PRIMORSKI dkemk
GLASILO OSVOBODILNE FRON TE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
j-eto 2. štev. 414 - Cena 4.- lire sgfdMoVa
TRST, nedelja, 6. oktobra 1946
UREDNIŠTVO tn UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Danes smo priče paradoksa, da se v Nemčiji izvajajo svobodne demokratične volitve, medtem ko jih v svobodoljubnem antifašističnem Trstu ni in se tržaško ljudstvo odriva v opozicijo.
JOŽA VILFAN
TRST ŠE VEDNO!	„
, .	„	.	.,	i	med	FLRJ	m	Češkoslovaško
osrednje vprašanje konference
Pariz, 5. — Vsi odbcri mirovne konference so dane3 v glavnem zaključili svoje delo. Tako so se tort) držali določenega roka, toda »to je bilo potrebno mncgo napo-rov, saj ao fcjlf nekateri odbori predloženi z delom, in če ne bi stalno Sobival; opomine od glavnega taj-n*stva naj pohitijo, .in če ne bi naivnost udamiSko delali, .bi se ple-num konference ne mogel jutri se-ttuti. Rekord je posekal odbor za Balkan in Finsko, ki je zaradi zaostanka moral obljubiti tajništvu, bo zasedal nanehno, dokler ne j konča svojega programa. Držaj je besedo in zasedal brez prestanka ^5 ur zaporedoma. Odborniki so ®dglt i2 sejne dvorane popolnoma demoglj in zapustili na mizah pre-bapoln jc-ne pepelnike cigaretnih °5orkov. Politično teritorialni odbor za Italijo ima za seboj 150 ur ^ela. Današnji dan in jutri dopoldne bodo nekateri odbori uporabili »to, da dokončno odobrijo besedila Poročila, ki bedo vsebovala zaključke večine in manjšine in bodo predložena v pretres plenumu konferen-ce. ki se sestane v nedeljo popolne.
.% Postopek plenuma %.,• konference
Jasno je, da delegati, ki so do »daj zasedali v ožjih odborih, pre-•kskutirali do podrobnosti pqsa-»ezna vprašanja in nakopičili o si'b grmade, poročil, ne bedo mo-enako postopati na masovnem sestanku, kjer bodo delegacije zbra-
do 15. oktobra. Da omogeči uspešno delo plenuma, se je sestal svet zunanjih ministrov štirih velesil in predložil nagel postopek za to zadnje obdobje konference.
Na plenarnih sejah ne bodo či-tall poročila odborov in komisij, ra-asji seveda v kolikor ne bi bila be-:dlla istih predhodno razdeljena sem delegacijam. Vsaka delegacija bo tmela na razpolago samo 30 minut, da pojla o vsaki pogodbi eno ali več izjav, ki lahko vsebujejo splošne opombe in tudi opazke o posameznih členih. Torej ne bo do voljena ločena diskusija o posameznem členu kot celoti, izjave delegacij bodo morale biti spisane v treh jezikih in jih bodo razdelil: vsem delegatom že vnaprej, take da ne bodo izgubljali časa z ustmenimi prevajanji med zasedanji Ne bodo dovojje-ni nobeni novi spre mirijevalni predlogi, razen tistih, ki so že vključeni v poročila odborov. O takih spreminjevalnib predlogih bo dovoljeno glasovati toda ločeno se ne bo smelo o njih razpravljati. Plenum bo moral o vsakem členu pogodba glasovati. Vsak delegat bo lahko zahteval poimensko glasovanje, v nasprotnem primeru se bo smatralo, da je bil člen soglasno sprejet. Delegati bodo lahko zahtevali, da se poleg njihovih 30 minutnih izjav vpišejo v zapisnik tud; njihove pismene opombe.
Plenum bo sklepal o mirovnih pogodbah po vrstnem redu, kakor je to bilo določeno v Potsdamskem sporazumu: najprej pride na vrsto
bo zajamčil izmenjavo blaga v velikem obsegu
*** polnoštevilno in bodo nabrale Italija, nato Rcinunija, Bolgarija, Prebaviti vso snov v 10. dneh. t. j. j Madžarska in končno Finska.
Jugoslavija vztraja pri svojem stališču
Veliko pozornost vzbuja odhod | prej določena, toda pri ponovnem Molotova v Moskvo, kamor je šel glasovanju so le sprejeli načelo, da
n8- posvetovanje. Kljub temu, da 1* politično teritorialni odbor za Italijo zaključil svoje delo, vendar »taja vprašanje Trsta predmet splošnega zanimanja in ga imajo » osrednji1 problem vse mirovne konference.
Prevladuje mnenje, da bo Sovjetska zveza v tem vprašanju, kjer je b-la preglasovana, ponovno postaja svojo tezo. Napeto se pričakuje r*zvoj diskusij tudi spričo dejstva, Jugoslavija vztraja pri svojem tališču, da namreč ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, ako ta ne bo upoštevala njenih najosnovnejših in upravičenih zahtev.
Italijanski krogi, ki so spričo Predloženih »kompromisnih* predlogov potrti samo zato, ker niso dodeli maksimum imperialističnih ®ahtev, se imajo za «žrtve diktata*. Kakor je znano, Italija ket prema-Suna država, ne more biti članica mirovne konference, pač pa jo kon terenca lahko zasliši, kadar smatra to za potrebno. Ker Italije že 'toteo časa niso klicali na zaslišalo, se je sedaj ob začetku plenarna zasedanja De Gasperiju sto-41>o po Parizu in včeraj je izjavil da bo šel v Pariz samo v primeru t-* bodo Italijo uradno povabili, da »zloži svojo stališče o vprašanju tržaškega statuta.
Italljabo plačala 425 milijonov dolarjev vojne škode
I Gospodarski odbor za Italijo Je f nadaljeval z zasedanjem vso noč do | *ore, Po izglasovanem predlogu o | Nadzorstveni reparacijskj komisiji *a Italijo, ki bi jo naj sestavljali ameriški, angleški in francoski ve-»Poslanik v Rimu, je sovjetski de-kfiat protestiral proti temu, da bi »mo tri velesile nadzorovale izplako italijansko odškodnine.
Anglo-emerlkanoi so se izgovarjal, češ da je tila italijanska odškodnina Sovjetski zvezi posebej že
bo tudi sovjetski veleposlanik v Rimu član te komisije. Kljub odločnim protestom malih držav, Albanije, Abisinije, Grčija in Jugoslavije/ki so spričo ogromnih žrtev upravičeno zahtevale od Italije primerno odčkodnino, se večina v odboru, — kateri je sovjetski delegat naravnost povedal, da ni okusila na lastni koži fašistične okupacije — ni dala omehčati in tako je bil sprejet angleški prfcdlog, (ameriški predlog je bil še neugodnejši za male države), ki določa sledeče zneske odškodnine, ki jo bo morala Italija plačati: Albanija ne dobi nič, Abesinija 25 milijonov dolarjev in Grčijp ter Jugoslavija (zahtevala je 400 milijonov) vsaka po 100 milijonov dolarjev. Nato se je dvignil sovjetski delegat in skušal dos:či, da bi Albanija bila izenačena vsaj z Abesnijo, loda ni uspel. Tako bo morala Italija pla-
čati 325 milijonov dolarjev na račun vojne odškodnine poleg 100 milijonov dolarjev, ki jih bo dobila Sovjetska zveza, kar je pa bilo že prej določano.
Sprejet je bil tudi člen, po katerem se države podpisnice mirovne pogodbe izjavljajo, da so s tem krite vse njihove zahteve ter zahteve njihovih državljanov za izgubo in škodo, ki so jih utrpele zaradi vojne z Italijo.. Seja je bila zaključena ob 4.15 uri zjutraj, ko so jo prekinili, da bi omogočili delegatom obed.
Tako je končal svoje delo eden izmed najvažnejših odborov mirovne konference in Italija je spri-* čo vnetih zagovornikov, ki jih ima, dobila znaten popust na zahtevano vojno odškodnino: Sovjetska zveza je predlagala skupno vsoto 650 milijonov dolarjev, dočlm so ZDA — ki si plačujejo reparacije same v Italiji — zahtevale za skupno Odškodnino samo 205 mTljonov dolarjev. Odboru (»stane še odobritev poročila plenumu, ki bo izvršena Jutri.
