav za prav nimajo nikake posebne pravico do te kosti, kajti oni so vse kaj druzega, nego so bili nekdanji Rimljani. Kdo ne ve — ako je le pogledal v zgodovino nekdanjega seljenja Jljud-stev in bojev — ta ve, koliko nemške in tudi slovanske krvi se pretaka jmi žilah sedanjih Italijanov. Torej ničesar, prav ničesar nimajo primorski Italijani na svoji strani, kar bi jili usposobljajo in predestinovulo za nadvladje ali hegemonijo. In vendar vladajo in — in kako vladajo! Absolutiško. Vendar so mogli etablirati najkriitejc strankarsko in narodno tiranstvo. Kako je moglo priti tako? Naravno: v samih sebi Italijani sicer nimajo pogojev, ki bi opravičevali njih zahteve po nekakem izrednem, višem stališču, ali izven njih in okoli njih bilo je dosednj vsikdarslabih državnikov, ki so kupieili zmoto na zmoto in iz gore nakupi-čenih grehov avstrijskih državnikov je žuboral in žubori še danes veselo svež potočič italijanske hegemonije! V tem tiči tajna vseh neverjetnih vspe- tolpa žensk ter stegala roke: ta po sol, ona po kis, druga po sladkor. Nekoliko mladih Nemk je naredilo gugajoee se zibelke iz plaht; z jedno roko so odstranjale pene z juhe, z drugo pa, gugale plahte. Ze se je prikazal živinozdravnik, ki je ogledoval nogo napačno podkovanega kljuseta, pa tudi hri-vec, ki je bril na nekem vozu starega švaba. Nit polju je bilo videti trušč, dirindej, delo, a na nebu se je solnce popenjalo čimdnljc višje. Polž se je obrnil k Ovčarju. >.\li opažaš ti, Matija, kako delajo urno oni? Od nas, od koče, je vendar bliže do jarkov, nego od ondot, toda ako nas gre kdo tjakaj po su-hljad, pa mu mine pri tem pol dneva. Ti pa so se vrnili, da bi človek izmolil komaj par očenašev.,. -Oho, ho!... jo odvrnil Matija, čuteč, da mu gospodar oponaša njegovo počasnost. »Ali poglej jih , je rekel Polž, kako oni vsi skupno dolnjo, lios se pripeti včasih, da se tudi naši združijo; toda vsakdo se kreta le sam *a-sc, ali pa še drugim dela nnpotje. Ti prišleei pa se zvijajo tako nekako, kakor bi jeden nagibal drugega. Ne moreš polenušiti, dasiravno bi te vrglo na tla, ker ti jeden porine v roko delo, drugi pa že na njo čaka ter se priganja, da jo kmalo končaš. Le poglej jih sam in potem povej . Po teh besedah je dal dogorevnjočo pipo Ovčarju ter so zamišljen vrnil v kočo. (Pride še. I * •»v Italijanov, ila >o znali toli spretno izkoriščati wlabo-ti, kratkovidnost in zaslepljenost avstrijskih vlad!! Isto žalostno pri k a/en opazujemo zadnja leta na cerkvenem polju. <'erkev je vendar avtonomna in nikdo nima pravi«', ntikati si- v notranje stvari ecrkve. Tako je bilo tudi to do pred m'koliko leti preko praga cerkve ni smela in ni mogla poli-tiška in narodna propaganda ! To so bili oni časi, ko so tndi Slovani v mini in nomotjcni m<>gli moliti iloga v svojem jeziku!! In tako l>i bilo ostalo, da ni cerkvena oblast v trcnotku slabosti, če tudi v dobri veri in z dobrim namenom, storila korak nazaj!! < >d tedaj ni Itilo \ ee v miru: vršil seje naskok za naskokom na cerkev in vrstila se je kapitulacija za kapitulacijo do najnovojih dni. Pozno, jako pozno, šo-le sedaj, ko mil hočejo vezati roke in noge, ko mu ne dovoljujejo — njemu, povsem neodvisnemu, le svojemu poglavarju in nikomur drugemu odgovornemu vladiki mogočne cerkve katoliške da bi mogel po svoji vesti in po svoji više-pastirski dolžnosti vršiti svojo veliko nalogo — še le sedaj je spoznal naš prevzvišeni škof, kakova razdejanja je provzročila italijanska propaganda v cerkvi! In postavil se je po rolui. Kasno je že, jako kasno, a vendar ne prekasno, da je dobil dragocen pouk, da italijansko židovski fanatizem je močan proti cerkveni o h lasti le dotlej, dokler je cerkvena oblast slabotna proti njemu!! Treba le pazno in razumom čitati izjavo županovo o sporu med občinskim zastopom in škofom, da vidimo vso zadrego laške klike! Gospodi se godi sedaj po isti znani prislovici: naprej ne vem, nazaj ne smem. Kako milo prosi vendar gospod župan: promilostljivi gospod škof naj bi jim dovolil kakov vspeh kjer si bodi in jim tako zgradil zlat inostiček, da bi mogli — nazaj. Kako so se zgražali pri sv. Jakobu, v kakih kričečih barvah so slikali žalost vernikov v rečeni župniji, ki je zavladala baje radi slovenskih propovedi! In sedaj bi dovolili tudi te pro-povedi, da bi le škof hotel odščiptiiti kje drugje! X. pr. odpraviti propovedi pri sv. Antonu starem. Kje je tu resnost, dil: kje je tu morala! Sedaj naj bi trpeli slovenski verniki pri sv. Antonu starem, za to, da bi mogli slovenski verniki pri sv. Jakobu poslušati besedo božjo. Oznanjevanje besede božje naj bi postalo prosta harantija, da bi se laška gospoda mogla dičiti kakimi vspehi 1 Sedaj vemo, kaka grda komedija se je uprizorila radi slovenskih propovedi pri sv. Jakobu! Kolika profanacija svete institucije. In na takih komedijah, na taki profanaciji sodelujejo katoliški duhovniki! Ali prevzvišeni vladika ima sedaj zlata vreden pouk, česa da išče žid v cerkvi, in tudi o tem, da je cerkvena oblast močna, dokler hoče biti mučna, u da so sovražniki močni, kadar je ona slaba! Sedaj bi hoteli paktirati — seveda zavratnimi nameni — oni, ki so grozili poprej. Ali prevzvišeni naj se ne vara: vsaki korak nazaj bil bi zlo, ki bi porajalo drugo, tretje zlo... do popolnega poloma! Politični pregled. Svoj državnozborski mandat je položil slovenski poslanec dr. Ivan Sušteršič. Gospod dr. Sustoršič opravičuje ta svoj korak v pismu do svojih volileev: omiljenim zdravjem, obilnimi odvetniškimi posli, rodbinskimi razmerami, posebno pa dejstvom, da hoče posvetiti vse svoje moči »Gospodarski zvezi« in Zvezi kranjskih posojilnic« oziroma gospodarski organizaciji naroda slovenskega. 0 razmerah v Istri piše dunajska »Keiehs-wchr«: »V kratki dobi štirinajstega zasedanja državnega zbora sta slovenska poslanca .Istre uložila več interpelacij do vlade, v katerih ista podrobno pojasnjujeta odnošajo v Istri iu dokazujeta, da so odnošaji v Istri ostali isti, ako se niso poslabšali. Volitve se vrše nadalje po krivih volilnih listah, kakor dokazujejo to volitve v Oprtlju. V občini pomjanski jo n. pr. vlada razpustila bivše še ne konstituirano občinsko zastopstvo iu je postavila občini na čelo nekega povsem nesposobnega umirovljenoga uradnika, kateremu je sledil neki italijansko misleči mož. Tako so dogaja le zato, da se u s t r o z a ž olj a m i t a 1 i j a n s k o s t r a n k o, da bi rečena, skoro p (»vnem slovenska občina prešla v roke italijanski stranki, (Ne »skoro*, ampak popolnoma slovensko občino, kajti ista šteje med li(MH) prebivalci svojimi legali ."» prave Italijane. Op. ured.) Vlada si prizadeva tudi, da bi protežirala in ščitila čožotske ribiče. Ti ribiči so seveda Italijani. Nadalje zlo jo to, da po-litiške oblasti občujejo italijanski tudi z hrvatskimi osebami iu korporacijami. Slično jo v šolskih stvareh. Povsod I in vsi kd ti r se protežiraj« in hitijo Italijani . Dunajski list jo tu v jedni sami potezi in lapidarno označil stvari v Istri: Italijani so proteži-rajo povsod i ! Mi moremo prositi, mi smemo inter-pelirnti v državnem zboru, smemo se tudi pritoževati in slednjič smemo tudi vsprejomati najlepšo obljubo in najpomirljivoja zagotovila; vse te pravice imamo in jih uživamo tudi v poljubni meri, le tega si ne smemo domišljati, da bi naše prošnje, naši protesti in naše interpelacije imele kaj vspeha, kajti tako jo, kakor jo zapisala »Koiehs\vehr« lapidarno: razmere so ostale iste — ako se niso p o s 1 a h š a 1 o! In naši zakoni, interes države, človekoljubje, razdevajoči uplivi, katerim jo izpostavljena ta pokrajina .......to so vse lope stvari, ki bi moralo biti na srcu marsikomu, ali skušnja nas uči, da nani je koristilo dosodaj bore malo, ako smo tudi trikrat na dan govorili o takih lepih stvareh. Kvotni ključ. — V zadnji seji avstrijske kvotne deputacije je vlada predložila »tabele v svrho določbe prispevkov obeh državnih polovic k skupnim troskom«. Te tabele obsegajo vse postavke za dobo 10 let, od 1HHH. do vštetega leta lH<)f). Važno so ono postavke, katere o določitvi kvotnoga ključa ne prihajajo v postov in so odštejejo od skupnih dohodkov direktnih in indirektnih davkov. Po teh tabelah so v Avstriji brutto-dohodki direktnih in indirektnih davkov od 1H86. do IMo. znesli 401.!l'f$0 milijonov. Od tega je odšteti prehajalne dohodke v znesku 157*;12; dalje 45*71) milijonov, ker so ti dohodki le v jodni državi monarhije; odškodnino za poljedelsko žgavniee in propinaeije v Galiciji in Bukovini 25*84 milijonov. Skupaj se odšteje 22H'!lf), torej preostane od skupnih avstrijskih dohodkov kakor podlaga za določitev kvote :17H4-:J5 milijonov, ali letnih ;i78"4vt milijonov. Na O gorskem so znašali brutto - dohodki direktnih in indirektnih davkov od lHSti. do 1 H(,)o. leta 2i")H7*4 mil. Odbije se 12?l*4 mil. prohajnlnih dohodkov; 1211*5 mil., ki so dohodki le ogersko državo; odškodnina za poljedelske žgavniee v znesku li'f> mil., točarina in priklada k zemljiški odvezi v znesku 14SM, skupaj torej 408*8 milijonov. Za določitev ogorske kvote preostaja svota dohodkov 217H*(5 mil. ali letnih 217*H milijonov. Razmerje je torej ;J78:217. Po tem razmerju bi znašala za Avstrijo kvota CkW»°/0, za Ogersko ;Jl»*4n/(). Ko bi se določala kvota po brutto-dohodkih, bil bi ključ (50*8 : 5M)*2°/0, toda Mažari s tem niso bili zadovoljni, dasi jo prejšnja kvotna deputacija zahtevala ključ 57 : 43. Akoravno o nagodbi z Ogersko ni prvo vprašanje kvota in bi bilo razlike lo okroglih 15 mil., vendar je ključ, ki ga jo lianffv iznašel 1. 185KJ., naravnost ponarejen na škodo Avstriji. Avstrija je na veliki izgubi nasproti Ogorski pri avstro-ogerski banki in trgovinskih pogodbah, polog toga pa je ogerska vlada odbila od svojih skupnih dohodkov več stroškov, ki so ostali v avstrijskih dohodkih. Kolikor nam je znano menenje avstrijsko zbornice glede nagodbo z Ogersko, sodimo, da avstrijska kvotna deputacija nikakor ne sprejme določenega ključa, ne glede na koncesije, katere je grof Hadeni Ogrom dovolil v bančnem i u trgovinskem vprašanju. Po veliki noči predloži vlada zbornici novo nagodbo, a danes je ni stranke v poslanski zbornici, ki bi hotela glasovati za tako nagodbo. Vlada mora biti gotovo že poučena o tom. Ako resno misli doseči nagodbo ustavnim potom (in o tem ne moremo dvomiti), potem hoče od avstrijske deputacije izzvati lo odločen upor, s tem pa si zagotoviti novo podlago za nadaljne obravnave z Ogersko. Drugače si no moremo tolmačiti teh poskusov. »Slovenec«. Za urejenje jezikovnega vprašanja. (Nadaljevanje načrta, ki ga priobčuje »Siidstoio-risehe Post«). II. Sodišča in upravne oblasti. S 10. Sodno in državnopravdniške oblasti, kakor tudi oblasti, podrejene ministerstvu za notranje