Strah štajerskih Nemcev. Stajerski Nemci že dolgo niso prestali toliko strahu kot zadnji čas, kd jim hudobna zverina v gorah ob koroško-štajerski meji ubija živino in se je bati, da bo sedaj, ko se goni živina s planin v doline, zaSela napadati tudi Ijudi. Dosedaj se še ni moglo z gotovostjo dognati, ali je dotiftna zver lev, medved, volk, hijena, ali kakšnakoli druga žival-roparica. Nekateri ljudje celo mislijo, da se gre tukaj za prazen strah, ,,bau-bau" imenovan, in da je vse govorjenje o grozni zverini le prazna domišljija strahopetnih štajerskih Nemcev. Kaj je na vsej zadevi resnice, bo pokazala bodočnost. Od raznih strani so se razpisale že lepe tiagra'de za onega srečnega lovca, ki bi usmrtil ono liudo zver, ki prizadeva ubogim štajerskim Nemcem toliko strahu. Vlada je obljnbila že 600 kron nagrade, okr. zastop v Voitsbergu 100 K in okrajno glavarstvo istotam 40 K. Pa kakor je videti, bodo te nagrade še dolpo Časa 5akalo, da si jih kdo zasluži. Dne 25. septembra n. pr. je šla četa nemških lovcev, brojefia 14 mož, na lov za zverino. Popoldne okrog 3. ure sta zapaziJa 2 neinška Joklna kakih 30 m pred seboj veliko, rjavo zver. Starejši lovec je takoj nameril s puško in hotel ustreliti. .MlajŠi pa ga zgrabi za roko in pravi: nMihl, scliieC net, sunst sa ma olle hin!" (Mihl, no streljaj, sicer smo vsi pro5!) In res, korajžna Nemca sta se ustrašila in — si nista upala streljati. Ce bo nemška korajža vedno taka, se bo divja zver še .dolgo veselila svojega življenja in bo prizadjala zajčje korajžnim Nemcem obilo strahu, posebno tedaj, ko jbo zafiela njih same hrustati. Nek lovec poroča o zveri sledeCe: Kot starega lovca je tudi mene vleklo v ozemlje roparice. Peljal sem se v Svanberg, nato pa sem se podal sam na planino Brendl. Tu sem poizvedel prve novice. Ponoči na 21. septembra je roparica na Kamperkoglu raztrgala 2'/2 leti staro govedo in odnesla 30 kg mesa. Raztrgano žival sem si natančno ogledal. Roparica je na njo skoCila s strani in jo z levo tacoudarila; skremplji, ki jih je zaplčila 2—3 cm globoko, je iztrgala meso; desno taco je vpičila v trebuli. Ponoči od 22. do 23. p. m. so bile raztrgane posestniku Brunnerju v Hersclieggu 4 ovce. Roparica je eno ovco, izvzemši noa in glave, čisto požrla; drugi je pa požrla 1—2 kg raesa; tretje in četrte ovce pa roparica ni pričela trgati, samo usmrtila ju je tako, da jima je pregrizla grla. Ponoči od 24. na 25. sept. je izgubil posestnik Hofer med Salztiegelnom in Gaberlom 14 ovac; 2 so našli nepoškodovani, 2 jo pa roparica priCela žreti; ostalih 10 je roparica najbrže razkropila. O roparici se v okolici veliko govori. Videlo jo je 5 oseb na raznih krajili, ki jo enako opisujejo. Neka deklica, stara il let, hči neko pastarice, je videla roparico. Opisuje, da je 45—60 cm visolca, 05—80 cm dolga, slvkastorjave barve, z lasmi na uliljih, z dolgim, vise8im repom, ki je na koncu bel. Ravno tako opisuje roparico neki upokojeni orožnišlri stražmnjster in posestnik na Koroškem, ki je videl roparico 10—15 korakov oddaIjen med Breitenegom in Pakom, ko je pila. Ker ni imel puške, se je moral hitro umakniti. Neki gozdar, neki kmet in neki drvar zver ravno tako opisujejo. Ker teh 5 oseb ena druge niti ne pozna, se jim mora le verovati. Tndi dva dunajska lovoa sta videla zver v daljavi 15 korakov. A ko sta jo zagledala, sta se ta- ko prestrašila, da sta pozabila streljati in jo niti opisati ne moreta. Sam sem meril razdaljo od sprednje tace do zadnje leve tace in znaša razdalja 68 cm, odtis tace je 12 cm dolg in 10/2 om širok. V celem ogroženem gorovju so urejene telefonske postaje, postavIjene po telelonskem oddelku 22. pehotne divizije. Telefonske postaje sovGradcu, Kollaolm, Gaberlu, Almwirtu, na Paku, Alpenkanizu, Weberwirtu in v Glashiittuu. Telefonsko postajo dobe tudi v Nemškeru Louču. Po inoji sodbi, ki temelji na poizvedbali pri kmetih, lovcih, vojakih in orožnikih in po mojem prepričanju, se nahaja v ogroženem gorovju več roparic. Ker je zver trgala dne 15. p. m. živi.no na Brendlplanini, potem pa na Kamperkoglu in na HirsclieggReinu in so jo tu tudi videli, sklepam, da se bo od tu umaknila proti severu in bi kazalo, če bi jo tudi iz nasprotne strani, iz Lobnigga, gonili. Dopisnik sodi končno, da se bo umaknila zver na Gornje Štajersko, Ako se to uresniči, potom bo uomški strah še večji in bodo tudi gornještajerski Mihelni začeli trepetati od strahu. V Gradou in drugih mestih imajo razstavljene posebne slike, ki predstavljajo in smeSijo lov na divjo zver. Prodajajo tudi posebne razglednice, na katerih predstavlja velik, našemljen' pes onega strašnega leva na zaliodno-štajerskih gorah, Lovci, ki so čakali na zver, so, ko so jo zapazili, takoj zbežali in se poskrili. Edcn se je skušal skriti in 7ariti v veliko planinsko travo, drugi je splezal na drevo, tretji pa pleza in skofii čez visok plot. Puško pa so vsi trije junaki pustili na mestu. Zver tudi upliva na nemške pesnike, ki zlagajo pesml o ,,iunaških* 6inih nemških lovcev.