Tndl ostali odbori zaključili delo
Največ je delal zadnji čas odbor za Balkan in Finsko, ki je moral rešiti kopico vprašanj. Angloame-rikanci so pod geslom svobodne trgovine zahtevali, da se vnese v mirovno pogodbo določba o svobodni plovbi po Donavi in o sklicanju konference prizadetih držav za ustanovitev stalne mednarodne uprave za Donavo. Sovjetski predlog, naj se briše ta določba, je bil odbit z 8 glasovi proti 5.
Sledilo je razpravljanje o finskih reparacijah Sovjetski zvezi. Kljub temu, da je ameriški delegpf predlagal znižanje reparacij na 200 milijonov, je bil določen znesek reparacij na 300 milijonov dolarjev z 9 glasovi proti 4, eden se je pa vzdržal glasovanja.
Zelo živa je bila diskusija o bolgarskih reparacijah, Ker sta si stali nasproti dve zelo nasprotni stališči, je sovjetski delegat predložil, naj bi prepustili to vprašanje konferenci zunanjih ministrov. Ta predlog je bil odbit in končno so sklenili, da bo Bolgarija morala plačati 125 milijonov dolarjev. Na grškj predlog so določili, da si bosta to »veto enako razdelili Jugoslavija in Grčija. Plačilo se bo izvršilo v 6 letih.
Tudi vojaška komisija je zaključka Bvoje delo in odobrila vojaške določbe pogodb z Madžarsko in Finsko.
Edini odbor, ki ne bo prenehal delovati, je pravno-redakcijski odbor, ki »e bavi z redakcijo mirovnih pogodb in poročil odborov. Leta bo moral nadaljevati svoje delo do zaključka mirevne konference.
Beograd, 4. Tanjug. — Davi se je vrnila v Beograd jugoslovanska trgovinska delegacija, katero sta vodila minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič in minister za industrijo v Srbiji Jovan Veselinov.
Delegacija je uspešno zaključila trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Na tiskovni konferenci v Pragi je minister Petrovič izjavil, da otvarja novi trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško nove perspektive trgovinskim in gospodarskim ednošajem med dvema bratskima državama. Novi ■trgovinski sporazum bo zajamčil izmenjavo blaga v velikem obsegu, kajti naravni pogoji za razvoj tesnega trgovinskega in gospodarskega sodelovanja so odlični. Nadalje je minister poudaril, da so odstranili iz političnega življenja obeh držav reakcionarne elemente ki so v preteklosti ovirali razvoj gospodarskih odnosov.
Nato je Petrovič omenil jugoslo-
vanske ladje in vlačilce, ki so še vedno v ameriški zasedbeni coni, s čemer sta prizadete Jugoslavija in Ceškoslcrahška, ker bi bila drugače medsebojna trgovina še večja in cenejša. Jugoslovanska trgovska mornarica je izgubila med vojno 200.000 ton ladijskega prostora in to v glavnem v službi zaveznikov, vendar je rešitev tega vprašanja naletela na opozicijo v britanskih finančnih krogih.
Vatikan prosi
za vojnega zločinca Franka
Niirnberg, 5. — Vatikan je vložil prošnjo za pomilostitev Hansa Francka, katerega • je niirnberško sodišče obsodilo na smrt. Medtem ko je bil zaprt v Niirnbergu se je spreobrnil v katoliško vero. Kakor je znano je bil Franck nacistični guverner na Poljskem in je osebno odgovoren za množične usmrtitve in trpljenje poljskega naroda.
Primorski, tržaški mladini
Z znanjem materinega jezika
za ves naš kulturni in socialni razvoj!
Pokrajinski odbor Zveze antifašistične mladine Julijske krajine je izdal sinoči' nSislednji proglas:
MLADINA!
Dolgo vrsto'let je fašizem slovenski mladini a vso silo onemogočal, da bi se učili in izobraževali v materinem jeziku. Ukinjene so bile vse slovenske Sole prav tako vsa prosvetna ta bralna društva, ki bi služila tudi slovenski mladini za pouk bi razvedrilo. Skratka mladino katero je rodila slovenska mati so hoteli sistematično oropati materinega jezika in jo potujčiti, da sčasoma ne bi razumela niti svoje rodne matere in očeta. Slovensko mladino so pa uspeli v precejšnji meri oropati slovenske literature in bogastva katerega bi jim nudila.
Zmaga nad fašizmom je temu napravila konec.
Toda sedaj ko je minulo več kot leto odkar smo se se osvobo-
dili, nas hoče ZVU postaviti na položaj kolonije, potem ko je že odvzela oblast ljudskim odborom, ker se ne pobriga kaj šele da bi dajala pogoje in možnosti, da bi lahko slovenska mladina odnosno vse slovensko prebivalstvo, svoj jezik dodobra spoznalo. ZVU je šla celo tako daleč, da je mnogo slovenskih šol celo zaprla.
Jasno je zato, da si moramo sami s tesno povezanostjo z ljudstvom ustvariti možnost, da se bomo lahko učili svojega jezika, da bomo lahko spoznali svoje kulturno bogastvo.
Mladina!
Delo na polju je skoraj končano in kmalu bodo nastopili dolgi jesenski in zimski večeri. Ta čas moramo v celoti izkoristiti!
Vsaka vas naj organizira za mladino in odrasle večerne tečaje na katerih bodo poučevali slo-venščhio, zgodovino, zemljepis, gospodarstvo itd.
Tečaji in vse kar je z njimi v
zvezi — pa gotovo ne bodo naistaH
sami!
Moramo jih pripraviti!
Potrebni so učitelji, knjige, učni pripomočki in primerni prostori! Vse to moramo postaviti ta st priskrbeti sami s svojimi lastnimi silami.
Mladina, ki je fašistično nasilje najbolj občutila mora btfl prva v vsaki vasi, v vsakem okraju in 7nesiu na čelu borbe za jezikovne in kulturne pridobitve, kakor je bila prva v naši vojni proti fašizmu.
Borba za svoj jezik za svojo kulturo pomeni borbo proti fašizmu in proti poskusom uveljavljanja načel kolonialne politike.
Tako bomo pokazali, da smo sposobni biti sami kovači naše ■ bodočnosti pokazali bomo našo voljo, da poglobimo odnose, učvrstimo kulturne vezi z Jugoslavijo.
Mladina!
Z znanjem materinega jezika za kulturni in socialni razvoj!
BARBARSKO UNIČEVANJE KOLONIALNIH NARODOV
Kljub protestom nizozemskega IJudslva pošiljajo še vedno v Indonezijo nove c ste
Nova demokratična bolgarska ustava
Narodnostna mržnja označena kot zločin
Sofija, 5. - VZN — Sofijska ra-dlopostaja je javila, da so danes objavili novo ustavo. Sestavili so jo predstavniki domovinske fronte ter pravnih strokovnjakov. Obsega 83 členov, razdeljenih v 6 poglavij, od katerih podeljuje prvo poglavje glasovalno pravico vsem državljanom, starim nad 18 let.
Drugo poglavje določa, da upravlja država vse javno obrate ter industrijske naprave vključno plovbo, Javne transporte, prevoze in radio. Nadalje prepoveduje kartele in truste ter določa, da je zemlja last
Po vsej Goriški tekmujejo
poljedelcev, ki Jo obdelujejo. Drugo poglavje določa dalje, da posebne odredbe ščitijo privatne lastnine in podjetja. Delo ja priznano kot gospodarski činijelj javnega interesa in bo zato zašč.teno na poseben načm.
Tretje poglavje proglaša, da bodo vrhovni državni organ —narodno zbornico volili za dobo štirih let. Predsednika republike bodo Izvolili s pomočjo ljudskih volitev.
Ustava označuje narodnostno in rasno mržnjo za zločine, ki so podvrženi kaznovanju. Ženam daje polno enakost pravic z moškimi na vseh popriščih delavnosti. Dalje ščiti ustava svobodo vesti, vere ter pravico do dela. Zajamčena je tudi osebna svoboda, svoboda tiska, zasebnega dopisovanja In zborovanja.
