Predlogi za srebrna priznanja OF v letu 1983 Predsedstvo občinske konfe-rence SZDL je na svoji seji 25. januarja obravnavalo predloge za srebrna priznanja v letu 1983 in jih posreduje v javno razpravo do 5. marca. 1. MITJA ANŽUR - roj. 1956, gimnazijski maturant, stan. v Ljubljani, Vrhovci c. XXVI/1. Je dolgoletni mladinski aktivist od osnovne šole, gimnazije, kjer je deloval v osnovni organizaciji pa do občinske konference ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, kjer je bil najprej izvoljen za pred-sednika Konference mladih v vzgoji in izobraže-vanju in za člana predsedstva. Se posebej se je angažiral na področju idejnopolitičnega dela ter razvijanja samouprave na šoli. Zato je bil izvo-ljen tudi za predsednika tozadevne komisije in kasneje podpredsednika OO ZSMS Brdo, kjer sedaj prebiva, svojo aktivnost pa sedaj nadalju-je v predsedstvu MK ZSMS Ljubljana. Predlagatelj: Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik 2. JOŽA CANJKO - roj. 1921, upokojenka, stan. v Ljubljani, C. v Rožno dolino 10. Je aktivna družbenopolitična delavka. in članica OF že od leta 1941. Ves čas po osvoboditvi je opravljala pomembne delovne naloge in bila družbenopolitično aktivna v delovni sredini in krajevni skupnosti. V Zvezi komunistov in dru-gih družbenopolitičnih organizacijah v občini in mestu je vestno izpolnjevala številne naloge in dolžnosti, v zadnjih letih predvsem kot predsed-nik in član številnih organov in komisij organi-zacije ZKS v občini in mestu. Še posebej ji gre zaluga za ustanavljanje številnih osnovnih orga-nizacij ZK v Ljubljani. Ves čas je aktivna tudi v drugih DPO, še posebej v KS Rožna dolina in v svojem rodnem mestu Litija, kjer je član Okrožnega odbora DF in predsednik komisije za proučevanje zgodovine NOB v okraju Kre- snice. Predlagatelj: Komisija za kadrovska vprašanja pri P Občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič- Rudnik 3. ETA DURJAYA - roj. 1935, učitelj raz-rednega pouka, stan. v Ljubljani Vlahovičeva 5. Svojo družbenopolitično in še posebej društve-no udejstvovanje je pričela razvijati že v času študija in prvih letih službovanja, še posebej pa po preselitvi v našo občino v takratni KS Krim -Rudnik, kjer je med drugim vodila komisijo za kulturo in izobraževanje. Že drugo mandatno dobo je podpredsednik občinske Žveze kultur-nih organizacij in član predsedstva mestne ZKO pa tudi predsednik ŠKUD na Osnovni šoli Ig. Na tem področju dejavnosti je zlasti uspela v povsem pionirskem delu, to je v organiziranju kulturnega dela na šolah po interesnih komisi-jah. Svojo aktivnost v družbenih organizacijah in društvih pa povezuje tudi v politično delo OK SZDL, kjer je tudi njen delegat v družbenopoli-tičnem zboru Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Predlagatelj: Izvršni odbor Zveze kulturnih or-ganizacij Ljubljana Vič-Rudnik 4. HEDVIKA GOLOBIČ, roj. 1930, mati-čar, stan. Dobrova 88. V NOB se je vključila kot mladinska aktivistka v začetku leta 1944 in po vojni nadaljevala z aktivističnim delom na Robu na Dolenjskem. Po preselitvi na Dobrovo pri Ljubljani se je vključila v delo na terenu in sodelovala pri vseh masovnih organizacijah. Dve desetletji dela kot tajnik krajevnega urada in s svojimi bogatimi izkušnjami in poznava-njem razmer pomaga, kjer je to potrebno. Še posebej je aktivna