stvari, financ, trgovine in poljodelstva, so obvezam', da strankam na njih ustmene prošnje ali pisane uloge izdajajo rešitve v onem deželnem jeziku, v katerem so je glasila ustmena prošnja ali pisana uloga. S 11. Protokolarične izjave strank je pisati v onem deželnem jeziku, v katerem jo bila podana izjava. $ 12. Listine ali pisma, ki so sestavljena v jed nem deželnem jeziku in so se priložila kakor pripomočki ali sicer za uradno uporabo, no trebaj o prevoda. S Dl. I radni spisi, ki se niso izdali na zahtevo stranke ali se ne izdajajo osebam, ki so zapričelo dotično stvar, so izdajajo v onem deželnem jeziku, katerega govori ona oseba, kateri je namenjen spis. Ako ta jezik ni poznan ali ni deželni jezik, potem je rabiti oni deželni jezik, o katerem jo soditi po kakovosti slučaja in sosebno po bivališču stranke, da ga ista razume. i; 14. Določila 4}ij 10—13 veljajo tudi glede občin in avtonomnih organov v lastnih stvareh, kadar nastopajo kakor stranka. >} 15. Izjavo prič in izvedencev jo pisati v onem deželnem jeziku, v katerem so so podale te izjavo. S Hi. Na oblastih, označenih v i? 10, jo o vseh uradnih poslih, služočih rešitvi ali odloku, rabiti — ker bi sicer nastopila ničnost — jezik ustmene prošnje ali pisano uloge, v kateri je jedna strank predložila stvar. Sosebno je na sodiščih rešitev ali odlok že v senatu predložiti in določiti po glasovanju v onem jeziku, kakor ima oditi stranki. Na uradnih činih, ki se niso uvedli na zahtevo katere stranke, je .rabiti jodnoga ali več deželnih jezikov, kakor je že kakovost predmeta. V kazensko-sodnih stvareh so: obtožnica, kakor sploh vsi predlogi, tičoči ho obtoženca, razsodbo in uradni čini sestaviti v onem deželnem jeziku, katerega se je posluževal isti. V istem jeziku se mora vršiti tudi glavna razprava in pisati zapisnik o razpravi; v istem jeziku morajo staviti svoje predloge državni pravdni k, branitelj in predsednik, in je proglašati razsodbe in sklope. Od teli določil predstoječih paragrafov se je smeti odmakniti le tedaj, ako je obtoženec sam zahteval rabo kakega druzoga deželnega jezika. Na glavnih razpravah zoper več obtožencev, ki ne govore jednoga in istega jezika, se mora glavna razprava vršiti v onem jeziku, ki so vidi sodišču nnjprimcrneji namenu glavne razprave. V vseh slučajih pa je izjave obtoženeev in prič pisati v onem deželnem jeziku, ki ga govore oni sami in so morajo razsodbe in sklepi vsakemu obtožencu naznanjati v tem jeziku in na [zahtevo tudi izdavati pismeno. (Zvšetek pride.) Spor med Španjsko in Zajedi njenimi drŽavami. Včeraj še ni bilo videti najmanjega znamenja, po katerem bi bilo sklepati, da je šc kake mule do mirne rešitve navstalega spora. Človeku je bilo kakor da že čuje pokati puške iu grometi topove. In česar se nimalo nismo nadejali sinoči, zgodilo so je danes: današnja poročila so nam prinesla žarek nade, da se vendar ohrani mir in se prepreči vojna, ki bi stala ogromnih žrtev od obeh strani in bi utegnila imeti za seboj posledic, katerih dalokosožnosti niti ni možno preračunati danes. Oho strani sti namreč vsprojoli papeževo posredovanje. Nekaj pa zbode v oči našo čitatelje, ako pazno pročitaju današnjo zadnjo vesti. Opazijo namreč, da tajita toliko Amerika kolikor Spanjska, da bi bili oni zaprosili papeža za posredovanje. »Sedaj na vstaja vprašanje: kdo je — prosil? No, tudi na to vprašanje imamo odgovor v jedni brzojavk: do p o s r o d o v a nj a p a poze v e ga je p riši o p o uplivu našega cesarja Frana Josipa! Ako je temu tako, — in jako verjetno je, daje — blagoslovjal bode vos blagočuteči svet našega dobrega in milega vladarja, ki so je , opet pokazal pravega kneza miru in najčastitljevojo prikazen na evropskih prestolih. Domače vesti. Zahvala. — O ustanovljenju naše tiskarne šla sta nam uprav prijateljsko na roko gospoda Andrej Gnhršček, tiskar in lastnik «Gori£ke Tiskarne* in vodja iste tiskarne, Josip k rili pot i«'. Prijetna dolžnost nam je, ovednl birma nje, ki se je imelo vršiti na bin- koštne praznike, in da je ta čin odložil za pozneje bolje čase, " Indij »enden te namiguje zlobno, da ta odpoved ni brez vsake zveze s pismom, ki je je pisni župan piranski tamošnjemu župniku Fondi. Taka zveza, da je verjetna tem I »olj, ker je bil župnik Fonda potem v Trstu na škofiji. Tako torej: župan |»iše žujiniku; župnik hiti v Trst in škof — odjiovcduje birtnanje. Kakovo jiisnio je bilo ono, ki je je pisal župan župniku, da je provzročilo takov efekt?! To daje misliti, mnogo misliti. Pozdrav Iz tromje okolice naši »Edinosti«. Pod tem naslovom nam pišejo iz gornje okolice: Željno smo pričakovali prvi list Kdinosti iz lastne tiskarne. Pošta je došla jio navadi, a lista lii bilo; vprašali smo ženske, ki kujiujejo list v Trstu, da-li so kupile danes Kdinost«, a rekle so, da »Kdinost« je zajilenjena. — No, ta bo lej>a, smo si mislili: če pojde tako naprej! Prvi list, ki smo ga pričakovali tako željno, pa zajilenjen! Vsaj prvi da bi bil izšel srečno. Ni minula še dobra ura, j»a smo že imeli »Kdinost« v rokah! Vsaki bi jo bil hotel vsaj dobiti v roko in videti. Kaj smo vsega danes izvedeli iz nje?! Kdo bi si bil mislil kaj takega pred par leti? Kdo bi bil mislil v prejšnjih dobah, da tržaški Slovenci pridejo do takega lista in lastne tiskarne?! Da »Kdinost« izide v lastni tiskarni, to smo vedeli. In tudi to so nam je zdelo, da bode tisek novo tiskarne jasnejši, nego prejšnji in na bolji papir smo mislih istotako. I)a j>a bode »Kdinost« (čuj!) izhajala dvakrat na dan, temu jm se nismo nadejali. Vsakomur, ki pozna naše razmere, mora utripati srce samega veselja na takem velikanskem napredku. S tem ste pokazali Slovenci v mestu, kakimi raphl-nimi koraki dohajate našo nasprotnike. Le hrabro naprej. S tem ste se izdatno približali dovršenosti in ste zavzeli častno mesto v slovenskem časni-knrstvn. Vsaki zaveden in količkaj imoviti Slovenec bi se moral sodaj naročiti na «Kdinost«. In tudi vsaki Tržačan hi moral sedaj kupiti našo »Kdinost«, a ne ž i d o v s k o - t u j o g a »Piceolo« ? ! Sezajmo torej vsi pridno le po »Kdinosti«, da se bodemo tako krejiili v narodni zavesti telila hode s tem |iomagamo velikemu narodnemu podjetju našemu. »Kdinost« hodi nam zrcalo, bodi nam voditelj in sprovodnica do više narodno omike! Ona bodi nam tržaškim in okoličnnskim Slovencem zvezda Danica! Ona nam sijaj na horizontu I Ona naj prodore vso sivo oblake, da tudi nam enkrat prisije solnce zlate svobode. Našim prvakom pa, ki so nam ustvarili to trdnjavo: Bog vas živi! Ko pa pridem v Trst, gospod urednik, hočem si natanko ogledati vašo hišo napredka. C!c Vas bodem kaj motil, pa jwtrpitc z mano, ker bil sem vedno Radovednež. Iz liarkovelj nam pišejo: Gospod urednik, sprejmite nekaj novega iz našo bližnje vasi! V soboto ]ircd|iohuluc som ojmzoval kako pridno je neka najeta trojica prilepljala lejiake skoro na vsako hišo in zid ob cesti miramarski. Omenjenimi lepaki se jo vabilo naše občinstvo v slovenskem in italijanskem jeziku na obilno udeležbo socialističnega shoda, sklicanega oni večer. In sicer — ker nobeden naših krčmnrjev ni hotel jirivoliti svojih prostorov za tako projmgnndo — v neko laško krčmo 11a obrežji. Pričakoval sem kaj nestrpno večera, a še bolj pričetka onega znamenitega shoda, žele slišati kaj novega. Vso moje pričakovanji! ni donosio onega srečnega trenutka, kajti socijalistov ni bilo od nikoder. Pardon, iz mesta so prišli pač trije gorki govorniki in g. namestništveni delegat; naših toli vabljenih vašeanov j>a od nobene strani nobenega! Tak je bil torej vspeh in gosjiodje slovenski socijalisti morejo vedeti tedaj, kako grozno so grešili, ko so mislili, da morejo zaničljivo prezirati tukajšnje odnošaje. Sedaj morajo vedeti, da naša domača tla niso ugodna za ideje hreznarodnega in hrez-verskega socijalizma! Jasno jim bodi povedano še enkrat, da v našo vas no maramo no razdora, ne rovanja med domačini. Mi smo živeli iu hočemo še nadalje živeti v v miru, v ljubezni med seboj in v ukujini ljubezni do našega rodu. Za jiunu'tiH* soeijalm- pre« »snove miih tinli mi, ali /a >li'|ni poliranje vs«'ga, kar je, nas ne prireeeni sIi«mI. Vsjm'Ii in| vas«' strani lio isti, ka-koršni je In'l zadnji«*. To vam lahko povemo že da ms. Xa svidenje tmvj ! Odličen irost. Danes se je mudil v Trstu g. dr. Ivan 15 a n j a v č i e, odvetnik v Karlovcu iu narodni zastopnik na hrvatskem sahoni. Obiskal jo tudi naše uredništvo iu našo tiskarno ter se je jako laskavo izrazil o urediti iste. Slovensko dedalKee v IJublJani je završilo v sohoto letošnjo sezono z predstavo šaloigre Ta m hov v 1'iiehli , ki seje igrala na korist domačih najboljših igralskih moči. Predstava je vspela izbi »rno. Zamuda vlaka radi pretepa. V soboto smo objavili pod tem naslovom notico, v kateri smo povedali, kako je kurjač Komac udaril strojevodjo v pretepu, ki je navstal med njima na stroju. Danes se nam je sporočilo, da kurjaču ni ime Komac, ampak Kdvard Krašovec, in da so strojevodja imenuje Komac. Kl'ivee je izšel v soboto. Kdor ga še ni kupil, naj ga poišče v tobakarnah, kjer se ga dobiva zmiraj. Za 5 nvč. ne bode žal nikomur. Malopriden sin. — 2. uri -J7 min. Izhod oh ">. uri 21 min. Zalu>d » (i. „ ;K) Zahod „ 4 . „ 2f> „ Ta je lf>. teilen. I >an<-* je i>4. dan tega leta, j še 271 dni. toraj Zadnje vesti. Dunaj "». — V tretji dekadi meseca marca jo imela južna železnica gld. I,.'»;").'{.424 dohodkov, gld. 11 ,.'>.'!'.* manje nego v isti dokatli minolega lota. Pari/ o. Na shodu, sklicanem po trgovinski zbornici avstro-ogerski v Parizu jo imel glavni k<»-misar A vstro-( >gerske za svetovno razstavo v Parizu, dvorni svetnik Kxnor, govor o udeležbi Avstrije na omenjeni razstavi. Dvorni tvčtnik Kxner jo uverjon, da zavzame Avstrija častno mesto na razstavi in da si steče spoštovanje. Zaključuje je pozval zbornici«, naj dela na to, da bodo Avstrija mola trajno korist od to razstavo. Novi York 5. Včeraj opoludne še je bilo položenje tako, da je vzbujalo najlepše nado, da se poravna spor mod Spanjsko in Zjodinjenimi državami. Ali čim so je sešel o poludne kongres, so jo zopet potemnilo obzorje. V kongresu jo bilo nervozno vznemirjenje, vso jo nestrpno pričakovalo spomenice predsednika Mac Kinleva. Toda proglašenje spomenice je določeno za jutri. Glede na vsebino poslanice so glasi, da jo predsednik hkratu spremenil svoje nazore in <1 a ne zahteva, da so mora ohraniti mir z a vsak o oe n o, ampak, da bodo priporočal obema zbornicama, naj proglasiti neodvisnost Kube, brez pomoči orožja. Ako pa pride do vojno, naj so odgovornost pripiše Spnnjski. Madrid 5. Posredovanje papaževo ni imelo zaželjonoga hitrega vspeha. Spanjska je sicer izjavila, da vsprejema posredovanje papeževo. Toda tukaj ni vere