Londonski list «Dall|y Worker» piše o dogodkih v Indoneziji med drugim sledeče: Prišel je za angleško ljudstvo čas, da se skupno z Nizozemci potrudi, da bo v Indoneziji mir. Demonstracije in stavke proti pošiljanju novih čet v Indonezijo so izraz želje nizozemskega ljudstva cbdržati v domovini svoje sinove, da bi ustvarjali vse, kar ljudstvo potrebuje, namesto da bi uničevali bogastvo in življenja pri poizkusu zavojevanja Indonezije za nizozemske milionarje. Se nobenega znaka ni, da namerava angleška vlada odreči podporo temu, kar je večina nizozemskega ljudstva naznanilo kot krgavo in uničujočo barbarsko vojno. Angleški militaristi so podprli svoje nizozemske kolege pri odklonitvi indonezijskih zahtev za premirje, ki bi preprečilo nepotrebno prelivanje krvi.
Indonezijci upravičeno zahtevajo, da se ne pošilja drugih čet na Javo, ker bi drugače premirje pomenilo samo prednost za holandske reakcionarje' ki bi imeli ves potreben čas za utrditev svojih sil za novo vojno. Sedaj, ko so vojaški delegati o stvari poročali vladi, bi moralo angleško laburistično gibanje izreči svoje mnenje. Moralo bi zahtevati od vlado, naj sprejme indonezijske predloge ter naj uporabi vs3 svoj prestiž, da pripravi do tega tudi nizozemsko vlado. Anglija in Nizozemska se pritožujeta nad pomanjkanjem delovnih moči za obnovo. Najhitrejše sredstvo za dosego tega je v tem, da se konča s prelivanjem krvi v Indoneziji in se da odpuščenim vojakom možnost, da se posvetijo svojim dolžnostim za obnovo miru.
te skupine pripravljeni boriti se z orožjem v roki proti vsem tistim, ki še sledijo Hitlerjevim teorijam.
Dvakrat je prišlo do poizkusa, da bi te Poljake prepričali, da se ne vrnejo v domovino. Prvikrat je bilo, ko sta se dva Andersova agenta vtihotapila med transportno skupino iz Palestine v Neapelj. Skušala sta prepričati ostale potnike o
»terorju* na Poljskem, pri tem pa nista imela sreče.
Do drugega poizkusa Je prišlo v Neaplju pri prestopanju beguncev na vlak, ki jih je imel odpeljati v Rim. Velika množica oficirjev in vojaške policije generala Andersa se je v hipu pojavila v pristanišču in se približala Poljakom, toda zopet vse zaman.
Udarniki, ki uspeSno sodelujejo v tekmovanju, zbrani na Sentpetrskem trgu v Gorici
* razvitimi zastavami se vratajo zadovoljni * dobro
opravljenega dela
Pomen obnovljenih diplomatskih odnašajev med FLRJ ln Madžarsko
Beograd, 5. — Dopisnik Tanjuga Iz Budimpešte poroča, da je madžarski minister Gyoengycssy cb obnovi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko dal izjavo dopisniku madžarske tiskovne agencije v Parizu ter naglasil velik praktičen pomen obnove diplomatskih odnošajev z Jugcslavljo. «Obnova diplomatskih odnošajev je dokaz — je izjavil zunanji minister — da «slovanskl blok*, ki so se ga nekateri krogi bali, praktično ne obstoja in da Madžarska ni v središču »napadalne verige*.
Minister je nadaljeval: «To nas ne preseneča, ker Je Sovjetska zveza jasno izjavila, da zveza slovanskih držav nima napadalnega, marveč samo obrambni namen proti morebitnemu napadu.*
Po!eial v Kairu
Kairo, 5. — V Kairu je policija-v pripravljenosti in Je bila poj a-čono, ker pričakujejo protivladnih ln protlbvitansklh manifestacij. Prepovedali so tudi zborovanja mladinskih organizacij.
Kljub ščuvanju Andersovlh agentov se Poljaki vračajo v domovino
Rim. ONA. — Preko 500 Poljakov je pretekli teden odpotovalo iz Italije zopet v svojo domovino kljub raznim poizkusom Andersovlh a-gentov, da bi jih prepričali, naj se ne vrnejo v Poljsko. Ti begunci so vsi prišli iz Palestine, kjer so doelej živeli v taboriščih.
Najbolj zanimivo pri tej skupini je bilo, da Je bilo med njimi 120 7,!dcv, ki so že bili v Palestini, a so se odločili za povratek na Poij-sko, da tam pomagajo pri gradnji novo Poljske. Eden teh Zidov je izjavil, da mora imeti Poljska danes močne ljudi s krepkimi ideali ter ljudi, ki se bodo za svoje ideale borili. Dejal je tudi, da so vsi 7-idje
Razprava proti zagrebškemu nadškofu
Čeprav Je krivda nesporno dokazana se Steplnao ne čuti krivega
karil proti ljudski oblasti. 19. septembra 1945 je Stepinac sprejel v nadškofijskem dvorcu ustaškega polkovnika Lisaka, 17. septembra pa pismo ustaškega polkovnika Moskova, ki sta prišla iz tujine, da bi organizirala raztresene križarske skupine. V času pred volitvami, ko so skušali vsi sovražniki Jugoslavije Izzvati med ljudstvom zmedo, je Stepinac z lažnim opisovanjem položaja v državi hrabril ustaše In ostale Izdajalce k nadaljnjim zločinom. Nadškofijski dvorec, zlasti nadškofijsko tajništvo, je postal zatočišče ustaških skupin in raznih drugih izdajalcev.
Kljub neizpodbitnim dokazom krivde je Stepinac izjavil, da se ne čuti krivega in da se ne misli braniti. Predsednik ran je postavljal vprašanje za vprašanjem, obtoženi pa Jo ponavljal svojo smešno frazo, da odklanja odgovor. V teku razprave pa je predsednik prečital številne izpovedi soobtožencev, ki potrjujejo zločinsko delovanje nadškofa Steplnca.
NEMORALNO DELOVANJE «DOBRODELNE» DRUŽBE KARITAS
Obširna razprava se je razvila tudi o delovanju škofijskega dobrodelnega društva «Karitas», ki so
obtoženci, kot priče pa so bili zaslišani najožji sodelavci Paveliča in sicer Slavko Kvaternik, Vladimir Košak in Mehmed Alajbegovič.
V Zagrebu se nadaljuje razprava proti nadškofu Stepincu, in ostalim ustaškim krvnikom Lisaku, Saliču ter ostalim.
Kakor je znano, Je bila razprava pred 11 dnevi prekinjena in je v tem času javni tožlleč vložil obtožbo tudi proti Stepincu. Obtožnica obširno govori o izdajalskem delu protiljudskth elementov iz vrhov HSS z dr. Mačkom in dr. Stepin-cem na čelu ter ustašem naklonjenega dela katoliškega klera, ki so z vsaml silami podpirali okupatorja.
Tako Je dr. Maček izdal v aprilu 1941. proglas na hrvatski narod, naj se pokori Kvatemikovi oblasti. Obtoženi Stepinac pa je že dan pozneje ko je Kvaternik proglasil NDH (Nezavisne države Hrvatske), L j. lil aprila 1941, obiskal Kvaternika, 16. aprila Paveliča, 18. aprila pa je izdal kleru zagrebške nadškofije službeno ckrožnlco, v kateri pravi med drugim: »Odzovlte sc mojemu pozivu k delu za ohranitev in napredek NDH. Storite to čestitl bratje, in izpolnite svojo dolžnost do vlade NDH*. Obtoženi Stepinac je s centralnim vodstvom katoliškega klera podpiral okupacijo in delal proti interesom jugoslovanskih narodov. Ko je papež sprejel v avdijenco Paveliča ln mu podelil svoj poseben blagoslov, je vatikanski državni tajnik MagMore •Izjavil, da ustažki »uapehl* (po-koljl) izredno dobro odmevajo v rimskih krogih. Stepinac pa je tedaj iz Vat kana dobil navodilo naj vzpostavi spretnejše in iskrenejše sodelovanje z ustaškimi oblastmi.