v osnovni organizaciji ZK in njenern sekretariatu, organizaciji ZB NOV in svetu KS. Predlagatelj: Predsedstvo KK SZDL Krim 5. STANKO JAKI, roj. 1935, telegraf tele-fonski telyiik, stan. v Ljubljani, Pot k ribniku 5. Je dolgoletni družbenopolitični delavec, tako v delovni organizaciji kot tudi v krajevni skupno-sti, še posebej v organizaciji ZK in ZSS. Ta aktivnost se izraža tudi v njegovi večkratni ude-ležbi na kongresih ZKS pa tudi v Zboru združe-nega dela Skupščine občine Ljubljana Center. V letu 1976 se je aktivno vključil v delo samo-upravnih organov KS Krim, kjer je sedaj pred-sednik skupščine KS, v občini Ljubljana Vič-Rudnik pa je predsednik zbora uporabnikov telesno kulturne skupnosti. Tov. Jaki je tudi aktiven društveni delavec predvsem v planin-skem društvu PTT Ljubljana. Predlagatelj: Predsedstvo KK SZDL Krim 6. DRAGA JANEŽIČ - roj. 1929, planer analitik, stan. v Ljubljani Dolgi most 2. Takoj po vojni se je vključila v delo mladine na šoli in na terenu ter sodelovala v delovnih akcijah. Nato se je vključila v delo DPD Svoboda, kjer je še posebej skrbela za knjižničarsko dejav-nost. Dolga leta se je angažirala tudi na področ-ju delovanja CZ, kjer je bila zadolžena zlasti za vključevanje tovarišic v enoto prve pomoči ter splošni ljudski odpor. S tem v zvezi je izvrševala tudi vse naloge dane s strani občinskega in mestnega štaba CZ. Sedaj pa je svojo aktivnost usmerila v organizacijo RK v krajevni organiza-ciji in občinskem odboru RKS. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Ko-zarje 7. AVGUST KONČAN - roj. 1927, matičar, stan. Horjul 190. Že kot mladinec med NOB, predvsem pa po osvoboditvi se je aktivno vklju-čil v organe oblasti in tudi družbenopolitične organizacije na nekdanjem KLO in sedaj KS. Z izrednim poznavanjem razmer na terenu je veli-ko pripomogel k uspešnosti organizacij v kate-rih je vršil tudi odgovorne funkcije: v OF in kasneje v KK SZDL, prosvetnem društvu, kra-jevni skupnosti, ZB NOV, vaškem odboru, ZRVS, v zadnjem času pa še posebno v humani-tarnih organizacijah. S svojim aktivnirn delom je pridobil veliko zaupanje med krajani, za kar se mu je naša socialistična samoupravna skup-nost že večkrat oddolžila z raznimi priznanji in odlikovanji. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Hor-jul 8. VINKO KREGAR - roj. 1907, upokoje-nec, stan. v Ljubljani, Gradaška 30. Je nosilec Partizanske spomenice 1941. Vesčasjedružbe-nopolitično aktiven, praj tudi v republiškem merilu sedaj pa predvsem v krajevni skupnosti Trnovo, občini Ljubljana Vič Rudnik in mestu Ljubljana. Tako je kljub svoji starosti še vedno član KK SZDL in predsedstva ZB NOV, član Medvojnega aktiva OF, predsednik komisije za komunalna in gredbena vprašanja pri svetu KS, bil pa je tudi član delegacije za zbor KS. Zaradi svojega strokovnega znanja je vključen tudi v odbor za izgradnjo PST v Ljubljani in v odbor za varstvo okolja mesta Ljubljane. Povsod kjer je aktiven, naloge oziroma zadolžitve opravlja z vso resnostjo in odgovornostjo, še posebej na področju gredbenih vprašanj, za katera je bil celo mednarodni strokovnjak. Predlagatelj: Predsedstvo KK SZDL Trnovo 9. ANTON MAČEK - roj. 1939, rezervni vodnik I. razreda, stan. Iška vas 40. Je dolgolet-ni aktivni član ZRVS, družbenopolitični delavec v svoji krajevni skupnosti in delovni