v iskreno ljubezen Zjodinjenih držav do miru. Tukajšnji krogi so uverjoni, da Amerika hoče, da se Kuba popolnoma odtrže od Španjsko. Spanjska banka ima pripravljenih 500 milijonov pesetov. Vlada je prepovedala nadaljnjo gledališko predstave za nabiranje fondov za pomnože-ujo brodovja, ker so nekateri uprizorjevatelji teh predstav delali kupčije za-sc. — V Harceloni jo bila demonstracija pred amerikanskim konzulatom. Novi Vork 5. Zdi se, da so došli iz Madrida novi predlogi španjske vlade, ki vzbujajo zopet nekoliko nado do mirnega rešonja spora. Dunajska borsa 5. aprila 1898. pre „ v srebru......102'55 102'— Avstrijska renta v zlatu ...... 121'8'» 121'90 v ktonah ..... 102-10 102'10 Kreditne akcije.........355*— H6ooo. . . 24.'l.;J.'U-8J) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje..........fiOO.OOO-— Olnna reserva dobičkov..........1,1H7.1 1'ratl ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hlii). Fl LIJ ALKA c. kr. priv. avstrijskega Milim zavoda /a trgovino ii« obrt v Trstu. Novol za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/« H- „ „ 2'/, 80- ., 8*/t V napoleonih na 30-dnevni odkar. 2°/0 il-inesečni „ 2l/4°/0 H- „ , 2 VA, Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, otopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avglista t. 1. po dotičnih objavah. Okroftnl oddal. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznlo« za Dunaj, Prago, PeSto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Oablonz, Gradec, Hibini, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olotnue, Reiehenberg, Saaz in Hol-nograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/no provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejMmi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodi)!. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. CASSA Dl RISPARMIO TRIESTINA (Tržaška hranilnica) ■premamijo denarne uloga v bankovcih od 50 nvč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od !)—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opoludne. Obresti na knjižice.......')"/„ Plačuje vsak dan od 0—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 inora se odpovedati !) dni in zneske preko 1000 gld. pa f> dni. Eakomptuje menjloe doiniciliraae na tržaškem trgu po.......... 8»/, Posojajo na drž. papirje avstro-ogerske do 1000 gld. po...........4°/u Višje zneske od 11m h > do 5000 gld. po . f>'/„% Daje denar proti vkujiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. TISKARNA aUTENBERCI —> filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne ,,STYR1 A" _r Sackstrasse V.\ (jHAUKC Sackstrasse l,i Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem ..Patent \Voikmunn Cliicngo") Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča so za prijazne naročbe s zatrdilom primernih oen iu točne pontrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, rokotvorov v vsakem oDseiju. tirošnr, plakatov, cenikov, raCmiov, uiemoranilov, okrožnic, pajiria za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabil itd, — Bogata zalona glavnih-, (Mo-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, uetiitoren, Creduoren, Cassa-knjig, strazza, Memoriale, Journalov, Priina-note, odpravnil. nienlituili, Caso-zapadlih in knjig za kopiranje, vseh pomožnih knjig, raztrirnega (Crtausga) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavćeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd, Za naročbe in uadaljna pojasnilu obrniti se je do glavnega zastopnika: % ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.