NASILNO PREKRSCEVANJE SRBOV
Med sovražno okupacijo Je Stepinac sodeloval s sovražnikom ter nudil ves čas pomoč okupatorju in ustaškim krvnikom. Izkoriščal je u-
staške grožnje Srbom v Hrvatski, Bosni in Hercegovini, da bodo poklani, ča ne prestopijo v katoliško vero, ter »prekrščeval* desetine ti-sočev Srbov, odobraval ln podpiral ustaše pri njihovih zločinskih dejanjih. V začetku leta 1942 je Vatikan Siepinca postavil za apostolskega vojnega vikarja Paveličevlh ustašev in domobrancev, Stepinac je funkoijo sprejel in imenoval za svoje namestnike razne ustaške duhovnike.
V letu 1944-1945 pred zlomom Hitlerjeve Nemčije se je Stepinac povezal s Paveličem, Mačkom, Mihaj-lovlčem, Rupnikom in Rožmanom, s katerimi se je pogajal, da bi združil vse sile proti narodno osvobodilnem gibanju. Prosil je tudi za oboroženo intervencijo od zunaj !n zasedbo Jugoslavijo po tujih imperialistih, da bi tako re.Vl kvizlin-skk tvorbo NDH.
SKRITI USTAiKI ARHIV V ŠKOFIJSKEM DVORCU
Pred zlomom NDH Je Stepinac v dogovoru s Paveličem v nadškofijskem dvorcu v Zagrebu skril arhiv ministrstva za zunanje zadeve NDH ln županstev pri poglavniltu Razen tega je Stepinac skril v nadškofijskem dvorcu gramofonske plošče z vsemi govori Paveliča, ki jih je imel v emigraciji v Italiji in v NDH.
PO OSVOBODITVI JE STEPINAC HRABRIL USTAŠKE ZLOČINCE
Obtoženi Stepinac je po osvoboditvi izvajal sistematični načrt vzbujanja upov, da se bo skoraj spremenil režim v FLRJ, da bo nastopila skorajšnja sprememba, da se bo vrnil v Hrvatsko dr. Maček, v Srbijo kralj Peter, da se bodo vrnL li ustaši itd. Neprestano je splet-
Wallace je sprožil veliko zanimanje za znnanio politiko
Washington, Ona. Kljub temu da Henr*y Wallace ni več V ameriški vladi, vlada mnenje, da bo debata o ameriški zunanji politiki, ki jo je Wallace pričel, imela močan vpliv na vlogo Amerike v svetovni politiki.
Trumanova odločitev za odpustitev Wallaceja je prišla šele po ostri borbi med realističnimi in progresivnimi politiki ter onimi, ki »o hoteli za vsako ceno odstraniti trgovinskega ministra zato, da* se ohrani «status quo» v ameriški zunanji politiki. Znano je, da je bil pritisk vojnega in mornariškega ministrstva na predsednika Trumana, naj odpusti Wallaceja, izredno močan. Primer Wallaceja Je . vzbudil v ameriški javnosti veliko zanimanje za zunanjo politiko. Številna pisma in brzojavke, ki so prihajala v Belo hišo. ne dokazujejo samo, da Wal-ga oblasti zaradi nemorale, kerup- lacejeve ideje o amoriško-ruskih
cije in črnoborz'jonstva raznih kanonikov ln drugih duhovnikov morale razpustiti. Partizanske otroke, ki so jih ustaši nasilno privedli v Zagreb, so nastanili v nadškofovem cvetličnjaku. Ležati so morali na tleh. Za hrano so morali skrbeti zavedni meščani, ker škof ni hotel dati niti kapljice mleka, kanonik Ferdo Rožič pa je naročil: «Naže-nite to golazen ven, preveč smrdi!*.
Stepinac je na razpravi imel daljši govor, v katerem je skušal prikazati, kakor da je sodna razprava naperjena proti katoliški cerkvi, češ da ne sedi na zatožni klopi ket Stepinac, pač pa kot nadškof Stepinac.
Zaslišani so bili nato se drugi
odnošajlh niso nepopularne, pač pa tudi to^da imajo mnogo pripadnikov.	*
Priznava se, da bo ljudski pritisk vplival na ameriško zunanjo politiko.
Maršal Tito spreiel
ameriškega velaposlanlke
Beograd, 5. - Tanjug — Ministra skl predsednik maršal Tito je sprejel danes dopoldne ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Richarda Patersona v prisotnosti namestnika zunanjega ministra' dr. Vladimirja Velebita.
V Grčiji ni miru
Kralj v Atenah - boji v severni Grčiji
Atene, 5. — Na cesti Janina - Tri- zahteva od grške vlade dovoljenje
koala je prišlo do bitke med oboroženimi vojaškimi oddelki in partizani. Bitka je trajala 5 ur. Pri Fiorini je prišlo do spopada med skupino sto partizanov in orožniki. V pokrajini Krussi vodi večji partizanski odred kapetan Orestls, ki se je bil aktivno udeležil borbe proti Nemcem. Preko tieoč partizanov je na šest različnih krajih izvršilo napad na mesto Naussa.
Franccskl narodni odporniški svet je protestiral proti prepovedi kongresa EAM-a, - katerega bi se morala udeležiti tudi delegacija tega sveta. V protestu je rečeno, da je ta ukrep kršitev demokratičnih svoboščin
na potovanje njegove delegacije v Grčijo, da lahko stopi v stik z grškimi organizacijami.
Po ameriškem nalogu odtegnjena obtožba veleizdaje
Niirnberg, 5. — Po nalogu ameriške vejaške vlade v Niirnbergu je bila odtegnjena obtožba veleizdaje proti Schachtu, von Papenu ln Fritscheju. Nemška policija je Schachta in Frltscheja uradno obvestila, da sta svobodna in da jim ne grozi s strani bavarskega dvora za čiščenje nobena nevarnost aretacije.
Kakor pereča agencija AFP, na-za katero so se zavez- j merava papež posredovati za obto-niške države in Grčija borile od 2er.ee v Niirnbergu, ki so se objv vseh početkov vojne. Omenjeni svet j nlli nanj.
GOSPODARSTVO
5 kaj o
V bližnji tržaški okolicj izvajajo razna javna dela, ki so sicer manjšega obsega, za katera pa so bili doložcnj precej visoki krediti. Sicer smo vajeni pri vsakem denarnem poslu na naravnost astronomske številke, tudi če si kupimo obleko al; čevlje. Pri izvajanju teh del pa ne moremo ostati ravnodušni glede načina, kako se izvajajo ln kako. te kredite trosijo, saj bodo končno padli na naša pleča kot razna davčna in druga bremena.
Za pogozdovanje Je dolečen kredit 350 milionov Ur in zaposlitev kakih 5000 delavcev.
Za zboljB'anje pašnikov Je določenih 69 milijonov lir.
Za povezavo med reško in postojnsko cesto z novo cesto, ki bo 'sla od obel'ska pri Opčinah do ovinka pred Bazovico so določili 14 milionov l.r.
! Za	fmtpčmr	Ključ In
- v "
Marteiin je določenih 12 milijonov lir.
Pri spomladanskih pogczdcvalnih delih smo opazili, da so potrosili veliko vsoto kreditov, ki pa so na žalost dali ničeve rezultate. V nekaterih krajih je til uspeh pogoz-dovalnih del dosežen le za okol; 4 do 5%. Ker smo doživeli tako izr kušnjo in ker so ta kredit tako neracionalno tresili s tem, da niso obračal; nobene pažnje na tehnično izvedbo del, je č.sto razumljivo, da smo zaskrbljen) tudi pri Izvajanju novih javnih del. Kraditi se črpajo, javni dolgovi naraščajo, a uspehov ni. Posebno moramo poudariti potrebo pažnje pri pogozdovanju, saj je za ta dela določen najyečji kredit in je tudi Vprašanje pogozdovanja take važnosti, da ga je treba nujno rešiti. Ce se bo ta kredit iztrošil na isti način kot prvi, bo y' krivktt ki i« naš) UjuHsgc ne
bo moglo oprostiti. Jasno je tudi, da ne bo moglo priznati te nove zadolžitve. Potrebno je predvsem zaposliti domačo strokovno delovno moč od gozdarskih inženirjev in tehnikov do zadnjega delavca. •
Isto velja tudi za zboljs'anje pašnikov, kjer dela napredujejo počasi in se na nekaterih predelih prav tako površno izvajajo.
Cesta, ki bo • povezala reško in ljubljansko cesto -predstavlja del krožne ceste okoli Trsta Jn bo baje del ceste, ki jo mislijo zgraditi, da zvežejo Trst s Tržičem. Ta cesta tl po načrtih tekla po ozemlju nove državice do italijanskega koridorja in bi se pri Tržiču spustila na italijansko ozemlje.
Cernu? Da postane s svojim podaljškom do Trbiža na račum tržaških davkoplačevalcev vojaška vzporednica z novo mejo?
Drobne novice
SOLARNA V ULCINJU Je pridobila letos 2,800.000 kg več soli. kot predvojno.
SLOVENSKO MINISTRSTVO »VZA P>pn3TRIJO IN RUDAJL
J	‘
STVO Je objavilo, da je proizvodnja v juniju 1946. dosegla v primeri z mesečn'm povprečjem iz leta 1938. sledeče uspehe:	Gradbena
proizvodnja jo je presegla za 16%, hranilna za 10%, lesna za 5%, tekstilna in rudarska za 4%. Kovinarska, kemično-papirna in usnjarska industrija se pa naglo prlbližujsjo proizvodnji iz leta 1938.
DUNAJSKI MEDNAR. VZORČNI VELESEJEM, na katerem razstavljajo Jugoslavija, ZSSR, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Finska, Poljska češkoslovaška, Italija, Francija, Romunija, Turčija, Švedska, Norveška, Danska, Grčija, Ni-zoz=mska, Švica, Velika Britanija In ZDA bo danes otvorjen.
AMERIČANI SE VZNEMIRJAJO, kot poročajo neki časopisi, zaradi številnih dvostranskih trgovinskih sporazumov, ki jih med seboj sklepajo razne evropske države. Ti sporazumi so se namreč neverjetno naglo razmnožili v zadnjih 18 mesecih in ao v nasprotju s severoamerlško politiko, ki zastopa »enostransko, prosto in evo-boduo. trgovinc*-
f.
POLJSKA TRGOVSKA MISIJA se že nekaj časa mudi v Italiji z nalogo, da sklene trgovinsk; sporazum. Italijani pa se pogajajo v raznih deželah južne Amerike v i«tl namen.
BORZE V ITALIJI poslujejo pod vlisom negotovosti in je zato razumljivo, da njihovo delovanje n« kaže, da bi bilo v bodočnosti uspešno. Govori se vedno o novemu posojilu, o menjavi bankovcev (za ka. tere nimajo papirja, a klišeje bo jim ukradli), o odpuščanju delavcev itd. Senca Corblnove demlslje in z njo zvezanih vzrokov še vedno močno leži nad Italijo — negotovost je glavna nota, ki se opaža na denarnem tržišču.
PROSTO ODPUŠČANJE DELAVCEV IZ TOVARN bodo dovo-lili v Italiji, da bi uredili notranje finančno in gospodarsko stanje, ki se nahaja v težki krizi. Verjetno jih bodo nato v velikem številu Izseljevali na delo v razne dežele. Pri tem prihajajo predvsem v poštev južno-amerlške države* Od tam bodo morali Italijanski delavci vzdrževati »svojo* državo.
PRIMORSKI DNEVNIK
-r—
at—
— 2 —
6. oktobra 1946.
li.fct.Tanr-Jh
TRŽAŠKI DNEVNIK
Naj vedo
da demokratično ljudstvo Gorice in goriškega okroija ne bo te dni praznovalo takozvane tšagre grozdja.* po etarem fašističnem običaju, kakor o tem pišeta «Giomale Alleato* in tGlas zaveznikov». *
Od leta 19 j3. dalje, U> je od vst-eploine vstaje primorskega ljudstva, se resničnim antifašistom nl-■ it sanjalo ni, da bi obujali in zopet priklicali k Življenju praznovanje spodrecanih fašističnib parodij, ko' so bile sšagre* ob priliki trgatve.
Zato smo z začudenjem sprejeli prečudno motivacijo, kot jo je za-beleiil eGiornale Alleato*, da so namreč goriSke oblasti — ZVU sicer blagodejno dovolile naSo letoš-nio ljudsko manifestacijo, a da so jo prireplle na niz tradicionalnih fašističnih navlak, kot je bila za časa faSizma «5agra grozdja»,
Da bodo vsi vedeli, vključno eGiornale Alleato* in ZVU, izjavlja tista skupina — pod okriljem Slovencev — kakor vnaša sGiornale Alleato», da nima tofifco preizkušeno slovensko ljudstvo skupno s tukajšnjim demokratičnim delom italijanskega prebivalstva najmanjšega namena po opičje slediti tej vrsti tradicij, ki imajo svoj izvor v demagoških dopolavorističnih u-i stanovah fašizma.
Goriška parada dela, ki bo danes, je vse kaj drugega kot pa posnemanje tšagre grozdja» iz časov fašizma. Ze po svoji vsebini in pripravah je goriški festival vzvišena in resna ljudska manifestacija kulture in delovnega poleta po tolikih letih sulenjstva. Parada dela bo pokazala ustvarjalno delo in visoko kulturo toliko zatiranega in še vedno nesvobodnega ljudstva. Ne vemo pa, kaj je prav za prav piseo poluradnega glasila mislil doseči s svojim pisanjem, ko je krstil napore našega ljudstva enostavno za tfestival grozdja*.
Preteklo sredo je bUa seja M 06-a. Prečitan in odobren je bil zapisnik zadnje seje, nakar so razpravljali o novo nastalem političnem položaju v zvezt s statutom Tržaškega svobodnega ozemlja.
Govornik Je osvetil reakcionarne poskuse, ki bi radi v Trstu vzpostavili kolonialni režim. Na ta način bi oškodovali vse demokratično ljudstvo Trsta. V interesu ljudstva pa Je in zato tudi nujno, da se nadaljuje torba za demokratični statut, kajti ljudstvu je treba za vsako ceno zagotoviti demokratično življenje in zadovoljiti njegovim najosnovnejšim težnjam.
Mestni svet je poročilo soglasno odobril. V nadaljnjem razpravljanju so bile iznešene razne tehtne misli v pogledu bodočega razvoja prilik v našem mestu.
Nato so obravnavali ostale točke dnevnega reda, med katerimi je bilo najvažnejše vprašanje zadrug,
Ukrep ZVU o prijavah sestankov In zborovanl
Zavezniška vojaška uprava obvešča:
Da sl organizacije, ki želijo imeti kakršne koli sestanke, shode itd., za katere je treba prej dobiti oblastveno dovoljenje, prihranijo nevšečnosti, morajo predložiti prošnje u-radu Komisije področja, v pristojnosti katerega bo sestanek, shod itd. najmanj sedem dni pred prireditvijo.
Razprava o Iržaškem statutu
na zadnji seji mestnega osvobodilnega sveta
ki so ga vsestransko proučili.
Pri slučajnostih je bilo obravnavanih še nekaj vprašanj tehničnega značaja, nakar Je bila seja zaključena.
Povratek naše delegacije Iz Pariza
Predsinočnjim se je vrnila iz Pariza skoraj vsa delegacija Julijske krajine. Prišli so tovariši France Bevk, dr. Gftiseppe Pogasal, Kocijančič in drugi. Krenili so na pot že pred petimi meseci. Vsa Primor, ska ve, kako vztrajno in neuklonljivo so se borili v pariškem svetu zanjo, za pravično rešitev njenih velikih vprašanj. Zato jih pozdravlja vedoč, da bodo tudi v bodoče posvečali vse svoje sile primorskemu ljudstvu, skupni borbi demokratičnih Italijanov in Slovencev do končne osvoboditve poslednjih primoiskih krajev.
Preskrba
DELITEV JAJC V PRAHU. Vsem potrošnikom od 19 do 65 let bodo začeli jutri deliti po 100 gr jajc v prahu v Trstu in na podeželju. Jajca dobe na odrezek XXVII nakazila št. 53 živilske nakaznice julij-oktober. Delitev se zaključi dne 15. t. m. Cena 250 lir za kg.
DELITEV MLEKA. Od 8. do 15. t. m. bodo razdeljevali mleko naslednjim kategorijam potrošnikov v Trstu. Otrokom do 1 letji, ki jih umetno dojijo: 12 doz izhlapelega mleka na odrezke od 1. doU-fc. t. m. dodatnega nakazila. Otrokom od 1 do 4 let 4 doze izhlanelega mleka na odrezek št. 51 sedanje živilske nakaznice. Otrokom od 4 do 9. let 2 dozi izhlapelega mleka na isti odrezek. Starcem nad 65 4 doze Izhlapelega mleka na odrezek od 1. do 15. t. m. izredno živilske nakaznice. Bolnikom 8 doz izhlapelega mleka na odrezke od 1. do 15. t. m. dodatnega nakazila roza barve. Delavcem, ki so izpostavljeni zastrupitvi 2 dozi izhlapelega mleka na odrezke nakazila prvih dveh tednov tega meseca, ki jih dobe v glavni mlekarni v u. Pascoli 10.
Mlekarji naj dvignejo 7. t. m. nakazila za dodelitev mleka v občinskem prehranjevalnem uradu. Cena izhlapelemu mleku je 21.50 lir za dozo.
Šola
KLJUB OVIRAM IN PRITISKU
Goriška bo danes pokazala uspehe svojega dela
Po 20 lir mesečne plače
2e mnogokrat smo pisali o obupnih gmotnih razmerah hišnikov, njihovih zahtevah in o trmi hišnih lastnikov, ki nočejo nič slišati o tem, da bi izboljšali hišnikom borne plače. Da podkrepimo naše trditve, bo dovolj, če navedemo plače, ki jih hišniki dobivajo: po 50 do 250 lir na mesec. Nekateri pa prejemajo celo samo po 20 lir na mesec in morajo poleg tega plačevati še najemnino, razsvetljavo, plin itd
Poleg gospodarjev pa so še razni upravniki, ki store prav vse, da je gmotno stanje hišnikov šj slabše. Lastniki hiš so povišali najemnine In stanovalci so na to pristali samo zato, da se zvišajo hišnikom V>lače. Seveda niso lastniki hišnikom nič dali in so šele na odločno zahtevo sindikatov pristali na 100% poviška plač, kar pa Je tako malo, da h'?nlki tega sploh ne morejo spre ietl.
H?šnlkl ln z njimi vse prebivalstvo vso ogorčeni nad hišnimi lastniki, ki tako brezvestno izkoriščajo to najslromašnejšo kategorijo delavcev, ki mora trpeti tolikšno pomanjkanje.
Po množičnih kulturno-prosvet-nih prireditvah, ki so se vršile ves pretekli teden na Goriškem in v sami Gorici, bo danes v kulturnem in gospodarskem središču vs-h primorskih Slovencev velika in mogočna parada dela in kulture. Delovno ljudstvo goriškega podeželja bo v svojem starem središču, ki mu je dalo celo vrsto znanstvenikov, umetnikov In kulturnih delavcev ter književnikov po dolgoletnem trpljenju ln suženjstvu zopet pokazalo vsemu svetu svoj vzpon in polet, ki ga je doseglo v kratki povojni dobi. Vsa kultu rno-prosvet-na društva, kakor tudi zadružne in obnovitvene ustanove bodo na podlagi doslej narejenega dela pokazale svoje uspehe, ki so s; jih priborile za skupno blaginjo vsega ljudstva, vseh narodnosti tega c-zemlja.
Prav ti uspehi bodo dokazali, da ima ljudstvo svojo zavednost, dokazali bodo tudi, da ima spričo svoje zavednosti pravico ustvarjati si svojo lastno bodočnost, ki mu jo pa na žalost zavezniki po borbi odrekajo.
V znamenju samozavesti in pripravljenosti ljudstva pa vsako delo za skupne koristi v duhu bratst\a je potekla tudi kratka in naporna doba od kapitulacije sovražnikov pa do današnjega dne. Ze pred dobrim letpm so nas Primorce na osnovi diktata razmejili. Storili so r.am zgodovinsko krivico. S tem so žs takrat dokazali, da ne spoštujejo ljudske volje. Na vse načine, z raznimi izgovori ln s pritiskom so nas ovirali ln nam onemogočali, da bi pr!šlo*do izraza vse naše hotenje po ustvarjanju srečnega življenja. Navzlic temu smo dosegli ogromne uspehe. Dosegli smo jih, ker smo se vztrajno borili, ker smo se zavedali, da bomo edino z borbo ln prepričevanjem dosegli cilj, ki nam Jo predstavljata končna ln
resnična narodna svoboda, do katere imamo polno pravico.
Ne moremo mimo tega, da ne bi omenili, kako nam je ZVU strogo odmerila svoje pogoje za ta praznik. ki niso nič drugega kot grobo oviranje izražanja naših narodnost, nih teženj in pravic do svobodnega izražanja naše volje. Prepovedovanje narodnih zastav, petje, narodnih emblemov in podobno že dokazuje krutost in namen pogojev, pod katerimi so dovolili festival dela v Gorici. Ta dejstva karakte-rizlrajo demokracijo v coni A, kakor so jo uveljavili v enem letu. To so obenem dokumenti, mimo katerih mirovna konferenca ne bi smela. Kljub vsemu temu bo šlo naše ljudstvo po svoji jasni ln pravično začrtani poti, po poti noomah-
ljenih pogojev in omejitev na svoji luštni zemlji.
Kam merijo?
V petek zjutraj se je v Brdih pojavil zavezniški vojaški kamion, katerega je spremljalo nekoliko joe-pov. Po briških in tudi po furlanskih vaseh je z zvončkom opozarjal prebivalstvo, da je ZVU dovo-l'la festival v Gorici, toda pod določenimi pogoji: brez zastav, brez petja, brez rdeče zvezde, itd. Ljudstvo omenjenih krajev se upravičeno vprašuje, ali je zopet nastopil fašizem, ki nrm je cb vsaki priliki grozil in sramotil naše narodne zastave in s tem kratil pravice. Kam smo prišli! Zakaj toliko hrupa in trušča, ko hoče ljudstvo so-
Vpisovanje v nižje strokovne šole
Vpisovanje v nižje strokovne šo le (scuole d’avviamento) za mesto in okolico se vrši v teh dneh od 9. do 12. ure v šoli v ulici San Fran-cesco d'Assisi št. 25. Istotam dobijo starši tudi vsa potrebna pojasnila glede imenovanih šol. Vpisovanje se zaključi 12. t. m.
In v ljudske šole
Vpisovnje v ljudske Sole bo v dneh 7., 8. in 9. t. m. Vpisujejo se samo oni otroci, ki bodo letos vstopili v 1. razred in oni, ki prehajajo iz drugih šol. Vsi ostali učenci, ki bodo nadaljevali šolanje na Isti šoli, so že uradno vpisani in jim ni treba se ponovno vpisati. V dneh 10., 11. in 12. bodo popravni izpiti za učence, ki so ob koncu šol. leta dobili slab red iz kakega predmeta. Šolska maša bo 14. t. m. ob 9. uri ln 15. se prične redni pouk.
Pevovodska šola
Gojenci pevovodskega tečaja so razdeljeni v dve skupine in sicer taki, ki ne obvladajo prav nič glasbenega znanja obiskujejo I. letnik ob ponedeljkih in sredah od 7 do 9 ure zvečer. V II. letniku so pa gojenci. ki Imajo že nekaj glasbenega znanja ti imajo šolo ob torkih In petkih od 14.30 do 16.30 ure. Sola bo v prostorih glasbene mat'ce pri Sv. Ivanu (Prcsvedoma). Kdor še želi obiskovati pevovodsko lolo, naj se javi ta teden v zgoraj navedenih dneh pri upravi šole.
ljudski tabor na Proseku
lj.vosti in nadaljnje borbe za svojo I mo pokazati svoje uspehe pri ob-popolno svobodo, ki ne pozna vsi- | novi in svoj kulturni vzpon.
Neomajna zvestoba
tržiškega ljudstva
Kakor v Benitovlh časih'
Cestni pometači ne smejo stavkati. ZVU jim Je zapretila s takojšnim odpustom, čim pričnejo kakšno stavko.
Mnogo manj skrbi za cestne pometače pa je pokazala ZVU sedaj, ko Je pričelo jesensko deževje in postaja vse bolj hladno. Cestni pometači niso dobili niti nepremočljivih plaščev niti primernih čevljev ln morajo po cele ure broditi premočeni skozj dež in po mokrih cestah. Vsaj nekaj socialnega čuta bi pričakovali tudi do te najbolj zapostavljene kategorije delavcev.
Kdo terorizira mirno prebivalstvo?
V petek so neznanci oddali dva ali tri strele lz samokresa kalibra 6.35 mm v stanovanje ul. Valdirivo 22, IV., kjer j« 59 letni Miroslav Polič, doma lz zagrebške okolice pri oknu dltal časopis.
Prebivalstvo tržiškega okraja se
jasno zaveda trpljenja in žrtev, ki jih je moralo doprinesti vsa leta fašističnega terorja. Zato v številnih demonstracijah odločno protestira proti pariškemu diktatu, ki bi ga oropal najosnovnejših, s krvjo priborjenih pravic In ga ponovno pahnil v suženjstvo italijanskega imperializma.
V tej zavesti se berbeno združuje v • SIAU, kateri je izrazilo pri zadnjih volitvah neomajno zaupanje in vdanost v borbi, ki jo vodi proti bruialnim zasužnjevalnim poizkusom imper!al'zma.
Kako se zaveda njenega pomena, je pokazalo s tem, da Je na voliščih napisalo preko 200 resolucij z nad 19.000 podpisi, ki so Jih poslali ta j-
Kulturni večer pri Sv. Ivanu
Naše narodno gledališče izpolnjuje svoje ljudsko poslanstvo
Dne 3. oktobra je bil v veliki dvorani Ljudskega doma pri Sv. Ivanu kulturni večer z zelo zbranim in pestrim sporedom. Sodelovalo je Slovensko narodno gledališče lz Trsta ln naši priznani umetniki glasbe. Točka za točko Je rastla po brez,-hibnl in res umetniški izvedbi, do popolne višine, zakar je polno zasedena dvorana hvaležno odobravala Izvajanja nastopajočih. Posebno lep in učinkovit je bil nastop tov. prof. Karla Sancina, ki je izvedel skladbe na violini tako brezhibno, da ga je zbrano ob-instvo nagradilo s posebnim odobravanjm. Tudi spremljevanje na klavirju tov. prof. Mlrce Sancinove je bilo tako učinkovito, res umetniško, da. je kakor zna le ona mnogo dodala k nssto-pu nase priznane sopranistke Slavice Batiatutove, ki nam je s svojim svežim glasom podala lepe Izvedene solospeve. Nastop meša-
nega zbora prosvetnega društva »Siavko 6kamperle» pod vodstvom svojega priznanega pevovodja in komponista tov. Franca Venturinija pa je dopolnil ta lepi večer.
Po dobri izvedbi in svežini glasov pa Smemo ta zbor prištevati med kvalitetne zbore, želeti pa bi bilo še več takih nepozabnih ve-čerov.
Velik uspeh „Kamn‘tega cveta** v kinu nDel Mare**
Ogromno zanimanje občinstva Je razlog, da bodo v kinu «D:1 Mare» predvajali sovjetski film »Kamniti cvet* še ves prihodnji teden.
Not'ca
Grgič Cvetko iz Bazovice se naj-prisrčneje zahvaljuje vsem tovarišem III. skupine, kateri so mu za časa njegove bolezni priskočili na pomoč in zbrali zanj 1900 lir.
lavstvo ladjedelnic v svoji resoluciji:
»Umirali smo in se žrtvovali. Ct bi se nam kljub temu zgodila krivica, se ji bomo z vso borbenostjo uprli in, če bi bilo potrebno, ponovno žrtvovali vse, da se uresničijo r.aše zahteve. Tega naj se zaveda tajništvo mirovne konference.*
Našim naročnikom
Vse cenjene naročnike našega Jista, ki niso še poravnali zaostale naročnine, vljud-
no prosimo, da to store čim-
prej pri naši blagajni.
Uprava
KW0PKE!)STAI/E=
GLEDALIŠČE G. VERDI. 17.30: Dramska družina L. CImara: »Mati priroda* od Birabeau-a.
CINE MARE. 14.30: barvani sovjetski f-lm «Kameniti cvet*. Predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. (Prvič v Trstu).
NAZIONALE. 14:	»Vihar* - D.
Lamour, J. Hall. Danes ob 9.30 in 11. uri matineja: »Prvo orožje* - J. Cooper, F. Bartholmew.
SUPERCINEMA. 14.30: »Čarodejstvo* . M. Denis, R. Brazzl.
FILOBRAMMATICO. 14. «Kralj arene* - E. Chntor, R. Jung.
ITALIA. 14: »Srečala sem te v Neaplju* - A. Nievo, C. Gora.
ALABARDA. 14.30: »Ujetniki pro-šlosti* - G. Garson, R. Colman.
IMPERO. 13.30: »Mcž v sivi obleki* J. Mason, P. Calvert.
VIALE. 14.30: «Crna prvorojenka*.
MASSIMO. 14.30: »Zapeljiva plavolaska* - V. Bruce, M. Douglas.
Garibaldi. 14: »Grof Monte-kristo* - R. Vilm.
NOVO CINE. 14.30: »Cartacalha* -V Romance.
ARMONIA. 14: «Proč z mlzeri-
► joi* - A. Magnani, V. Riento. Va-rietž: nastopa skupina De Roso.
ODEON. 14.45: »Oče Goriot* . P. Renoir.
»PROSVETNI DOM*, NABREZI-• NA. Danes ob 17. in 20.30 ter v ponsdel.iek ob 20.30: »Življenje se spet začenja*.
RADIO TRST T.
Danes bo na Proseku-Kontovelju ljudski tabor, ki sta ga organiz’-rala domače prosvetno društvo in kulturni krožek «Dugulin». Povabila sta na tabor vsa prosvrtna društva, kulturne krožke in športne odseke. Na sporedu tabora so Snort-ne in kulturno sabavne prireditve. Ljudska veselica bo r.slo pestra. Vršile se bodo humorlst’čne tekme in tombola. Godba «R’nald'.ia» bo igrala svoje najboljše komadi. Izredna točka sporeda bo koncert malih harmonikarjev, sinov delavcev v ladjedelnici Sv. Marka pod vodstvom* zborovodje Gianninija.
V okviru ljudskega tabora bo tudi tekmovanje v raznih flzkultur-nlh panogah, in sieer v teku na 3000 m ln parfzanskem maršu na 16 km, ki se prične ob 8. uri zjutraj.
Zvečer bo ples na prostem in v dvorani. Igrali bodo razni orkestri in godbe: Ce bo slabo vreme, bo ljudski tabor naslednjo nedeljo.
Radio Trst II. Se vedno ne oddaja
NEDELJA, 6. OKTOBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 prenos glasbenega sporeda iz Vidma;
8.30 glasbeni sestanek; 9 kmetijsko predavanje: Živinorejska zadruga;
12.30 zborne slovenske pesmi; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 14.30 glasba po željah; 15 otroška ura; 19 orkestralna glasba; 19.15 vesela ura; 19.45 plesna glasba; 20 napoved časa - vesti v slov.; 23.15 zadnje vesti v slov.
Odg urednik DUŠAN HREŠČAK
MALI OGLASI
NOVO ZENSKO KOLO prodam'. Ugodna prilika. Tomaj 81._____________
tvštvu mirovne konference, v katerih z največjim ogorčenjem odklanja krivični francoski predlog in zahteva spoštovanje ljudske volje. ki jo je odločne zapisalo de- Sp0rfna ]*q vrtlM VeSeliCS
SporrčUa in objave
Zborovanje partizanov
Zveza primorskih partizanov, sek-
Sportnl krožsk Rozzol-Montebel-lo priredi v nedeljo 6. 10. 1946. na športnem Igrišču pri Lovcu vrtno prireditev. Na programu je ob 14.30 nogometna tekma dveh mladinskih moštev, v odmoru" tek štafete. Prireditev se bo nadaljevala v gostilni pri Lovcu z raznovrst-
nim programom in plesom. Volili bemo zvezdo športnikov. Bufet bo dobro založen. Točili bomo novo domače vino.	Odbor
KRZNENI PLAŠČ »ODEIDA* ru-jav, lep, za človeka majhne postave ter oficirski plašč (mornarski) predvojno blago, nov, za človeka visoke postave, prodam. Trst. Via-le XX Settembre 75. pritličje desno. Ogled od 16. do 20.
tV 80 letu starosti nas je sa vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče
GUŠTIN FRANC
Pogreb dragega pokojnika bo danes popoldne iz hiše žalosti, uhca Nazlonale 43, Opčine.
Opčine, 6. 10. 1946.
Žalujoče družine in otroci: GUŠTIN, MONFERINI, PAOLI ln CUK odsot.
Enotni ■Indikatl
SPLOSNA SKUPSCINA DIREK-
ci.ia Trsta, priredi v nedeljo fi. ok- TIVNIH SVETOV. Danes ob 10. bo tobra splošno zborovanje, ki bo v j v ul. Centi 11 sindikalna skupščina
kinu »Alabarda* na trgu ex Impe-ro ob 9. uri. Vsi partizani in aktivisti, člani Zveze se ga morajo udeležiti. Vabljeno je tudi ostalo prebivalstvo. Zborovanje je dovolila ZVU.
Pomagajmo svetokri*ki mladrni
Svetokrlška mladina je začela pred meseci graditi športno igrišče. Sedaj so morali mladino) vrniti lastniku tovarne vozičke in tračnice.
Svetokrlška mladina se obrača do vseh, ki imajo kaj tračnic ali tovornih vozičkov, da se bi oglasil: v upravi »Primorskega dnevnika* in Ji Jih stavili na razpolago.
Bomba na stražn;c!
Včeraj ponoči so neznanci zagnali bombo proti stražnici civilne policije v Ronklh. Poškodovala Je več stekel na oknih in policijski avto pred poslopjem.
direktlvnlh svetov vseh strck, tovarniških odborov, pododborov in zaupnikov. Razpravljali bodo o predlogu industrijske zveze, da se delavcem podeli začasna osebna dcklada. '
SINDIKAT KOVINARJEV. Vsi uradniki, delovodje, preglednik*, strojev in sluge v industrijskih pdd-jetjlh naj se jutri ob 18. uri zglase v ul. Imbrianl 5, L SINDIKAT PREVOZNIKOV. Vsi uradniki in nameščenci podjetij •Parisl in SAIMA so vabljeni na skupščino, ki bo v nedeljo 6. t. m. v ul. Imbrianl 5.
Vsi člani tega sindikata, ki So niso dobili sladkorja od Sepvnla, naj v ul. Zonta 2, L dvignejo nakazila za sladkcr.
V torek 8. t. m. ob 19. url bo sestanek direktivnega sveta.
SINDIKAT LESNE STROKE. Vsi člani tega sindikata, ki Se niso dobili sladkorja Seprala v proda-jalnlcah v podjetjih, naj so zglase iv ul. Zonta 2 od jutri naprej, kjer idobe nakazila.
ITI argon
skladišče vreč in iute
TRST
ul. Fonderia 10 - Tel. 90720
Dr. STANKO D1DIČ
zobozdravnik
ul.
Romagna 2
(nad kavarno Fabris)
ordinira redno zjutraj in Dopoldne
TRST - Telefon 29523
Dr. GAEIA, zobozdravnik
Izdeluj« proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garan clja. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.	(Govori	slovensko	i
TRST, ul. Torre Blanca 43
(vogal ul. Carducc!)
OP. LKOPOLD UKMAR
zobozdravnik In zdravnik
na OPČINAH, ulica Nazlonale it. 124 Sprafcma od 9-12 In od 3-6
ŠPECERIJSKA
TRGOVINA
Hrovat
VEDNO TOČNA IN SOIIPNA POSTREŽBA
T h s t	V
Ul. Caloana 19 - Tel. 4731	"	*	^	^
TRGOVINA ČEVLJEV
REBEC
Dospela- je nova pošiljka najmodernejših damskih, moških In otroških čevljev
TRST, Posso Goldoni 1 CENE ZMERNE
O VIN A SOA
SV. IVAN	Tal-	3E21
] Naznanja, da je ponovno otvorila trgovino | 1,| z ogljem, drvmi in stavbenim materialom |,|
Trgovina s čevlji „fioreMtina“ Ul- Taraliochia 2
Velika Izbira Jesenskih motelov za molke. Zenske ln otroke
Postrežba točna 1 Cene solidne 1
Po topem sprehodu na dobro vince in izboren prigrizek v
DATltu
testavAacip
DOBRO DOSLI!
DOBRO DOSLI I
Velika izbira krojaškega pribora po ugodnih cenah vedno pri
F odi
erami
A. Pertot
TRST, m. Glnnastlca 22
Sa priporoča
ISCEM
izurjene krznarske prlkrojevalke In šivilje
Najboljše ravnan|e In plač«
ZIIIOIIO, ul Trtn o II, TRSI
W v r vr-v r/Ar
M1KLAV
Nagrobne kamna In spomenike, zadružne In posames-ne prodajam po
‘5.000 do 30.000 lir
„ Urenovice pri fari
Gostilna Mejak
Naprodaj samo do 14 t. m.
parno barvanji
Barvam v vseh modernih barvah svilo, volno, odej« Itd. CENi* BOflUDNE!	'	CENE	SOLIDNE!
PENCARu ALDO, ulica del Bosco 8, TRST
UVOZNI IZVOZNI ZAVOD
ZADRUGA Z O. Z.
TRST
Ul. Torre Blanca 8-1II
PRODAJA NA DEBELO
premoga, vseh vrst lesa, cementa, bavksita i t A
KUPUJE
stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo
Krnel je!
Vse, kar potrebujete.
dobite pri domači tvrdki
Ed. Furl
TRST
Ulica M*lano 18 TELEFON St. 51-69
Preden se odločite za nakup
 -- KRZNA ----------=
obiščite tvrdko C. ALBERTI TRST - ulica delle Tbrrl 2
Trg.vlna čevljsv pri SV. KRIŠPINU - GORICA. RaStelj 35
VltlHA IZBIRA GEVUIV;
solidnega domačega Izdelka
TRST
UL. MILANO 29
TELEFON 3 820
Ima stalno v ialogi po ugodnih cenah motvoz, nepremočljivo platno, krtače za živino in gospodinjstvo, morsko travo ln drugo v to stroko spadajoče Izdelke.
NAJBOLJŠI PRIGRIZEK IN DOBER TERAN DOBITE PRI
SIRKU
TRST
BUFFET
UL XXX Ottobr« 17
ZPP Opčine želi postaviti v vasi padlim vaškim borcem spomenik. Ob tej prilliki
RAZPISUJE TEKMOVANJE ZA NAČRT
katerega naj tovariši do 30. t. m. dostavijo v Lju«*9^
dom na Opčinah. Načrt, ki ga bodo vaščani izbrali na glasovanju, bo primerno nagrajen. Natančnejša P°j
gmoUVUUJU, UU piuuciuu Iingiujvii.	 *	;	.
anila dobite na sedežu ZPP, Ljudski dom, Opčine. Na« naj bo predvsem simboličen.
Sindikalna podružnica železničarjev v št. Petru na Krasu išče
UPRAVNIKA ZA RESTAVRACIJO
na postaji št. Peter na Krasu s stalno plačo
voru). Pogoji: obrtni list, večletna praksa in potrdil
neoporečnosti.	p*trtt
Ponudbe sprejema sindikalna podružnica v it- 1 e na Krasu vključno do 15. oktobra 1946,	—
Prosvetno druSto „IVAN VOJKO", Prosek-Kontov*! ^ kultura! krožek „0UGULIN" priredijo v nedeljo m. ljudakl zbor na PROSEKU. Vršile se bo ŠPORT* -TEKMA s nagradami, nastopil! bodo povskl «b°r’ godba kulturnega krotka „RlnaldiM la skuplaa fl»ha Aonlkarjev. Po naatopn PLES, r r..: Za hrano In pllačo bodo dobro poskrbel«