organizaci-ji. Zaradi svoje aktivnosti je bil izvoljen v pred-sedstvo KO ZRVS, trenutno pa je član informa-tivno propagandne komisije v KO ZRVS Ig in hkrati tudi član te iste komisije v občinski kon-ferenci ZRVS. Svoje aktivistično delo razvija tudi kot član ZK in pri tem uspešno izpolnjuje zadane naloge. Zaradi tega je bil izvoljen tudi za predsednika KK SZDL Iška vas. Prav tako je aktiven v svoji delovni organizaciji in sicer v delavskem svetu in OO sindikata. Predlagatelj: Predsedstvo in kadrovska komisija pri OK ZRVS Ljubljana Vič Rudnik Rudnik 10. MARIJA PLEMELJ - roj. 1918, upoko-jenka, stan. v Ljubljani, Prevalj 23 a. Je nosilka Partizanske spomenice 1941. Po ustanovitvi or-ganizacije ZB na Brdu je bila tako sprva njen član in nato njen predsednik, to aktivnost pa je razširila še na druge družbenopolitične organi-zacije v KS, bila pa je tudi med drugim občinski odbornik. Kljub svoji invalidnosti je še vedno pripravljena sprejeti vsako delo, kar kažejo tudi številne funkcije kot na primer predsednik ko-misije za obujanje revolucionarnih tradicij pri ZB NOV, predsednik odbora za odlikovanja, predsednik komisije za DS in SLO, član kadrov-ske komisije pri KK SZDL ipd. Njena priljub-ljenost med ljudmi izhaja predvsem iz njenih konstruktivnih razprav na sestankih in hkrati objektivne kritike. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Brdo 11. MARA PUKL - roj. 1903, upokojenka, stan. v Ljubljani, Rožna dolina c. 11/46. V svo-jem dosedanjem družbenopolitičnem delu se je izredno izkazala predvsem kot aktivistka SZDL, še posebno pa kot aktivistka delavka v organiza- ciji RK v Rožni dolini, kjer je neumorno delala 29 let. Bila je glavni dejavnik pri vseh akcijah te organizacije, še posebej pa je pokazala vse-stransko angažiranje pri konkretnih primerih podeljevanja pomoči socialno šibkim občanom. Prav njena zasluga je bila na primer, da je ta organizacija RK dosegla najboljši uspeh izmed vseh organizacij v Sloveniji pri zbiranju odpa-dnih industrijskih surovin, predvsem papirja. Žal pa je tovarišica Pukl morala zaradi bolezni in starosti prenehati z delom. Predlagatelj: Komisija za priznanja in odlikova-nja pri predsedstvu KK SZDL Rožna dolina 12. BOGOMIR SAMSA - roj. 1930, sodnik za prekrške, stan. v Velikih Laščah, Dolnje Retje 5. Je ustanovni član GD Dolnje Retje ter skoraj ves čas obstoja društva njegov tajnik. Na tem področju se je angažiral predvsem pri iz-gradnji novega gasilskega doma in opreme ter v okviru občinske gasilske zveze pri ustanavljanju novih društev. Kot poveljnik štaba CZ pri KS skrbi tudi za materialno in strokovno izpopolni-tev v kulturnih društvih in samoupravnih orga-nih tako v KS kot tudi v občini. Veliko je pripomogel k zbiranju sredstev za komunalno ureditev kraja in okolice, še posebej pa k uspeš-no izvedeni proslavi 150-letnice Levstikovega rojst\a. Preeilagatelj: Krajevna konferenca SZDL Barje 13. JERNEJ STERLE - roj. 1936, vojaška oseba, stan. v Ljubljani, Ižanska 225. Svojo družbenopolitično in društveno aktivnost je pri-čel razvijati kot petnajstletnik v dramski skupini KUD Barje in nato v mladinski organizaciji. Od takrat naprej pa ves čas opravlja pomembne funkcije kot so na primer, občinski odbornik, vodja splošne delegacije KS Krim in član njene-ga sveta, po ustanovitvi KS Barje pa postane tudi predsednik sveta KS, član odbora ZRVS, član predsedstva KK SZDL in podobno. Sedaj pa je bil izvoljen za predsednika KK SZDL Barje in se kot tak uspešno vključuje v delo občinske organizacije SZOL. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Barje. 14. FRANC ŠEBENIK - roj. 1936, samo-stojni obrtnik, stan. v Ljubljani, Tržaška 315. S svojim aktivističnim delom je pričel v mladinski organizaciji in kasneje v SZDL. Veliko truda in časa je vložil v kulturno dejavnost in bil dva-najst let predsednik KUD Dolgi most. Angaži-ranost v mladinski organizaciji in SZDL se je prepletala z dejavnostjo v krajevni samoupravi, kjer aktivno dela že osemnajst let, trenutno kot predsednik sveta KS. Zelo vidno in pomembno pa je njegovo delo pri povezovanju in organizi-ranju samostojnega obrtništva v samoupravne delegatske tokove. Uspelo mu je povezati obrt-nike v društvo, to pa je bila baza za ustanovitev Obrtnega združenja v občini Ljubljana Vič-Ru-dnik. Sedaj deluje tudi kot član izvršilnega od-bora Zveze obrTnih združenj v Sloveniji. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZDL Kozarje in Izvršilni odbor Obrtnega združenja Ljubljana Vič-Rudnik 15.ALOJZ ŠKUFCA - roj. 1925, upokoje-nec, stan. v Ljubljani, Gabrščkova 6. Je aktivni udeleženec od leta 1942. Po prihodu v Ljublja-no se je takoj vključil v družbenopolitično delo KS Vič in bil zaradi aktivnosti in sposobnosti kmalu izvoljen na vodilne in odgovorne dolžno-sti v KS, občini in republiki. Tako je v KS vodja splošne delegacije, namestnik predsednika sveta KS in član odbora ZB NOV ter kot član pri OK ZKS in član komiteja za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik. Njego-va aktivnost je najbolj usmerjena na področje razvoja LO in DS, kjer s svojimi bogatimi izkuš-njami predava po KS in občanom prikazuje pomen LO in DS. Predlagatelj: Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik 16. FRANJA VOLČIČ - roj. 1898, upoko-jenka, stan. Podsmreka 14, pošta Dobrova pri Ljubljani, Kot aktivistka je delovala že v času NOB in to od leta 1941, po končani vojni pa je s tem delom nadaljevala v raznih družbenopoli-tičnih organizacijah in društvih. Predvsem je sodelovala pri reševanju posameznih vprašanj in problemov v ZWI in ZB NOV, pa tudi drugod, kjer je bilo to potrebno. Leta 1953 je postala član Društva upokojencev Dobrova, le-ta 1966 pa njegov predsednik. Kljub visoki starosti mu še vedno predseduje in skrbi za razvijanje društvene dejavnosti v kraju. S tem pa se povezuje tudi v frontno delovanje KK SZDL na Dobrovi. Predlagatelj: Društvo upokojencev DO-BROVA 17. FRANCZALAR-roj. 1951,ekonomist, stan. v Ljubljani, Ulica Pregnancev 16. Že kot študent je politično deloval v športnih društvih, kjer je bil tudi aktiven športnik ter z veliko uspeha deloval v mladinskih vrstah. V prete-klem obdobju je aktivno sodeloval v političnem delu krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, pa tudi v občini in mestu. Bil je organizator in nosilec številnih politiaiih akcij in razreševanj ključnih problemov gospodarskega in politične-ga življenja v občini. Predvsem pa so vidni rezultati njegovega dela skozi prizadevanja in uspehe občinske organizacije ZKS, kjer je pri-zadevno izvrševal zadane naloge. Izkušnje in znanje, ki ga je pridobil z opisanim delovanjem bo v veliki meri uporabil pri delu v 0ZD in v nadaljnjem družbenopolitičnem delu. Predlagatelj: Komisija za kadrovska vpraša-nja pri P Občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik 18. ANICA ZAVEC - roj. 1922, upokojen-ka, stan. v Ljubljani, Gregorinova 12. Aktivist-ka DF že od leta 1942, po osvoboditvi pa v organizaciji SZDL, še posebej v društvih prija-teljev mladine. Še za časa službovanja je bila več let sekretar ZPM občine Ljubljana Center, dolga leta pa je član DPM v KS Malči Belič in s tem tudi aktivna sodelavka v naši občinski Zvezi prijateljev mladine. Prav tako že vrsto let deluje na področju otroškega varstva, kjer sedaj vodi posebno delegacijo krajevne skupnosti za ob-činsko SIS otroškega varstva. Njena aktivnost sega tudi v organizacijo ZB NOV in OO ZK v KS, ves čas pa se povezuje tudi v delo Občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Pri njenem predanem delu zlasti z otroki in mladino jo odlikuje velika skromnost in požrtvovalnost: Predlagatelj: Društvo prijateljev mladine Malči Belič, Krajevna organizacija ZB NOV in Osnovna organizacija ZK Malči Belič 19. STANE ŽEROVNIK- roj. 1927, upoko-jenec, stan. v Ljubljani, Cesta Dolomitskega odreda 79. Že v času NOB je aktivno delal v mladinski organizaciji, saj je že leta 1942 postal skojevec v Kozarjah, to aktivnost pa je nadalje-val kot predsednik mladinske organizacije na Vrhovcih, kjer se je vključil tudi v delo samo-upravnih organov KS. Tako na primer zadnji dve mandatni dobi in še danes deluje kot pod-predsednik sVeta KS, kot predsednik organiza-cije ZB Vlado Mildavc, član splošne delegacije, dela pa tudi v IO KK SZDL. Vseskozi se je udeleževal vseh pomembnih akcij v kraju kot na primer pri volitvah, referendumih za samopri-spevek, pri organiziranju krajevnega praznika ipd. Zelo je aktiven v organizaciji ZB, še pose-bej na področju prenašanja tradicij na mlade. V okviru društev pa aktivno deluje v Združenju šoferjev in avtomehanikov Dolomiti. Predlagatelj: Komisija za priznanja in odliko-vanja pri KK SZDL Vrhovci in ZB NOV Vlado Miklavc 20. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS ŽELIMLJE - deluje od leta 1972 in je ena najaktivnejših v okviru občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zelo aktivno se ta organizacija vključu-je v razvoj KS še posebej pa v razvoj kmetijstva ter reševanje problemov, s katerimi se srečujejo mladi kmetijci. Zelo dobro njeni člani sodeluje-jo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi KS, še posebej je veli-ko mladih vključenih v delegatski sistem, pone-kod celo do 50%. Velik delež pri razvoju KS doprinašajo mladi s prostovoljnim delom pri urejanju okolice in izgradnji infrastrukturnih objek'tov. Znotraj organizacije je zelo razvito sekcijsko delovanje, še posebej na kulturnem in športnem področju, pri tem pa je poraembno dejstvo, da je tu vključenih veliko pionirjev, kar potrjuje, da je OO ZSMS tudi vzgojna organi-zacija. Ta osnovna organizacija ima v svojih vrstah petintrideset članov, od katerih jih aktiv-no deluje na različnih področjih kar petindvaj-set. Poudariti velja tudi, da se OO ZSMS Želim-lje tvorno vključuje v akcije OK ZSMS Ljublja-na Vič-Rudnik, kar kaže na primer aktivna razprava o kongresnih dokumentih, uresničeva-nju kongresne resolucije ipd. Predlagatelj: Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik