AN J, pejtek 22. 6. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35 .letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narotf s srebrno zvezdo St. 47 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO JZasedanje fkofjeloške ffcupščine - Škofja Loka — V torek in sredo frtfo zasedali vsi trije zbori škof- pioške občinske skupščine, srednjo pozornost bodo nameni-šospodarjenju, zaposlovanju in tttvi sredstev za osebne dohod-r. skupno porabo v prvem le--injem četrtletju, razbremenitvi '^podarstva, odmrznitvi cen ter bledicam, ki jih prinaša zakon Ugotavljanju trajnih obratnih *dstev. Obravnavali bodo tudi Omembe in dopolnitve družbena dogovora o skupnih osno-in merilih za dodeljevanje £~znavalnin udeležencem NOV drugih vojn, predlog odloka o znavalninah ter predlog za snovanje Anice Greblo za i Janeza ika ■r&benega pravobranilca samo-1-%'dvljanja v škofjeloški občini. !^>rzdruženega dela in zbor kra-"Tiih skupnosti bosta med dru-obravnavala še predlog odlo-J zazidalnem načrtu starega rstnega jedra. t----.--> taez Bohorič Mjen -enska skupščina je v sredo iz-Bohoriča za podpred-Izvršnega sveta Skupščine ■avenije. Novi podpredsednik je ■o sedaj gJavni direktor delovne ^nizacije Sava Kranj. Rojen je Tržiču. Po diplomi na Fakulte-naravoslovje in tehnologijo se ,-poshl kot vodja nabavne službe -andardu Kranj, nato pa je delal tehnolog, vod ja razvojne skupi->'Odja tehnološke priprave pro-|e v Savi. Opravlja tudi mno-flftenopolitične dolžnosti, med J-pje član medobčinskega sveta Gorenjsko, je član izvršnega splošnega združenja kemij-n gumarske industrije Sloveni-ži izvršilnega odbora medob-Jj gospodarske zbornice, član '-iskega komiteja za industrijo ^todbeništvo in član skupščine barske zbornice Slovenije. Gradnja avtoceste — Gradbeniki imajo trenutno velike težave zaradi pomanjkanja nekaterih materialov. Predvsem primanjkuje cementa. Vendar pa graditelji avtoceste napovedujejo, da bodo kljub težavam gorenjsko avtocesto zgradili do roka. — A. Ž. — Foto: F. Perdun Mesa bo dovolj Draga poletna preskrba Meso iz zalog je skoraj 80 dinarjev pri kilogramu dražje od tistega, ki gre iz klavnice neposredno k porabnikom. Večino.dodatnih stroškov naj bi pokrili intervencijski skladi. Škofja Loka — V največjem gorenjskem mesnopredelovalnem obratu, v škofjeloških Mesoizdelkih, ki.oskrbujejo s svinjskim in govejim mesom dve tretjini gorenjskih porabnikov, zagotavljajo, da bo čez poletje v klavnicah in trgovinah zadosti mesa, če le ne bo prišlo do kakršnegakoli zadrževanja živine. V hladilnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Pivki ter v drugih republikah imajo na zalogi 155 ton svinjskega in 170 ton govejega mesa. S predplačilom so si zagotovili še dodatnih 120 ton. Te količine naj bi ob normalnem odkupu živine na Gorenjskem zadostovale za nemoteno poletno preskrbo; še toliko bolj, ker 'se je kupna moč prebivalstva v zad-niem letu poslabšala. V Mesoizdel- Spričevala ne povedo vsega enske osnovnošolce in srednješolce, razen zad obveznosti še do konca meseca, zapirajo šolska maJ°Drinašajo domov zglednih spričeval, se večinoma Danes ■ letnikov, j "ata. Čeravno vsi ne prum*«.,^ —----- počitnic, ko bodo lahko šolskim križem in težavam do jeseni re zbogom. Križev in težav med letom ni manjkalo. Pa ne le tistih ki so zdai pisani v izkazu o uspehu in kažejo na učenčevo inteligenco zrelost klovne navade,'pa tudi na učiteljeve lastnosti. Težave se začno že Jfcti, ko~starši brezumno tekajo iz knjigarne v knjigarno za učbenik. »disi še niso izšli bodisi so ze pošli. Nadaljujejo se jeseni ko nre' Hflni učenci sedejo v pretesne učilnice, ko jim podelijo razcefrane '-ke učbenike, ko za kontrolne naloge prinašajč v šolo svoj papir ko računalniškem obdobju uče na učihh iz časov častite Marije Tere fc ko jih pozimi zaradi vaerevanja utrjujejo v mrzlih učilnicah in se Vejejo šele pri telovadbi, ko ob koncu leta zaradi pomanjkanja de-:" a odpade izlet. . . Spričevala tega ne kažejo. Tudi tega ne kažejo, kako mora šola iz leta v leto zategovati nas pač stabilizacija, kako je osiromašena, ker je prisiljena varčeva-Pti najnujnejšem, kako pičle dohodke vsak mesec odmerja učiteliu da le-ta izgublja veselje in zaupanje v smisel svojega pedagoškega .članstva. Tudi tistim, ki kroje sredstva šolam in režejo kruh učite-mn bi lahko v spričevalo zapisali »cvek«. In tistim, ki jim je šola le še "o družbeno breme več, odvisno od dobre volje tistih, ki proizvajajo ' y. lahko dajejo. Tudi v reformiram srednji soli si marsikdo zasluži nezadostno- uč-ftiiki, ki ne dohajajo hitrosti reforme, pa jih zategadelj za zadnii le-.-: ni, prenatrpani predmetniki, ki mlade glave polnijo s podatki in pa časa za razmišljanje, proizvodna in delo- nestrokovnim vodenjem in ne- Ptfiajdjami, ne puščajo pa r'*a praksa s formalnim programom kfejenim financiranjem . . Za vsem tem se danes zapirajo vrata. Čez slaba dva meseca bodo pravni izpiti- A le za učence, čeprav b. si jih zelo zaslužili tudi tisti Uno jim prisodili gornje nezadostne ocene. Se bo šolsko leto 1984/85 -v,a začelo na taksni dediščini! Odgovor prepustimo septembru ko bodo znova odprla šolska vrata. K ' u D. Z. Žlebir kih, kjer so še pred leti imeli težave s prodajo drobovine in slabših kosov mesa, se zdaj srečujejo z drugačnim problemom. Manj vredno meso jim kupci sproti poberejo, medtem ko na kavljih ostajajo najboljši kosi; vse bolj redke pa so tudi družine, ki se odločijo za nakup večjih količin mesa. * Poleti bomo jedli znatno dražje mesp, kot smo ga pozimi. Mesoizdel-ki so namreč za oblikovanje zalog najeli pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske za 100 milijonov dinarjev posojila, za kar bodo v enem letu plačali 11 milijonov obresti ali približno 40 dinarjev pri kilogramu. Če k temu prištejemo še stroške zamrznitve, skladiščenja, odmrznitve in prevoza mesa do hladilnic, kar znese dodatnih 37,50 dinarja pri kilogramu, dobimo končno številko: meso iz zalog bo skoraj 80 dinarjev dražje od tistega, ki gre iz klavnic neposredno k porabnikom, štiri petine dodatnih stroškov za poletno preskrbo z mesom bodo plačali intervencijski skladi gorenjskih občin — s kranjskim so se že dogovorili, enako predlagajo tudi ostalim — dve petini bremena pa naj bi prevzeli Mesoizdelki. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, zakaj na Gorenjskem omahujejo z izgradnjo hladilnice, čeprav že dolgo ni dvoma, da jo kmetijstvo in živilstvo še kako potrebujeta. V osrednjem gorenjskem klavniškem in mesnopredelovalnem obratu so postavitev tovrstnega objekta, vrednega 150 milijonov dinarjev, že uvrstili med prednostne naložbe. Pričeli so s postopkom za ponovno pridobitev lokacijskega dovoljenja na Trati in to vzbuja upanje, da bodo z gradnjo hladilnice le začeli, morebiti že naslednje leto. Ko so se ob lanski poletni mesni krizi intervencijski skladi gorenjskih občin odločili za dodatno plačevanje živine, so nekateri kmetijci predlagali drugačno rešitev, ki pa vsaj tako kaže ni naletela na ugoden odmev. Plačilu obresti in visokim stroškom zamrzovanja bi se namreč lahko izognili, če bi se zadruge še ob sklepanju pogodb dogovorile s kmeti, da bi eno izmed goved oddali v klavnico poleti — kajpak za dodatno plačilo. C. Zaplotnik V SRBpfŠČU POZORNOST/ Ze se kažejo slabi učinki razdrobljenosti Ko so nd ponedeljkovi seji predsedstva skupščine gorenjskih občin obravnavali problematiko zdravstvenega varstva na Gorenjskem, niso mogli mimo ugotovitve, da se če kažejo posledice razdrobljenosti strokovnih služb zdravstvenih skupnosti. Minilo je komajda leto, odkar so razbili enotno strokovno službo občinskih in medobčinske zdravstvene skupnosti,' toda posledice, ki so se jih najbolj bali, se že kažejo. Opažajo namreč, da strokovne službe po občinah vso skrb posvečajo le osnovnemu zdravstvu in »svojim« organizacijam zdravstvenega varstva. Zapirajo se torej med občinske plotove in nič kaj radi ne pogledajo čeznje v sosednjo občino, čeprav imajo tam bcflnico, v kateri se zdravijo tudi njihovi bolniki. Takšno ravnanje seveda postavlja vprašaj ob enak po^ ložaj zdravstvenih delavcev, ob enako raven zdravstvenega varstva vseh prebivalcev Gorenjske. Posebno problematično je v tem trenutku, ko se zdravstvo nasploh ubada z velikimi denarnimi problemi. Resnično ni prav, da bi v eni občini zapirali zdravstveni dinar v svojo blagajno, drugod pa bi bile razmere tako kritične, da bi vplivale celo na manjše osebne dohodke zdravstvenih delavcev. Ni pošteno, da bi imel jeseniški zdravnik zavoljo železarke manjšo plačo kot njegovi poklicni kolegi na Gorenjskem. Prav tako ni pošteno, da bi imel oboleli jeseniški delavec manj možnosti za ozdravitev kot drugi na Gorenjskem. Medobčinska solidarnost in prelivanje sredstev, ki je bilo poprej nekaj povsem običajnega, morata ostati še naprej. Ne kot prisila, češ »mi dajemo vam«, temveč kot tova-riški dogovor v okviru enotnega prostora, kar Gorenjska v pogledu zdravstvenega varstva brez dvoma je. Še enkrat kaže torej temeljito pretresti organiziranost strokovnih služb gorenjskih zdravstvenih skupnosti, s čimer seveda ne trdimo, da bi morali občinske kar takoj spet črtati. Bistveno je, da medobčinsko dogovarjanje in solidarnosti še naprej ostaneta prožen mehanizem. Temeljiti pa morata seveda na vsaj približno enakem prispevku na zavarovano osebo, na približno enakem prispevku delavca za zdravstveno varstvo. I^j Volčjak Zbor gorenjskih aktivistov v nedeljo v Mengšu DOMŽALE — Okrog šest tisoč nekdanjih borcev in aktivistov se bo v nedeljo 24. junija zbralo v Mengšu na 16. zboru aktivistov Gorenjske. Organizator letošnjega velikega srečanja borcev, ki je vsako leto v drugi gorenjski občini, je Občinska konferenca socialistične zveze Domžale. Slovesnost se bo pričela ob 10. uri. Slavnostni govornik bo predsednik Zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije Marjan Rožič. Letošnje srečanje bo še posebno slovesno, kajti gorenjski aktivisti letos praznujejo tudi 40-letnico prvega srečanja gorenjskih aktivistov in borcev, ki je bilo leta 1944 na Jelovici. Izredno bogat bo tokrat kulturni program, saj bo zapelo kar deset pevskih zborov, igrala bo mengeška godba na pihala in zvrstila se bo vrsta odličnih recitatorjev. Uro pred pričetkom proslave bosta imela svoj promenadni koncert v Mengšu pihalni godbi iz Moravč in Domžal. Po slovesnosti bo tovariško srečanje borcev in aktivistov. Ob priliki 40-letnice prvega zbora gorenjskih aktivistov pred 40 leti na Jelovici, je izšla te dni tudi posebna knjižica dr. Miroslava Stiplovška in Bogdana Osolnika Zbor gorenjskih aktivistov 1944 —84, ki jo bo dobiti tudi na sami proslavi. Prireditelji so poskrbeli tudi za posebno značko 16. zbora aktivistov Gorenjske. dd Več celuloze iz Medvod — V medvoški tovarni celuloze in papirja, tozdu celjskega Aera. te dni zaključujejo dela pri postavitvi novega obrata za kuhanje lesa. S prenovitvijo bodo ujeli korak s sodobno opremljenimi tovarnami celuloze in povečali proizvodnjo od sedanjih 18 tisoč na 23 tisoč ton celuloze letno. Z montažo rabljene opreme iz zagrebške tovarne papirja so naložbeno vrednost zmanjšali za štirikrat. — Odslej tudi ne bodo več onesnaževali Sore, saj bodo odpadne vode spuščali le v čistilno napravo. Slovesna otvoritev, novega obrata bo v petek, 22. junija, ob U. uri. -fr GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22. JUNIJA 1984 Dogovarjanje za nadaljnje sodelovanje Med obiskom delegacije GOS KO MIZ DATA iz Sovjetske zveze je bil v Gorenjskem tisku v Kranju tudi predsednik državnega komiteja Sovjetske republike Moldavije za založništvo, grafično dejavnost in knjigotržštvo (GOSKOMIZDATA) Vasilij Petrovič Hropotinski Kranj — Ta teden je na obisku pri Poslovni skupnosti založnikov Jugoslavije 5-člunska delegacija državnega komiteja za založništvo, grafično dejavnost in knjigotržštvo (GOSKO-MIZDATA) iz Sovjetske zveze. Delegacija je ta teden poleg nekaterih drugih grafičnih hiš in delovnih organizacij v torek, 19. junija, obiskala tudi Gorenjski tisk v Kranju. Poleg delegacije je v okviru sodelovanja z grafičar j i Moldavije na obisku v Gorenjskem tisku v Kranju tudi predsednik državnega komiteja Sovjetske republike Moldavije za založništvo, grafično dejavnost in knjigotrž- štvo Vasilij Petrovič Hropotinski. Gorenjski tisk se je prvič predstavil v Sovjetski republiki Moldaviji na lanski spomladanski razstavi jugoslovanskih knjig v glavnem mestu te republike Kišinjovu. Januarja letos sta bila na obisku v Gorenjskem tisku v Kranju podpredsednik GO-S KOM IZDATA in direktor največje tiskarne v republiki Moldaviji, marca letos pa so šli v sovjetsko republiko Moldavijo tudi predstavniki Gorenjskega tiska. Moldavija je prva od sovjetskih socialističnih republik, s katero je Gorenjski tisk navezal poslovne sti- Clani delegacij GOSKOMIZDATA iz Sovjetske zveze in predsednik državnega komiteju Sovjetske republike Moldavije :a založništvo, grafično dejavnost in knjigotržštvo so si v torek ogledali proizvodnjo in se seznanili s poslovanjem Gorenjskega tiska. Slabši rezultati terjajo ukrepanje Kranjsko gospodarstvo je letos startalo slabše, zato ni treba odlašati s pobudami za dosego drugačnih boljših rezultatov, so menili na seji komiteja ZKS Kranj Kranj — Če gospodarski rezultati v začetku leta zaostajajo za resolu-cijskimi, prav tako pa tudi niso v skladu z dolgoročnim programom stabilizacije, se ni moč zadovoljiti zgolj z ugotavljanjem stanja. Kranjsko gospodarstvo je v prvih mesecih letos namreč doseglo — razen rasti proizvodnje — le povprečne ali pa po nekaterih kazalcih tudi podpovprečne rezultate gospodarjenja v primerjavi s Slovenijo. Zakaj slabši rezultati, če se glede pogojev gospodarjenja, iztrošenosti opreme v bistvu kranjsko gospodarstvo ne razlikuje od republiškega, je vprašanje, ki so ga člani občinskega komiteja ZKS Kranj postavili v ospredje razprave o letošnjih gospodarskih rezultatih. Ker so zdaj že mimo časi, ko je kranjsko gospodarstvo še izstopalo, je pač treba zdaj najti vrsto pobud, da se slabši start v začetku leta začne spreminjati. Komite je zato predlagal, naj bi o problemih, ki tarejo gospodarstvo, razpravljali tudi drugače, ne le z vidika izgub v nekaterih delovnih organizacijah. Primerjave med posameznimi panogami gospodarstva organizacije združenega dela najbrž dobro poznajo, medtem ko je takšno tematiko v skupščini občine v zboru združenega dela le redko slišati, saj ta zbor, ki se je morda prejšnja leta več seznanjal z občasnimi gospodarskimi rezultati, te točke redno nima na dnevnih redih. Člani komiteja so zato tudi pred- lagali, da se s konkretnimi problemi bolj začno ukvarjati v temeljnih delegacijah, veliko možnosti ukrepanja in spodbud kranjskemu gospodarstvu pa ima tudi izvršni svet. Ali se morda prav sedaj že kažejo v kranjskem gospodarstvu, kjer prevladuje pretežno predelovalna industrija, posledice precej dolgega obdobja, ko kvalitetnih premikov za doseganje boljšega družbenega produkta pravzaprav ni bilo niH treba, saj so se enaki učinki dosegali že na račun velikega zaposlovanja delavcev. Zdaj so taki časi očitno mimo, posledice tega, ko ni bilo treba veliko vlagati v znanje in razvoj, pa so že očitne. Kljub temu pa raziskovalna in inovacijska dejavnost niti v takih pogojih ne čutita boljših časov. Kot je menil eden od članov komiteja, ko so razpravljali o tej temi. je lažje na vse druge načine večati doho dek delovni organizaciji, le z inovacijami se /a sedaj še ne. Zato tudi ni čudno, da lahko ugotavljamo nazadovanje inovacijske dejavnosti in težave v raziskovalni dejavnosti tudi v kranjski občini. S stanjem na tem področju bi se morali seznaniti vsi delavci, predsedstvo občinskega komiteja pa se je zavezalo, da bo spodbudilo dopolnitev že pred osmimi leti v Kranju podpisanega družbenega dogovora o pospeševanju inovacijske dejavnosti, ki je premalo konkreten in obvezujoč obležal pozabljen v predalih. L. M. Promet nn mejnem prehodu Jezersko se povečuje - Mejni prehod na le-erskem ima od vseh mejnih prehodov na Gorenjskem najmanj prometa V '.adnjem času. ko seje čakalna doba oh konicah predvsem na UubtljU močno podaljšalo, pa se vse več potnikov odloča za prehod nnv L Jezerskem. Tako je maja prestopilo mejo 10.111 potnikov, pri Pa so cariniki morali pregledati 40W vozil Z maloobmejnimi do-Zlxlnicami je mejo prestopilo 1048 potnikov. Povečal pa se je tudi to-SS^S dannaštejejo okoli 30 tovornjakov, ki V veliki uvažajo celulozo iz tovarne v Rebra. V sklopu carinarnice dehne tudi Alpetourova menjalnica, prizadevajo pa ^/abitunsom in domcem lahko prodajali tudi bencinske bone. (-fp) Foto! F Perdan ke; drugi) je IJelorusija. tretja pa Kirgi/ija. Maja letos so bili v republiki Kirgiziji podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije dr. Rudi Kropivnik in predstavniki Gorenjskega tiska. Med sedanjim obiskom, ki sodi v program razvijanja trajnejših odnosov s posameznimi republikami v Sovjetski zvezi in vključevanja razvojnega programa Gorenjskega tiska, sta si obe delegaciji ogledali proizvodnjo Gorenjskega tiska in se seznanili s poslovanjem. Predsednik GOSKOMIZDATA Sovjetske republike Moldavije Hropotinski je obiskal tudi delovni organizaciji IBI in Savo ter nekatere druge delovne organizacije v Sloveniji. V sredo do poldne ga je sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar. Obiska delegacije GOSKOMIZDATA iz Sovjetske zveze in predsednika državnega komiteja Sovjetske republike Moldavije za založništvo, grafično dejavnost in knjigotržštvo bosta pripomogla h krepitvi sodelovanja med nekaterimi sovjetskimi republikami in Slovenijo. * Zular r~-—^ Milko Okorn sekretar skupščine gorenjskih občin Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na ponedeljkovi seji za novega sekretarja imenovalo Milka Okorna iz Škofje Loke. V komisijo /.a ocenjevanje investicij pri gospodarski zbornici pa so imenovali Matjaža Cepina iz Škofje Loke. Predspdstvo je skupščini gorenjskih občin predlagalo, da oblikujejo posebno delovno skupino, ki bo pripravila predloge smernic za skupni Srednjeročni in dolgoročni plan Gorenjske. Skupino, ki bo predloge pripravila do 15. novembra, naj bi vodil Tone Jenko, v njej pa bodo Andrej Golčman, Dušan Koren, Jože Zidar in Jože Jensterle. Pri pripravi izhodišč za skupne naloge srednjeročnega in dolgoročnega plana bo vsaka občina na podlagi razvojne analize izpostavila stvari, ki so skupnega, gorenjskega pomena. Pri medobčinski gospodarski zbornici so delovne organizacije že podale nekaj predlogov, ki se nanašajo na vprašanja transportnih blagovnih tokov, komunalne probleme, ki presegajo občinske meje, in varstvo okolja. Priznanja ob dnevu civilne zaščite LJUBUANA — V sredo, 20. junija 1984 je bila ob dnevu civilne zaščite v prostorih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije slovesnost, ki jo je pripravil izvršni svet. Na njej je govoril sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Miha Ravnik. Slavnostni govornik je med drugim naglasil, da je civilna zaščita postala oblika množičnega samoorga-niziranja delovnih ljudi in občanov v vseh delovnih in življenjskih okoljih. To potrjuje že podatek, da deluje v enotah in štabih civilne zaščite blizu 277 tisoč delovnih ljudi in občanov oziroma prek 14 odstotkov vseh prebivalcev "Slovenije. Po drugi strani to dokazujejo številni ukrepi te organizacijo ob naravnih in drugih hu dih nesrečah, kar govori v prid dej stvu, da je civilna zaščita vse bolj pripravljena tudi za izpolnjevanje mirnodobnih nalog. Med svečanostjo so zatem podelili številna visoka priznanja. Podpred sednik slovenskega LzvrilMgl sveta Boris Frlec je predal zvezne plaketi' civilne zaščite, med drugim tudi Gozdnemu, gospodarstvu Kranj in Republiškemu centru za obrambno usposabljanj« V Foljčah. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Kosir |e Izroi ii priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo; med dobitniki z Gorenjske so Gozdno gospodarstvo Bled, občinski štab za civilno zaščito Kranj, direktor Gorenjskega sejma iz Kranja Franc Lkai in načelnik postaje Gorske re sevalne službe iz Kranja Emil llei le* Predsednik republiška konferen ce Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije Janez J ipelj je podelil zla ie značke njihove organizacija, med drugim tudi predsedniku skupščine občine Kranj Ivanu Cvaru. Poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Ivo Samec je 29 posameznikom in organizacijam izročil zlate značke d vilne zaščite, podelili pa so tudi (i pri /nanj Hdečega križa Slovenije. S Saje V. Na ramena bolnikov in otrok Jeseniška občina je po rasti dohodka na klavrnem predzadnjem mestu v Sloveniji — Zdaj ne bo denarja za več vrst zdravljenja, za letovanje otrok, učbenike, šolsko prehrano Jesenice — Železarna Jesenice beleži 1.224 milijonov dinarjev* izgube, zato je po rasti dohodka jeseniška občina na predzadnjem mestu v Sloveniji, pred občino Šentjur. V primerjavi z lani je rast dohodka v prvih štirih mesecih v Kranju 54 odstotkov, Tržiču 52 odstotkov. Skofji I-oki 49 odstotkov, v Radovljici 65 odstotkov, v Sloveniji 59 odstotkov in na Jesenicah bornih 25 odstotkov. Tako nizka rast dohodka bo boleče vplivala na jeseniško zdravstvo, šolstvo, na vse vrste varstva. V zdravstvu odštejejo za materialne stroške kar 45 odstotkov prihodka, obračunavajo visoko amortizacijo, zdravstveni delavci in učitelji pa so slabo plačani. Na Jesenicah je še slabše zato, ker je med 33.000 občani kar 2.200 začasno prijavljenih, rrfed njimi največ moških. Leti prispevke za interesne skupnosti plačujejo v domači občini, storitev pa so deležni na Jesenicah, V strokovni službi interesnih dejavnosti občine Jesenice so ob tako zaskrbljujoče nizki rasti dohodka morali pripraviti predlog varčevanja. V zdravstvu naj bi plačilo nadomestil nad 30 dni bolezenske odsotnosti plačevale delovne organizacije, pri tem pa ne bi znižali prispevne stopnje. Prav tako naj bi delovne organizacije same plačevale stroške za zdravljenje in rehabilitacijo delavcev, ki so se ponesrečiti pri delu. Zdraviliškega zdravljenja delavcev zdravstvena skupnost ne bi več plačevala, zobno protetiko bi odslej zaračunavali. Ukinila naj bi se pravica do nege družinskega člana in zmanjšala obveznost jeseniške skupnosti do republiške solidarnosti in združevanja sredstev na^ gorenjskem območju. Bolniki ne bi imeli več pravice do reševalnih* prevozov, razen v izjemnih primerih. V šolstvu naj bi jeseni črtali iz programov celodnevnih šol del načrtov, določili prednost pri financiranju organizacij in društev, se odločali o delavski univerzi, zmanjšali stroške za učbenike in šolo v naravi ter šolsko prehrano ter manj pošiljali v sklad republiške solidarnosti. Otroško varstvo naj bi razmislilo o 80-urnem programu male šole. manj namenilo za vzdrževanje igrišč in poiskalo druge možnosti, tako kot tudi socialno skrbstvo, kultura, telesna kultura, raziskovalna skupnost in skupnost socialnega varstva. Žalostno je, da bodo najbolj prizadeti spet resnično bolni, šolski otroci, starši otrok, humanitarne organizacije. Očitno na Jesenicah, ki je s črno metalurgijo na klavmeni predzadnjem mestu po rasti dohodka, sploh ne gre več za iskanje »notranjih rezerv« v družbenem standardu, temveč za razmisleka vredno poseganje v nujne življenjske potrebe občanov. D. Sedej Akcijska konferenca komunistov jeseniške železarne Zelezarjem se obeta za dve milijardi izgube V vseh delovnih okoljih se morajo konkretno odločiti, kje lu.. prihranijo — Stare izgube ne bodo sami mogli pokriti, veliko* bodo že lahko storili, da ne bo novega primanjkljaja — Hude sledice za skupno porabo JESENICE — V Jugoslaviji ni železarne, ki ne bi imela izgube, a je izguba, ki jo ima železarna Jesenice zdaj že v višini milijardo in pol milijona dinarjev, največja. Skokovito so naraščali stroški proizvodnje jekla — samo energija za 70 odstotkov — cene jeklu pa se bodo povečale šele s L julijem letos. V jeseniški železarni izredno težko pridejo do najnujnejših surovin, saj jih domači proizvajalci dražje prodajajo v tujini: kupci izdelkov jim dolgujejo ogromno denurja in obenem ne uresničujejo sporazumov o združevanju deviz, saj so v enakem ali podobnem položaju kot železarji. Dolgujejo jim več kot znašajo jeseniški dolgovi. Martinurji nikakor niso sami krivi, da je prišlo do tako ogromne izgube, saj ceM visokokvalitetnih jekel ne pokrivajo stroškov »surovi-narjev«. Zato so na akcijski konferenci, ki sta se je udeležila ŠTEFAN KOROŠEC, član CK ZS in IGOR URŠlC. predsednik poslovodnega odbora slovenskih železarn, dejali, du črnu metalurgija nima ustreznega položaja v slovenskem gospodarstvu. Prihaja, je dejal VALENTIN . CltV, do strahotnega purudoksu, ko stroški zaradi monopolnega položaja surov inurjcv, elektrikurjev in drugih nenormalno nuraščajo, železarji pa luhko le ugotovijo; več delajo, večja je izgubu. Globoka resnica je tudi, da tega nikakor ne morejo sami rešiti, kajti le konstruktivna družbena politiku nuj bi napravila red v slovenski ekonomski usmeritvi. Zele/uiji se zuvedajo. da imajo precej "notranjih rezerv«, zato predvidevajo, da bi morali z notranjimi ukrepi privarčevati vaej 400 milijonov dinarjev. Veliko, a ne nemogoče. Cl bi sc takoj lotili resnih sanacijskih programov v \s«li delovnih skupinah, kajti zdaj je zares /e skrajni čas. Siršu družbena ■kjlp- nosi je pripravljena pomagati, a le v tam primeru, če bodo tudi sami p«»-ka/ali ver spodbude in konkretnih uspehov, |a dejal l^or Uršič. Štefan Korošec je poudaril, da se zunanja likvidnost slovenskega spodarslva poslabšuj«-, /.uto problem deviz ost uju. V sume m gospodarstvu so še rezerve, v zalogah in v boljšem gospodarjenju. A s splošnimi pozivi zu produktivnejše delo. za varčevanje delavcev ne bomo pridobili. Problemi se morajo razreševati v samem delovnem okolju. O tem. kuko nuj M prihranili 100 milijonov dl- nerjev, naj odločajo neposredno lavci. Žul je tako, da bo jeseniška zarna po šestih mesecih lete leta imela 2 milijardi dinarjev ii be, zato danes daleč od katastrofe *** več. 2e zdaj so ob izplačilnem dnevu hudi problemi z denarjem za osebne dohodke; banka še posoja in še zaupa, vprašanje pa je, kako bo, ko bo izguba hudo porasla. Ne le za marti-narje, ki morajo izdelati sanacijski program in ki jim grozijo zakonske omejitve pri izplačilu osebnih dohodkov, temveč za ves jeseniški družbeni standard. Vir dohodka za zdravstvo, za šolstvo bo popolnoma usahnil, kar ima izjemno hude posledice. V Sloveniji ni videti načina, kako bi devizni dolg razreševali, dolg lezarne, ki je najbolj zadolžena, s i/no se je zadolžila tedaj, ko se lahko, ko je bilo devize lahko dobit da so se ob njej tudi drugi lahko razvijali. Zdaj mora dolgove sama plačevati. Kaže, da višje cene izdelkov ne bodo pomembnejše vplivale na krivunje izgube, tudi ukrepi ne, je izguba prevelika. Veliko bodo storili, če nove izgube ne bo, pu bo ostala. Skladi v slovenskih ležarnah so premajhni, da bi pon gali, slovenska družbena skupnost — čeprav zaradi strukture gospodarstva železarstvu ni kaj prida naklonjena — bo že priskočila na pomoč, vendar nikakor ne zmore toliko, da bi jeseniški železarji lažje zadihali. Slovenski delavski razred bo pomagal, če bodo tudi martinarji poka/ali. du so pripravljeni pomembno /manjšati velikanski primanjkljaj. Resen, konkreten sanacijski program je takojšnja nujnost, v železarni in občini, ki je življenjsko odvisna od gospodarjenja v največjem delovnem kolektivu in ki bo čutila hude, omejitve v skupni porab', r). Sedej Višje kmetijske oskrbnine KRANJ — Od I. marca letos kmetijske oskrbnine v kranjski < čini povečujejo za 33,7 odstotka, leni sklepu, ki ga je na zadnji sej sprejel kranjski izvršni svet predlog Centra za socialno Kranj, bodo kmetijske oskrbnine novem znašale od 8330 din do ll.ij din mesečno, v kranjski občini nutno prejema kmetijsko oskrbni, (i občanov. :K. 22. JUNIJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS »ela dovolj, denarja pa ne Kranj — V Cestnem podjetju Kranj. Jjersose delavci na zadnjem reieren-I fonu odločili za organiziranost v dveh i -zeljnih organizacijah združenega V-a(tozd Vzdrževanje in varstvo cest piozd Gradnje), bodo v torek na rcfe-hrjdumu sprejemali samoupravne ak it Odločali se bodo o samoupravnem porazumu o združevanju dela in sta ptih obeh tozdov, o samoupravnem zumu o združitvi v delovno orga-_.jo in statutu delovne organizacijo samoupravnem sporazumu ode-i sredstev in premoženja Cestnega ja. Hkrati bodo volili tudi \samo-_..ie organe obeh temeljnih organi rij in delovne organizacije. Samou-»vni organi delovne organiz-';;~ ~" bodo do avgusta letos delovali še v okrnjeni sestavi, ker bodo takrat na referendumu sprejemali še samoupravne akte delovne skupnosti skupnih služ.b in izvolili organe upravljanja iz skupnih služb v delovno organizacijo. Sicer pa bo na novo organizirana organizacija združenega dela Cestnega podjetja Kranj z dvema tozdoma začela pravno formalno poslovati 1. julija letos. Poleg živahnih priprav na novo samoupravno organiziranost pa imajo delavci Cestnega podjetja v teh dneh dovolj dela tudi na različnih gradbiščih na Gorenjskem. Eno največjih je gradnja vzhodne obvoznice od mlekarne do brniške ceste v Kranju* v okviru grad- Asfaltiranje Jelenovega klanca - Med večja dela Cestnega podjetja teh dneh na Gorenjskem sodi tudi asfaltiranje Jelenovega klnnrav Kranju. Do konca prihodnjega tedna bodo po programu ure-dmodvodnjavanje. popravili robnike in zalili kocke na cestišču z asfaltom. - Foto: F. Perdan nje avtoceste. Dela potekajo po programu in naj bi bila gotova do 1. novembra. Težave pa imajo zaradi pomanjkanja betona. Drugo večje gradbišče je urejanje križišča v Naklem, k jer z. deli že končujejo in bodo prihodnji teden začeli pripravljati teren za asfaltiranje. Sredi julija naj bi bilo to križišče gotovo, vendar jim težave prav tako povzroča pomanjkanje betona. Na cesti Bled—Gorje trenutno zaključujejo odsek na poglobitvi podvoza. Urediti bo treba še odvodnjavanje in položiti robnike. Ta teden so se začela tudi dela na Jelenovem klancu v Kranju, kjer bodo granitne kocke zaradi, valovitega cestišča zalili z asfaltom. Uredili bodo tudi odvodnjavanje in popravili robnike. Investitor teh del, ki naj bi bila končana prihodnji teden, je Skupnost za ceste Slovenije. Žal pa letos ni predvidena podobna ureditev Gaštejskega klanca v Kranju, kjer je cestišče podobno ali pa še slabše. Glede tega klanca rtamreč še ni znana končna izvedba. Tudi urejanje tretje serpentine na Jezerskem bo kmalu končano. Že konec tega meseca bodo najbrž položili tudi asfalt. Kmalu se bodo začela tudi dela na Uranski cesti na odseku Poljane—Gorenja vas. Nadaljevali bodo tam, kjer so 1982. leta zaradi pomanjkanja denarja prekinili. In končno so ta ted en začeli polagati tudi zgornjo asfaltno plast na cesti Podtabor—Pod-' brezje. , Dela je veliko tudi pri vzdrževanju cest. Žal pa za ta dela ni denarja. Slovensko cestno gospodarstvo se namreč nikakor ne more izkopati iz težav zaradi plačevanja tečajnih razlik za najeta posojila v preteklosti. Čeprav se je povečal delež bencinskega dinarja za vzdrževanje cest, v Skupnosti za ceste Slovenije ocenjujejo, da bo tega denarja še manj, kot je bilo predvideno v začasnem programu vzdrževanja cest. Ta \ DELOVNEM MESTU [Kjer diši po rtih ribicah , Menda ni v Kranju tako oble-ranega bifeja kot je mah »stiplc« E trlnici, kjer Naghceva Majda cvre sardelice in postreže ob s ko hice s pijačo, kavico. Dopoldne. % je čas malic, je najhuje. i cratšesam duh po ribah Pr vabi tmoidoče in Majda hiti sproti u ribe iih pomakati v moko m v vielem olju. U minuto, n le imaš na krožniku porci $čih drhtečih ribic, papahn, SLh koncev se oglašajo gost- > riSenču trije hkrati naroca- ^Vra^S^rPtrJXrMkaejda tfrrSze,'pripravljati porcije, pri ""2? katVlet°že gospodari Maj- * Z niMe druge ne sme [Ječa. Delo se ji j idSre*h rib- Malo 3e treba Majda Naglic, vodja bifeja na kranjski tržnici počakati za vsako porcijo, kajti Majda ribe sproti čisti, da so res sveže. Če pa le ni svežih in mora pripravljati' zmrznjene, se zamudi še malo dlje. A za ribe ni problem. Odlično deluje dostava. Tri do štirikrat na teden pripeljejo od morja sem sveže ribe. Ko bo s 1. avgustom — vsaj računajo tako pri Živilih — v Tavčarjevi ulici odprta nova ribarnica in bife, bo tudi ta prostor zraven bifeja, kjer zdaj na tržnici prodajajo ribe, prost. Tu bodo potem uredili prostor za goste, da bodo lahko dostojno pojedli svojo porcijo rib, ne pa da se stiskajo za vrati v veži, kjer so namestili nekaj poličk na stene in klopico. Ko bo nov prostor, bodo morda postregli še s kalamarami in kakšnimi drugimi morskimi posebnostmi. Zagotovo pa bo tedaj treba dodatno moč. Že zdaj Majda komaj zmore, posebno ob konicah. Le dopoldne je Majda tu. Od sedmih do dveh. Vsak dan. Najhuje je ob tržnih dneh. ob ponedeljkih in petkih, pa tudi ob sobotah, kajti takrat pridejo v mesto nakupovat cele družine in radi pridejo tudi na tržnico na ribice. In še vedno raje bodo prihajali, posebno zdaj, ko je meso tako drago. Porcija ribic po zadnji podražitvi stane 90 dinarjev. Ampak se jih pošteno naješ. Največkrat povsem zadostuje za dva. Po 40 starih milijonov prometa ima Majda na mesec. Z osebnim dohodkom je zadovoljna. Dokler so se združevali, je bilo bolj čudno, pravi, zdaj pa kar gre. Kaj jo moti pri njenem delu? Prav nič. Če bi jo kaj motilo, bi zagotovo ne bila več tu. Malo je včasih treba potrpeti z gosti, kajti vseh vrst ljudje prihajajo sem. No, edino duh po ribah je hud. Ko pride domov, se mora takoj preoblečil. Nobenih opravkov si ne more privoščiti v mestu takoj po službi. Olje se zazre v vse pore. Komaj, da bi si vsak dan prala glavo. To je res nerodno, a se človek vsemu privadi. Tudi duhu po ribah. Konec koncev je pa to le njen kruh, delo, ki ga ima rada. D. Dolenc program pa jo bil že tako okrnjen, saj je bilo predvideno, da bo na voljo le 7.ri odstotkov od potrebnih sredstev za tako imenovani normalni standard vzdrževanja cest. Ker pa so za vzdrževanje zaradi neugodne zime do konca maja že porabili več kot polovico denarja oziroma prek 60 odstotkov od okrnjenega programa, cestarji praktično ne vidijo izhoda. To pa zato, ker so prvotno načrtovali, da bodo tudi okrnjeni program lahko dosegli le pod pogojem, če bodo dobili okrog 33 odstotkov potrebnega denarja s posojili. Cestna podjetja tovrstnih del niso sposobna kreditirati, občinske skupnosti za ceste pa se še niso odločile, ali bodo najele posojila za letošnje vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na račun sredstev, ki jih bodo dobile prihodnje leto. Ob takšnem stanju pa je ves denar za vzdrževanje za letos že porabljen. Zato; pravijo v Cestnem podjetju, bodo na Gorenjskem skušali celotno kategorizirano cestno mrežo čimbolj racionalno vzdrževati s pomočjo' komunalnih organizacij in krajevnih skupnosti. Upajo, da bodo tako zagotovili vsaj osnovno varnost v cestnem prometu. Zaradi tovrstnih težav pa se med delavci Cestnega podjetja Kranj poraja bojazen, da ne bi nazadnje pristali na tako imenovanih zajamčenih osebnih dohodkih. V vodstvu podjetja pravijo, da v letošnjem prvem polletju sicer ne bodo dosegli načrtovanih finančnih rezultatov, vendar so glede na ugodno razmerje med neplačano in plačano realizacijo takšne bojazni odveč. Ugotavljajo, da imajo v rezervnem skladu dovolj sredstev in da je tudi likvidnost podjetja dobra, saj poslujejo brez-kreditov za obratna sredstva. A. Žalar Modelar kranjske Planike Tone Str-lič je prejel prvo nagrado za model ženskega modnega športnega čevlja. — Foto: F. Perdan ' . - Štiri nagrade za modelarje kranjske Planike Kranj — Splošno združenje usnjarskopredelovalne industrije Slovenije pripravi vsako leto pred začetkom poletja sejem, na katerem izdelovalci obutve iz vse Jugoslavije pokažejo novosti za prihodnje poletje. Tedaj se sklepajo kupčije, na sejmu pa podelijo tudi nagrade za najboljše modele. Letos je sejem 6. in 7. junija potekal v Slovenj Gradcu, kjer so se modelarji kranjske tovarne čevljev Planika odrezali kot še nikoli. Tone Strlič, Zdenka Aijančič in Mehmed Bešlarič so prejeli vse tri nagrade za ženske modne športne modele, Viktor Pušavec pa prvo nagrado za model moškega čevlja. Kar dve prvi mesti torej ter celotna kolekcija nagrad pri enem od modelov je uspeh, ki je vreden širše pozornosti. ... Uspeh vsekakor kaže na to, da so v kranjski Planiki v zadnjih letih dali modeliranju in modnosti čevljev še'večji poudarek. Zaposlili so vrsto mladih kreatorjev, ki jih dodatno usposabljajo, tudi z delovno prakso na tujem. Letos so na takšno prakso poslali Toneta Strhca, ki nam je povedal, da se je moč pri izdelovalcih, kjer se stekajo modni tokovi, marsičesa naučiti. Predvsem pa dodobra spoznati, kakšno pot bodo ubrali modni tokovi, pri čemer seveda popolne zanesljivosti nikoli ni. Tako so denimo za prihodnjo zimo vsi vprek napovedovali temne barve, v zadnjem trenutku pa so italijanski izdelovalci vrgli v svet belo. Čeprav je do zime še daleč, moramo vedeti, da oblikovalci in modelarji delajo za leto vnaprej. Nagrajeni Planikini modeli so torej namenjeni prihodnjemu poletju. Izdelani so iz odličnega naravnega usnja, v naravnih tonih od svetlo do temnorjave barve. Pete ženskih čevljev postajajo spet višje, širše, oblike čevljev so manj koničaste, usnje pa je izredno mehko, celo »zmečkano«. Seveda bodo čevlji iz odličnega naravnega usnja za naše vse bolj plitke žepe predragi, kar bodo morali upoštevati, ko bodo nove modele dali v redno proizvodnjo. Do kraja se bodo odločili tudi za barve, pri čemer že lahko napovemo, da bodo živahne, »bonbon« barve, kakor jim pravijo. Kar 30 odstotkov bo bele barve, pri čemer bo bež izgubila na poudarku, veliko bo rdeče, turkizne. Seveda naši modelarji ne sledijo slepo modnim tokovom, saj morajo navsezadnje tovarne prodati. V današnjih kriznih časih pa je s prodajo čevljev vse težje, saj si ne moremo privoščiti več parov vsako sezono kot nekdaj. Torej morajo imeti modelarji pravo mero posluha za modnost in hkrati za naše žepe. To uskladiti seveda ni preprosto. Predvsem pa mora bitf modelar »mlad«, prožen. Pripravljen mora biti na spremembe čez noč, jih hitro sprejeti in dodelati. Vse kaže, da imajo trenutno v kranjski Planiki prav takšno skupino modelarjev. M. Volčjak ipkoda večja od prvotno ocenjene i ocene kažejo, da je vetrolom v gorenjskih gozdovih povzročil več a Jacnejse <^rya misnii — Gozdarji, posebej kranjski, dobro delajo, večje te-r b • S° ravilu lesa iz zasebnih gozdov, posebej na območju Grofije — Goz- * J*° Pn da bodo stroški za spravilo podrtega drevja za 2 tisoč dinarjev " lo^teku^čka, zato seveda zahtevajo izdatnejšo družbeno pomoč * iT*«! Po zadnjih podatkih je vetrolom Jranj — K° ^.nvin naredil več škode, kot . feskih g^f^^Na območju Gozdne-» ^nili.rta KI Bled je vihar podrl za 147.500 - SS^i^ov na obmenju (Jozdnega go- ^ mKranJ pa za'isi 000 kubičnih me-Poteg tega je delno poškodovanih »dreves Poleg e metrov dreves, ki JSaKo^ati prihodnje leto. Več ^odo moralipo dovih in sicer na ob-^JrV med okoli 60 odstotkov in na ob-00 3? t^i okoli 75 odstotkov. I 00 Kr ^aia so na območju GG Bled , t° ko^nn kubičnih metrov podrtih dre-3 60 4? o^totkov; od tega 52 odstotkov ;*ar je.£ :„ 33 odstotkov iz zasebnih goz-ruzbemh »" soraVilo lesa zastaja iz zaseb-Pravijo, da sp'» nMA~..iu i „ kjer je še ved ; Pravijo, ' £ najbolj v gozdovih Gro--uzinskih S°~nookoii 43.000 kubičnih me- ji r- a*t\\ so za spravilo podrtega WS2 zgradili H kilometrov novih **vja7f t prenovili in utrdili pa so fczdmh cest, y Napravil, so tu- N J kJ petrov drugih poti, ki so iVeC--£ spravilo lesa iz teže dostop-S°g0CJ.flr,v Gozdarji so hvaležni jese-Mt\ predalov. brezplačno od Hki Zele/arn , u„,|,|, cesto. Sopila le«, s katci Povsem odprto je še vprašanje po-gozditve okoli 800 hektarov v vetrolomu prizadetih gozdov. Doslej so pogozdili vsega skupaj 18 hektarov na območju GG Bled. Gozdarji imajo polne roke dela s spravilom podrtega drevja, zato bo pogozdovanje moralo počakati. Obe gorenjski gozdni gospodarstvi bosta s sodelovanjem republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gozdnega inštituta in drugih izdelali program biološke sanacije, kakor strokovno pravijo temu, ločeno po posameznih predelih. Določili bodo tudi roke ter vire financiranja. trov podrtega drevja. Kmetje želijo, da zaradi boljše mehanizacije podrto drevje spravijo gozdarji, saj so nekateri predeli težko dostopni, delo pa je zanje prenevarno. Seveda stroški spravila ne pokrivajo vrednosti lesa. Za pomoč so aprila prosili Soško GG iz Tolmina, ki je dalo 24 delavcev z ustrezno mehanizacijo. Delajo polnih osem ur na dan in vse sobote. ■ . .. Na območju GG Kranja so do 5. junija spravili iz gozdov nj.OOO.kubiomh metrov podrtih dreves ali 75'odstotkov. V nižinskih pre- delih je tako v zasebnih kot družbenih gozdovih delo v glavnem opravljeno. Kranjski goz-. darji sb uvedli 10-urni delavnik, prav tako delajo vse sobote. Ti dnevi se bodo lahko odštevali v drugem polletju. Pri spravilu lesa pomagajo kmetje iz Tuhinjske doline. Sploh gozdarji zelo pomagajo pri spravilu les. h iz zasebnih gozdov. Po vetrolomu v družbenih gozdovih obeh gozdnih gospodarstev ni padlo nobeno zdravo drevo, pri zasebnih pa so sečnjo krepko omejili- • Da gozdarji dobro delajo, kažejo tudi podatki, ki se nanašajo na vso Slovenijo. Tako so slovenski gozdarji v letošnjih prvih štirih mesecih 25-odstotno uresničili letni načrt sečnje, kranjski pa 41-odstotno ter blejski 32-od-stotno. Ne smemo seveda zanemariti dejstva, da je bila pomlad deževna in da je sneg dolgo obležal, kar je oviralo spravilo podrtega drevja. Gozdarji se pri spravilu ne ozirajo na stroške, saj bi bila škoda neizmerno večja, če bi podrto drevje prepustili gozdnim škodljivcem. Stroške spravila povečujejo težje dostopni predeli, zgraditi so morali nove poti. Izplen Do konca maja gozdarji napadov lu-badarja še niso opazili zaradi deževne in hladne pomladi. Skladno z mnenjem Gozdarskega inštituta v Ljubljani je gozdarski inšpektor SR Slovenije izdal odločbo, po kateri morata obe gorenjski gozdni gospodarstvi podrto drevje Iz nižinskih gozdov pospraviti najkasneje do 31. junija, iz višje ležečih gozdov pa do 31. avgusta. >. sečnje je slabši, saj je odpadkov več. Padla so tudi drevesa, ki po velikosti še niso bila primerna za sečnjo, zato je med podrtim drevjem več celuloznega lesa in manj kvalitetnejšega za predelavo. Razveseljivo je, da so se gozdarji in predelovalci lesa v okviru sozda GLG dogovorili, da bodo tovarne pohištva prevzele tudi les slabše kakovosti. Gozdarji računajo, da bodo stroški spravila podrtega drevja v povprečju za 2 tisoč dinarjev pri kubičnem metru Višji od izkupička. Zato vzporedno tečejo akcije za pokrivanje iz rezervnih skladov in solidarnosti. Zahtevke so napisali za sredstva rezervnih skladov članic sozda, za predčasno vračilo sredstev republiških rezerv gozdnih gospodarstev in članic sozda ter za republiška solidarnostna sredstva. Glede slednjih so na ponedeljkovi seji predsedstva skupščine gorenjskih občin odločno zahtevala, da odbor podpisnikov družbenega-dogovora o sredstvih solidarnosti pojasni, zakaj še niso bili uresničeni sklepi odbora za sanacijo škode, po katerih bi morala trži-ška občina že dobiti akontacijo v višini 3,6 milijona dinarjev, radovljiška pa 2,5 milijona dinarjev. Doslej so izven okvira gozdnih gospodarstev že dobili za izgradnjo cest 20 milijonov dinarjev kredita banke in slovenske gozdarske skupnosti, 100 tisoč dolarjev je SISEOT prispevala za gozdarsko opremo, predčasno pa so umaknili sredstva občinskih rezerv v vi-šini 15 milijonov dinarjev. Obe gorenjski gozdni gospodarstvi ocenjujeta, da bodo brez izdatnejše družbene pomoči njihove temeljne organizacije letošnje poslovno leto zaključile z izgubo. Za motorne žage in rezervne dele pa potrebujejo še okoli 100 tisoč dojarjev deviznih sredstev. _ M. Volčjak G LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 22. JUNUA 1984 Utihnila je Šanijeva violina Pred mnogimi leti je v kranjski restavraciji Park izvabljal iz svoje violine čudovite zvoke. Igral je za druge in. sam pri tem neizmerno užival. Bil je človek z violino, kakršnemu vedno prisluhneš, kjerkoli je slišati njegov zvok. Njegova violina je igrala in jokala po vsej Gorenjski, od Podvina do Lesc in še dlje, v vseh izbranih lokalih. Številni so prihajali samo zato, da bi slišali Šanija in njegovo violino. Šanija so vsi poznali. Sedaj je on utihnil in skupaj z violino legel k večnemu počitku. Prav je, da se nepozabnega umetnika spomnimo vsaj s temi skromnimi besedami... D. K. PRIJETEN IZLET Upokojenci iz Podbrezij, Bistrice in deloma iz Nakla smo odšli 15. junija na izlet. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno. Najprej smo obiskali bolnico Franjo. Presenečeni smo bili, kako dobro so jo znali skriti in kako je bila opremljena za tiste čase. Naslednji postanek je bil v Cerknem. Ogledali smo si muzej revolucije in film o bolnici Franja. Sledila je vožnja skozi Bačo in Podbrdo prek Pretrovega brda na Soriško planino; odtod pa v Bohinj. Pri Pristavcu nas je čakalo okusno in obilno kosilo. Odpeljali smo se še na Pokljuko in obiskali partizansko grobišče. Marsikateri izletnik v krajih, ki smo jih obiskali, še ni bil. Želimo si še takšnih izletov. Saša Pretnar, Podbrezje Praznovanje pod Rašico Vahtarjev Stanko Čuvajnica na Potokih, med Slovenskim Javornikom in Žirovnico na Gorenjskem, stoji že od časa, ko je stekla žejeznica od Jesenic do Ljubljane. V nji so nekoč stanovali in se rojevali Dežmanovi, prijel se jih je vzdevek »Vahtarje-vi«, kajti oče je bil v službi pri železnici kot čuvaj. Med sedmero otroki — štiri hčere in tri sinove so imeli pri hiši — se je tam 13. marca 1905 rodil tudi sin Stanko. Ko mu je bilo leto in pol. so se Dežmanovi preselili v čuvajnico v Podhomu. Bilo je ravno takrat, ko je stekla železnica z Jesenic proti Gorici in Trstu. Odslej so Dežmanovi živeli v Podhomu in Stanko je usmeril prve šolske korake v Zgornje Gorje. Tri leta je drgnil klopi v Gorjah, ostalo osnovnošolsko izobrazbo pa je dopolnil na Jesenicah. Po končani šoli se je pri mojstru Jokobu Žumru v Spodnjih Gorjah, v Grabnu, izučil za čevljarja. Po odsluženju vojaškega roka se mu je posrečilo dobiti delo v jeseniški železarni, takratni KID, v obratu hladne valjarne, kjer je delal vse do upokojitve leta 195*9. Od leta 1954 je bil delovodja v svojem obratu. Ze pri polni upokojitvi pa je delal še leto in pol, ker zanj ni bilo ustrezne zamenjave, i Stanka odlikuje delo tudi med narodnoosvobodilno borbo. Imel je prve stike s partizani na Poljanah in Mežaklji. Že od vsega začetka, od leta 1941, je sodeloval z njimi in, kot pravi sam, bi moral biti celo spomeničar. Dvojno delovno dobo ima priznano od 1. januarja 1942 do 15. maja 1945. Bil je terenski delavec in imel je vstop v vsa partizanska taborišča na Mežaklji. Zveze in terensko delo so ga vezali od Blejske Dobrave, Zasipa, Bleda in vse do Gorij. In priden in vesten, kot je bil, je dobil ilegalno ime Čebelica, kasneje pa Borut. Stanko je bil in je še odličen planinec — gornik. Vse od ustanovitve novega povojnega odbora Planinskega društva Gorje leta 1946 je odbornik in vsa ta leta tudi markacist. Vsako poletno pla- Stanko Dežman-Čebelica ninsko sezono skrbi za obnovo markacij, klinov, žičnih vrvi in obnovo poti v visokogorstvu Julijcev. Vsako planinsko društvo ima markacista za svoje planinsko področje in Stanko je tudi vodja vseh markacistov za Julijske Alpe in Karavanško pogorje. To delo je opravljal celih 38 let, kljub visoki starosti, saj bo kmalu dopolnil 80 let. Letos, bo vpeljal v to delo mlado moč, ki ga bo nadomestila. Stanko je tudi čebelar, s to dejavnostjo se ukvarja že 52 let. Je tudi v društvu čebelarjev in naj povem še to, da se je poročil s svojo izvoljenko Marijo leta 1929. V zakonu so se jima rodili dve hčeri in sin. Svoj dom sta zgradila v Spodnjih Gorjah, v Grabnu, in se vanj vselila leta 1932. Danes živita tam sama, kajti mladi so si spletli svoja družinska gnezda. Stanko hrani vrsto priznanj in diplom: priznanje aktivista OF, spominsko značko aktivista OF 1941 — 81 srebrni in zlati znak Planinske zveze Slovenije, kot markacist je dobil diplomo ALOJZA Knafliča, Planinsko društvo Gorje mu je-dalo priznanje.ob 50-letnici društva, podeljen mu je bil tudi naslov častnega člana Planinskega društva Gorje. Čebelarsko društvo Radovljica pa mu je dalo odlikovanje III. in II. stopnje. Naj zapišem še to, da je Dež-manova-Vahtarjeva družina zelo trden in zdrav rod. saj je bila mati stara 90 let, oče pa ob smrti skoraj 100. Kot kaže, gredo otroci po njunih stopinjah. Jože Ambrožič Bukovica — Sinkov turn. Vodice — V soboto. 23. junija ob 17. uri bo pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah slovesnost v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Bukovica — Sinkov turn in Vodic, ki ga krajani praznujejo v spomin na 40-letnico uspešnega preboja Gorenjskega odreda 13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah. Organizatorji so pripravili bogat program. Po zboru pohodnih enot Gorenjskega odreda bo imel slavnostni govor prvi komisar Gorenjskega odreda Vinko Hafner. Po kulturnem programu, ki ga bodo pripravili učenci in mladina te krajevne skupnosti pod Rašico, bo tovariško srečanje borcev Gorenjskega odreda s krajani pri smučarski koči na Selu pri Vodicah. Zvečer bo mladina zakurila tudi taborni ogenj. Na slovesnost so vabljeni vsi borci Gorenjskega odreda, predvsem udeleženci preboja, krajani vseh vasi pod Rašico, posebno mladina in pa seveda vsi Gorenjci, ki spoštujejo živo ohranjanje tradicij naše borbe. V osnovni šoli Franca Marna v Vodicah bo ob tej priložnosti odprta tudi stalna razstava o borbeni poti Gorenjskega odreda. D. D. Moj avto bo razpadel na cesti Crvena zastaru je svoja vozila podražila v povprečju za 26 odstotkov. Tudi drugi naši izdelovalci avromobilov imajo pripravljene nove cenike s podobno podražitvijo. Avto že nekaj časa ni več tako mikavna stvar, kot je bil pred letu Vse bolj se zajeda v družinski proračun, drag je bencin, draga so popravila, in rezervni deli, mnogi si na novega komajda še upajo pomisliti. Vse več je takšnih, ki pravijo: kaj hočem, moj avto bo nekoč razpadel na cesti. Potem pa .. . se ne bomo več vozili? Da, časi se spreminjajo in mi z njimi. Se pred leti je bilvelik. udo-ben avto. ki »požira« bencin, simbol ugleda, prestiža. Sedaj je postal ta ugled presneto drag, in vse češče se zalotimo pri misli: pogleg ga, kaj m neumen, da dela le za avto! Vse bolj spoštljivi pa postajamo do »drvarnic", »kletk« in kaj vem s kakšnimi besedami smo še obkladali manjše avtomobile, ki popijejo manj bencina. So se spremenili tudi naši izdelovalci in prodajalci avtomobilov? Kako se bodo znašli, ko pred njihovimi prodajnimi okenci ne bo več vrste, ko ne bodo mogli več z avtom prodati tudi »sto napak«? Da se bodo morali spremeniti, bo verjetno pokazala že jesen. Po počitnicah bomo imeli skrbi s kurjavo, ozimnico, šolo. Že tako gredo pred zimo avtomobili slabše v prodajo, letošnjo jesen bodo šli verjetno še slabše. . Tržišče je pred dnevi zanimivo potipala leska trgovinska organizacija Murka, ki prodaja vozila novomeškega 1MV. Napovedi so se gibale od rožnatih, da bodo kupci razgrabili sto katre, do črnogledih, da bo že velik uspeh, če jih bodo prodali vsaj petdeset. Prodaja je bila nekje na sredi. Obiskovalcev vsaj prvi dan ni manjkalo, mnogo se jih je trlo tudi okoli večjih in dražjih Renaultovih avtomobilov. Toda mnoge je prignala le radovednost, le potipali so lepo zloščena vozila in potešili zvedanost pri »enajstici« in »devetiei diesel«. Brez pretirane črnogledosti torej lahko napovemo, da se bodo morali naši izdelovalci in prodajalci avtomobilov kmalu domisliti bolj nacionalne oblike in drugačnega načina prodaje. j^j Volčjak Toliko denarja je za lovce preveč, za kmete pa premalo Povračilo škode, ki jo povzroča divjad, je za nekatere lovske organizacije velik izdatek — Lovska družina Kovor je za to lani porabila približno toliko kot vse druge gorenjske družine — Nujno bi bilo soglasje med lovci in kmeti o gojitvi divjadi, naglasa predsednik te družine Martin Šetinc TRŽIČ — Nesoglasja med lovci in kmeti, ki so se zaostrila letošnjo pomlad zaradi pustošenja divjadi, zlasti divjih prašičev, na nekaterih gorenjskih obdelovalnih zemljiščih, so bila povod za naš obisk v lovski družini Kovor. Le-tej namreč kmetje očitajo pasivnost pri odstrelu divjih prašičev, zato smo se pozanimali o njenem delu in težavah pri izpolnjevanju gojitvenih načrtov. LD Kovor, ki ima prek 60 članov, je največja izmed treh družin v trži-ški občini. Gospodari s približno 3500 hektari lovnih in gojitvenih površin, ki se razprostirajo v krajih Bistrica, Kovor in Zvirče v tržiški občini, Ljubno v radovljiški občini ter Podbrezje v kranjski občini. Na tem ozemlju sta poleg nizke divjadi in sr-njadi naseljena tudi gams in muflon, prehodno pa se tod zadržujejo tudi jeleni in divji prašiči. Prav slednji povzročajo največ škode na poljščinah; letošnjo pomlad še posebej, ker - se zaradi dolge zime niso pravočasno umaknili v višje lege in je spravilo podrtega lesa po gozdovih močno zožilo njihov bivalni prostor v dolini. »Gojitev in odstrel divjih prašičev,« pojasnjuje predsednik LD Kovor Martin Šetinc iz Tržiča, »načrtujemo in uresničujemo skupno s sosednjo družino iz Begunj. Letos smo predvideli odstrel 24 prašičev; polovica tega je v planu naše družine, ker smo lani ustrelili le 7 od 10 predvidenih prašičev za odstrel. Lovimo seveda tam, kjer nastaja največ škode. Od štirih letos uplenjenih prašičev smo enega ustrelili pred nedavnim v Dolenji vasi v krajevni skup- nosti Podbrezje, organizirali pa smo tudi dva pogona, ki sta se končala brez uspeha. Ker odstrel nekaj živali ne zadošča, smo se lotili postavljanja električnih ograd okrog njiv. Pri tem se je zataknilo, saj nekateri kmetje odklanjajo takšno pomoč. Na nedavnem skupnem sestanku so zahtevali uvedbo dežurne službe in zmanjšanje staleža prašičev. Mi si bomo vsekakor prizadevali uresničiti načrt odstrela teh živali.« K temu lovsko družino zavezuje že sprejeti lovno-gojitveni načrt. Pri sestavi in uresničevanju načrtov resda prihaja do pomanjkljivosti in napak, kar pa lovci opravičujejo s pomanjkanjem izkušenj, saj so takšen način dela uveljavili šele v sedanjem srednjeročnem obdobju. Razen tega je povračilo škode zaradi divjadi za nekatere lovske organizacije kar velik izdatek, in so tudi zato prisiljene ' uresničiti načrtovani odstrel. Po sporazumu z gozdarji jim namreč ni treba povrniti polovice nastale škode, če plan odstrela izpolnijo. Kmetje se seveda bolj kot na to ozirajo na nastalo škodo in terjajo povračilo. »Lani je naša družina plačala za odškodnine,« nadaljuje sogovornik, »približno 160 tisoč dinarjev. Porabila je še dodatnih 60 tisoč dinarjev za zaščito poljskih površin. To je skupaj nekako toliko, kot so za ta namen porabili v vseh gorenjskih družinah. Toliko denarja je za nas preveč, za kmete pa premalo. Povečini zahtevajo plačilo celotne škode, česar pa mi niti ne moremo niti nismo dolžni poravnati. Ob tem bi rad poudaril, da bi se morali vsi uporabniki gozda in rodnih površin — torej lov- ci, gozdarji in kmetje — sporazumeti o gojitvi divjadi in pri tem najti soglasje tudi o staležu oziroma odstrelu divjadi.« K zmanjšanju števila določenih vrst divjadi gotovo ne bo pripomogel divji lov; zanj lovci trdijo, da šeg* zlasti po divjadi, ki jo je moč lahkfl loviti, nasploh pa ga obsojajo in prej ganjajo. A najbrž zajec tiči še za dm gim grmom; tudi pravi lovci niso vi enako pripravljeni za zahtevneji lov. Zato ponavadi ustrelijo mai divjih prašičev, kot načrtujejo san in kot želijo kmetje. S S j PISMA BRALCEV BLEJSKE LUKNJE IN RADOVLJIŠKE KLOPCE Hodila sem po Bledu in n* Pj°~ čniku ob Ljubljanski cesti opazil nov asfalt oziroma pokrpane luknje. Na novem asfaltu pa sta ie zazijali dve grozeči luknji. Nenadoma stopiti v eno od njih je prava nevarnost. Na radovljiški avtobusni postaji so bile včasih klopi, sedaj pa jih že nekaj časa ni. Na postaji se ne zadržujejo sami mladi, ki še lahko stoje čakajo na avtobus, ampak tudi starejši in invalidi, ki bi jim bile klopce dobrodošle. Klopi so sicer v čakalnici, vendar je v njej tako zasmra-jeno, da težko zdržiš dlje. V nedeljah pa je čakalnica večkrat zaklenjena. Pa tudi pred pošto nekdanjih klopi ni več. Verjetno bi jih kazalo namestiti tako na postaji kot pri novi pošti, q^ / Krajevna skupnost Golnik Javna razsvetljava in otroško igrišče Od 23. junija do 1. julija bodo v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik prireditve za krajevni praznik — Stane Mihalič, predsednik sveta krajevne skupnosti Golnik: »Krajevna skupnost Golnik, ki hkrati praznuje 20-letni-co obstoja, je tudi organizator letošnjega praznovanja.« Golnik — Prebivalci štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem — Golnik, Gorice, Tenetiše in I rptenlk — se vsako leto svečano spomnijo 28. junija 1941. leta. Takrat je odšlo s tega območja v partizane 27 fantov in mož. Ta dogodek in dan so si v vseh štirih krajevnih skupnostih i/brali tudi za svoj krajevni praznik. Vsako leto je prireditelj praznovanja druga krajevna skupnost. »Letos smo oiganizaiorji v krajevni skupnosti Golnik,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Mihalič. »Ob lem, ko se bomo v prihodnjih dneh spominjali na različnih prireditvah dogodka izpred 43 let, bomo v naši krajevni skupnosti slavili tudi 20-letnico obstoja.« Nekaj nad tisoč prebivalcev ima krajevna skupnost Golnik in spada med srednje velike v Kranjski občini. Krajani so v glavnem zaposleni v kranjskih delovnih organizacijah; precej Jih dela tudi v Univerzitetnem inštitutu na Golniku, ki ie hkrati tudi edina delovna organizacija na Območju krajevne skupnosti. Imajo pa v krajevni skupnosti se trgovino živil. vzgojnov.arstvcno US,^kark^vna skupnost s, skrbno prlpnj-vlia na bližajoče se praznovanje. Pri nas v teh dneh hinino1/ zadnjimi deli. da bomo slovesno lavili pomembno delovno zmago. V letos njem razvojnem programu krajevne skupnosti smo si namreč zadali nalogo, da uredimo javno razsvetljavo v soseski Mali Triglav in v Spodnjem Golniku. Iz lanskega natečaja združenih sredstev v občini smo namreč dobili 170 tisoč dinarjev in letos smo se lotili akcije. S prost o\ olj Stane Mihalič, predsednik sveta krajevne- skupnosti (iolnik p!OS Na otroškem igrišču in med bloki na Spodnjem Golniku so lam -usadih SS dreves, letos pa so na igrišču obnovili m postavili nova igrala, nim delom in prispevki bom«) uredili prepotreb" nejavne razsvetljavo. Izkopati je biio treba 1300 metrov jarka in položiti kabel za 17 svetlobnih teles. To je bila velika akcija, v kateri so sodelo-vali krajani soseske IVlali Triglav in hišni »veti Spodnjega Golnika. Za praznik bomo odprli tudi obnovljeno otroško igrišče. Vsa igrula na starem igrišču pri vrtcu med bloki smo obnovili in dodali d\e nov i Akcija le ni končana in bomo / urcjani*-m Igri šča nadaljevali tudi prihodnje leto Stoti P" ,il del krajevne skupnosti urejamo že nekaj časa. Lani smo na primer na tem območju zasadili HX dreves.i Stane Mihalič pravi, da organizacije "> dni štvu v krajevni skupnosti dobro sodelujejo; tako Socialistična zveza, Zve/a komunistov, borci, ki so organizirani v okviru štirih krajevnih skupnosti in imajo sedež v Goricah, mladina, pa gasilci, Rdeči križ, taborniki, športno društvo in Društ prijateljev mladine. Še posebej pa pohvali lovanje z inštitutom Golnik. »Nimamo svoje kulturne dvorane. Zato imamo vse večje prireditve v prostorih Instil Sicer pa v krajevni skupnosti pogrešamo v trgovino in več telefonskih priključkov. Na fonsko akcijo se skupaj s sosednjimi v krajev skupnosti že pripravljamo.« Prireditve v okviru letošnjega praznika se do /.»cele jutri, 23. junija, ko bo dopoldne poli I i ,j;,no\ vseh štirih krajevnih skupnosti do s; menika padlih na Letencah, kjer bo svečanost < II uri Popoldne ob 16. uri bo na Golniku gasil ska vaja, ob 19. uri pa bo v domu kulture na Zgornjem Golniku slavnostna seja vseh štiri! »iriiieviiih skupnosti. V kr uevni skupnosti Trstenik bo v nedelji 24 iunija ob 16. uri svečana otvoritev obnovlj« «.. ceste proti naselju Orle, potem pa veselica. 1 i , .tisah bo že v soboto in v nedeljo na igrišči razstav« ročnih del. V torek. 26. junija, popoldn« hnttn na Golniku namiznoteniski in sahovsk mm, v četrtek. 28. junija, prav tako ob 16. ui .umovanje v balinanju in streljanju z zračne I".',:"?iem parku Tivoli na Golniku S P 1 , v Tenetišah bo v soboto. 30. iu 1"""! d, nogometni turnir, zvečer ob »3 S J 00^0^2^ v Goricah kulturna pSS 1 i..liuiie priznanj Or. I,« losnj* i ;,,|mii Ob i I. un ho 5-»__ . 'lelio J. julija. Ob i0. uri bo i7p, ditZ?Ll*?3&enl v Tenetišah krenila 2L S| L nI, orka Od krajevne skupnosti do kraj« **a po. . „a kolniku s\ sars otvo otros S7 ' iivne razsvetljave in obnovljene V.rišča Po svečanosti bo veselica škega »^r|h kraievnih skupnosti. krajane vst' A ;>.«:ar KULTURA 5. STRAN O Itnči Gostiša v medvoškem Donitu — Komisija za kulturo v medvo-%em Donitu neumorno skrbi, da stene v sejni sobi ne samevajo. To-^F*in spoznavanje n\en\h virov ^" m*' ^ znova usmerjalo v prete-F* obdobja svojega rojstnega o n* čudno, da je nastal ceh j. gfeloških profesorjev, ki je ob « r*n**l" razstavi leta 1936' pred- jpil njegovo zgodovinsko ce->. F*»ko preteklost in sprožil akci-d 1.28 ustanovitev krajevne mu->- pke zbirke. Na čelo odbora za o f»oičitev te ideje so prijatelji Povili mladega doktorja zgo-a Ploskih ved Pavleta Blaznika, k rje poleti 1937 že vodil ustano- Fobčni zbor škofjeloškega Mu- iTw40 let načrtno in vztrajno raz-flW muzejsko misel in dejavnost uPioškem ozemlju. Z aktivnostjo ^•tvenih članov pod vodstvom i blaznika so bile leta 1939 v Wji Loki odprte prve muzejske ITOe, ki so po letu 1945 prerasle T sedanjo poklicno muzejsko j^>novo. Lleprav Pavle Blaznih ni živel v Vp Loki, saj ga je poklic profe-n* in znanstvenika vodil v Ce-*in v Ljubljano, se je med svoje •ače, prijatelje in rojake v Lo-_ pogosto vračal. Vodil je njih |fyno muzejsko društvo ter bil iVbii usmerjevalec in oblikova-f muzejske misli in dela med Ptovaici Loke in kmalu tudi dolin ter muzejskih zbirk v tfjj Loki, Železnikih in Žireh. za ves povojni čas je z red- belj, kjer se bo ob pol štirih tudi uradno začela prireditev. Za obiskovalce bo zanimivo še to, da bodo namesto vstopnic dobili stiliziran kravji zvonec z napisom Pastirski dan v Podljubelju. Domačinke bodo ob tej priložnosti pekle domač kruh, ki ga bo moč kupiti. Tržičani lahko na prireditev pridejo z rednim avtobusom ob 14.15 ali pa z osebnimi avtomobili, ker je za parkiranje poskrbljeno. Priporočamo, predvsem v primeru lepega vremena, da si izberejo Podljubelj za cilj prijetnega sobotnega sprehoda. KUD Lom pa pripravlja v nedeljo drugo novost. Ob 17. uri se bo v domu družbenih dejavnosti pričel kon-cet Lovskega zbora iz Medvod, ki bo s tem nastopom proslavil izid svoje prve kasete. Meti koncertom bodo lovci pokazali svoje šege in običaje, zapeli bodo najbolj znane lovske, narodne in umetne pesmi. Da gre res za pravo lovsko prireditev, priča že podatek, da si jo bodo ogledale številne lovske družine z Gorenjske, kar bo dalo prireditvi še poseben čar. kimi izjemami značilno njegovo redno mesečno prihajanje in vodenje muzejskih sej; z zanj svoj-sko načrtnostjo in predanostjo delu, z zahtevnostjo in odgovornostjo za prevzete naloge vsakogar med društvenimi in muzejskimi delavci, pa vselej s tovari-škim odnosom, kar je rojevalo sad za sadom muzejskega delovanja v Loki in okolici. Ob tem pa je svoje delo vse bolj poglabljal in ga dokumentiral z znanstvenim raziskovanjem zgodovinskih virov o loški preteklosti. Znane so njegove številne znanstvene razprave o naseljevanju loškega ozemlja, o dogajanju v mestu in na podeželju, o družbenih in gospodarskih odnosih med podložniki, kmeti, obrtniki, meščani, o veljakih, plemstvu in fevdalnih gospodarjih loškega ozemlja. S sistematičnim preučevanjem zgodovinskega gradiva je nastalo prek 50 znanstvenih razprav, večinoma objavljenih v zborniku Luski razgledi. Leta 1973 je izšla M lazu i kova znamenita monografija o Škofji Loki in loškem gospostvu, prav za tisoč-letnico njegove utemeljitve. I .ocani so zvesto in ponosno spremljali Blaznikovo delo. Dodelili so mu najvišje občinske časti in druga družbena odličja. Muzejsko društvo mu je podelilo diplomo soustanovitelja in čast-in-ga društvenega predsednika. Pred letom dni pa so mu ob visokem življenjskem jubileju izročili spominsko sluvnostno listino. Branko Berčič Razpis nagrad Sklada Staneta Sever j a Škofja Loka — Upravni odbor Sklada Staneta Severja na podlagi veljavnega pravilnika razpisuje Severjeve nagrade za leto 1984. Podelili bodo dve nagradi za igralske stvaritve v slovenskem poklicnem gledališču, dve nagradi za igralske stvaritve študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter dve nagradi za stvaritve slovenskih ljubiteljskih igralcev. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale od 15. novembra 1983 do 15. novembra 1984. Pri ljubiteljskih stvaritvah pa upoštevajo tudi večletno uspešno delo. Kandidate za nagrade z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlagajo poklicna gledališča, republiško združenje dramskih umetnikov in odbori tega združenja v poklicnih gledališčih, AGRFT in ZKO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga naj^ več dva kandidata. Občinsko ZKO in ljubiteljska gledališča naj predloge pošljejo Zvezi kulturnih organizacij Slovenije najkasneje do 30. oktobra 1984. Ostali predlagatelji naj predloge z obrazložitvijo pošljejo najkasneje do 15. novembra 1984 na naslov sedeža sklada — Zveza kulturnih prganizaeij Škofja Loka. Nagrade bodo javno podeljene decembra' letos v Škofji Loki ob obletnici Severjeve smrti. Gledališki in lutkovni seminarji Zveza kulturnih organizacij Slovenije in združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije razpisujeta osrednje seminarje za ljubitelje gledališke in lutkovne ustvarjalnosti, režiserje in mentorje gledališke in lutkovne ustvarjalnosti. Pri tem sodeluje Zavod SRS za šolstvo, ki tako uresničuje program usposabljanja pedagoških delavcev v osnovnem in srednjem izobraževanju za učitelje umetnostne vzgoje in mentorje kulturnih dejavnosti. Seminarji bodo potekali od nedelje, 8. julija do vključno sobote, 14. julija v Radencih. Udeleženci si lahko izberejo enega od naslednjih osnovnih seminarskih programov: lutkovna vzgoja za osnovne šole, gledališka vzgoja za osnovne šole, gledališka in lutkovna • vzgoja za srednje šole, režiserji lutkovnih skupin, režiserji pionirskih gledaliških skupin, režiserji mladinskih gledaliških skupin, režiserji gledaliških skupin, usmerjevalci gledališke in lutkovne dejavnosti. Izbrali bodo lahko tudi med naslednjimi spremljevalnimi seminarskimi programi: oblikovanje lutk, scenografija in kostumografija, glasbena oprema, gibalna vzgoja, odrski jezik, video jezik. Seminaristi bodo pridobili vednosti o gledališkem ustvarjanju, poglobili in obogatili bodo znanje o delovnih postopkih, organizaciji in usmerjanju posameznih dejavnosti ter praktično delali v skupinah. Razporejeni bodo v skupine z različno zahtevnostjo programa. Seminariste praviloma prijavljajo občinske ZKO ter vodstva osnovnih in srednjih šol, ki naj bi krile tudi stroške. Seveda pa se lahko posamezniki na lastne stroške prijavijo tudi sami, če njihova-društva in zveze niso pripravljene skrbeti za svoje strokovne kadre. ZKOS prijave sprejema do 1. julija. Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Grafični ciklus Darka Slavca Umetniški svet Darka Slave a bi po motiviki lahko uvrstili v področje znanstvene fantastike. Vesolju kot neskončnemu prostoru posveča slikar vso svojo pozornost. Z novo ikonografijo in superrealisti-čnim načinom slikanja, ki se kot tehničnega pripomočka poslužuje tudi fotografije, mu je uspelo ustvariti kompozicije, ki v umetnikovi predstavi na istem platnu združuje tisočletja človekovega življenja na Zemlji z osvajanjem vesolja v našem času in to na način, ki zbuja v gledalcu občudovanje in strah. Kruh, ki se pojavlja v teh slikah, simbolizira človekovo navezanost in povezanost z Zemljo, brez njega bi bil njegov obstoj in razvoj nemogoč. Zdi se, da je kruh tudi simbol človekovega tveganja pri poseganju v vesoljski prostor. Medtem ko ga najdemo nedotaknjenega v različnih, z Zemljo povezanih prizorih, je »v vesolju« razdrobljen na nešteto delcev. Ali je slikar želel s tem simbolizirati našo prihodnost? Človekovo kulturno preteklost nam umetnik predočuje s Tutanka-monovo zlato masko, Vermeerjevim Slikarjem pri delu in Ingresovo Kopalko. Popkovina, ki povezuje astronavta v vesolju z Ingresovo Kopalko in Tutankamonovo masko, govori o sklenjenosti človekovega duhovnega razvoja. V šahovnico tal vključena Kopalka ali v podoben tlak vkomponiran Vermeerjev Slikar, ki pred ekranom opazuje posnetke iz vesolja, izražata umetnikovo tragično zavest o človekovem žrtvovanju starega sveta na poti osvajanja vesolja. Verizem v upodabljanju detajlov v slikah povezuje Darko Slavec z nadrealistično mnogoplastno govorico, z združevanjem časovno nezdružljivih elementov, z nenavadno perspektivo, z nameščanjem okvirov v slikane prizore kot bi gledali skozi okno, z lebdečimi šahovskimi ploščami v prostoru . .. Omamna je slikarjeva črnina neskončnega vesoljskega prostora, v katerem lebdi zelena buča ali kozmonavt v lesketajoči se obleki. To je slikarstvo, ob katerem se zavedamo majhnosti in irelevantnosti naše Zemlje in nas samih. In vendar umetnik ob tem spoznanju ne kloni. Nasprotno: slikarjev ustvarjalni duh še naprej rojeva podobe, najprej v mislih, kot skupek njegovega vedenja, videnja, čutenja in slutenja, roka pa jih materializira v zavidljivi tehnični popolnosti. Zdi se nam, kot bi slikar z vsako potezo izpovedoval svoj moralni čredo: delati dobro, ne glede na to, kaj čaka človeka na koncu njegove poti. Pretežno hladna barvitost slik, do zadnjih nadrobnosti urejena kompozicija, nenavadna svetloba, ki jo slike žarčijo, nam evocirajo svet, v katerega včerajšnji človek s svojimi čustvi in strastmi ne sodi več. Ob vsej simbolni govorici veje iz Slavčevega slikarstva močna sugestivnost in fascinira oko. Gledalec se sliki lahko približa in jo občuduje, tudi če ne sprejema njene globlje sporočilnosti. Grafični ciklus Darka Slavca predstavlja podoben motivni svet, le da je v njem manj pripovednosti in manj nadrealistične večpomenskosti, zato pa več čiste likovne vsebine, saj služi slikarju-grafiku izbrani motivni svet predvsem kot izhodišče za oblikovno pretehtane likovne variacije. Maruša Avguštin Ob 19. koncertu moškega komornega zbora Podnart KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je odprta razstava grafik in risb akademskega slikarja Tahirja Hamida. Razstava bo odprta do 27. junija. RADOVLJICA - V pasaži ra dovljiške graščine je odprta razstava fotografij Franca Črva, ki je član fotokluba Andrej Prešeren Jesenice. KRANJ — Turistično društvo Kranj vabi v petek, 22. junija, ob 19. uri na Titov trg, kjer bo koncert pihalne godbe iz Kranja in nastop folklorne skupine s Prim-skovega. ŠKOFJA LOKA — Pevski zbor Lubnik Škofja Loka vabi na celovečerni koncert v soboto, 23. junija, ob 20.30 v osnovni šoli Petra Kavčiča v Podlubniku. V petek, 22. junija, ob 19. uri, bo v galeriji na loškem gradu otvoritev razstave akademskega slikarja Janeza Hafnerja. Pevski zbor, ki se vsako leto predstavi občinstvu z novim koncertnim programom, je vsekakor vreden priznanja. Program, ki pa je povrh še domiselno izbran, zbudi pozornost domačega občinstva in širše kulturne javnosti. Zanesenost in ljubezen do zborovskega glasbenega izročila sta pevcem iz Podnarta dovolj veliki vzpodbudi, da iščejo vedno novih izraznih možnosti v programski zasnovi. Tokrat je zbor posegel po dveh tematsko zaokroženih celotah. Zborovodja je načrtno iskal manj pete pesmi polpretekle dobe, ki so večinoma pisane v stilu čitalniške povprečnosti, zato je zanemaril sposobnosti ansambla, pred katerim stoji. Zbor je s prvima dvema pesmima pokazal do-kajšnjo mero sigurnosti in samozavesti, česar o preostalem delu prvega dela na moremo trditi. Skozi celoten program se je vlekla nit nehomogenega tona brez pravega smisla za gradacijo. To se je odražalo tudi v dinamiki, saj ni bilo slišati nobenega pianissima niti izdatnega forta. Težnja po nižanju tenorjev ni izostala niti v lažjih vstopih. Steber zbora so verjetno številni prvi basi, ki pa so v solo mestih delovali premalo zlito. Z ' zanimanjem smo pričakovali II. del koncerta, ki je bil zasnovan na pesmih iz evropskega prostora in na črnski duhovni pesmi. Živimo v srednje evropskem prostoru, ki ne prenese banalnih poizkusov, vezanih na narodno pesem sosednjih dežel. Že v instrumentalnih umetninah mojstrov 18. in 19. stoletja smo priča mnogim bolj ali manj uspelim poizkusom prevrednotenja in včasih izmaličenja originalne partiture, kar zavaja po- slušalca in je prikrajšan za izvirnost in lepoto umetnine. Ce pa je tak diletantski poizkus v vokalu, pa je to poseganje v vrednote izpovedi nekega naroda. Kljub intonančnim težavam, ki so bile večkrat opazne, sem imel občutek, da pevci kljub dolgoletni rutini niso bili dovolj motivirani, da bi izrazili pomen in-vsebino pesmi. Zbor, ki ima v svojem kraju tako zvesto in hvaležno poslušalstvo, je vsekakor dolžan ob tako kvalitetnem vodji dati tudi slovensko noviteto. Ne zanemarimo pa tudi dejstva, da je renesančno obdobje prepolno partitur na temo vasovanja. Naj bodo pevcem iz Podnarta te besede vzpodbuda za resno delo v jubilejnem letu, ki naj izzveni sproščeno in z zanosom, kakor smo pri pevcih iz Podnarta navajeni. Janez Foršek Prodajna razstava ročnih del v Finžgarjevi hiši Doslovce — V Finžgarjevi spominski hiši v Doslovčah so minuli petek odprli razstavo ročnih izdelkov učencev Osnovne šole Poldeta Stražišar-ja in delavnice pod posebnimi pogoji z Jesenic. Odprta bo do 15. julija. Do 1. julija si jo lahko ogledate vsak dan razen soboto od 9.30 do 17.30, po 1. juliju pa vsak dan od 9.30 do 13. ure, ob sobotah in praznikih od 12. do 16. ure. Razstava je prodajna in po zmernih cenah boste lahko kupili vezeni prtiček, tapiserijo, okrasno blazino, glinasti lonček, usnjeno denarnico, igračo in še marsikaj iz polnega naročja izdelkov,' ki so jih naredili otroci. • O LAS 6. STRAN KVAŠEN SIKOV ZAVITEK S SVKŽOMFTO Potrebujemo: za teslo: 1/2 kg presojane moke. 1 žlico sladkorja. 5 dag masla. 1 rumenjak. 1 celo jajce. 2 dag kvasa. sol. mleko po potrebi. za nadev: 10 dag masla. 1/2 kg domače skuto. 10 dag sladkorja, 2 rumenjaka, sneg treh beljakov. 1 žlico sesekljane mete Zdrobljen kvas /.mešamo z žlico moke in čličko sladkorja. Vse skupaj gladko premešamo in po- IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 22. JUNIJA 191 Sezona mladih dišavnic je tu stavimo na toplo, da vzhaja Ko je kvas vzhajan, ugnetemo. ali bolje, s kuhulnico v skledi stepe-mo gladko, srednje gosto testo. Testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. V skledi pomešamo maslo, sladkor, skuto in rumenjake. Nazadnje rahto primešamo sneg. Vzhajano testo razvaljamo, ga premažemo /. nadevom, nato pa potreseno Z žlico sesekljane mete. Zavitek zvijemo. ga položimo v pomuščen pekač in previdno s pečemo. Ponudimo ga kot poobedek ali k popoldanskemu čaju. ali po kranjsko k beli kavi.- VZHAJAN PEHTRANOV ZAVITEK S SIKOM Sestavine: testo: 50 dag moke, 1(1 dag masla. 2 jajci. 2 del mleka,'2 dag kvasa, S dag sladkorja, sol ali je moč nastanek sladkorne bolezni preprečevati? Odgovor na zastavljeno vprašanje je lahko samo dvoumen: da in ne. Ugotovili smo že, da imajo pomembno vlogo pri nastanku sladkorne bolezni dedni činitelji. V šali rečeno — ne moreš izbirati roditeljev, zato tudi ne moreš dednih vplivov spreminjati. Na drugi strani pa vemo. da je predvsem med starejšimi sladkorniki največ debelih, tistih, ki radi jedo, ki se rje gibljejo dovolj. Če pa upoštevamo to plat, potem mirno lahko trdimo, da je moč preprečevati nastanek sladkorne bolezni. Strokovno bi ugotovili, da je možno vplivati na okolje, ki ima tudi določen vpliv na nastanek bolezni. Kdaj je potrebno pričeti paziti na prehrano in gibanje? Daleč prepozno smo se odločili za varovanje svojega zdravja, če smo sklenili pri šestdesetih letih, da bomo jedli manj in ustrezno hrano in bomo redno hodili na sprehode. Strokovnjaki so ugotovili, da je že pri 35-letih nekoliko kasno, če se hočemo obvarovati kroničnih bolezni, ki nas bodo zgrabile ob prehodu v zadnjo tretjino življenja. Pri tem je zanimivo." da kandidati za sladkorno bolezen in tisti, ki jo že imajo, mogoče šele v prikriti obliki (strokovno je to motena toleranca za glukozo), ne čutijo odpora do sladkih jedi, močnatih in mastnih jedi. Zato je posledična višja telesna teža razumljiva. Današnji poklici, motorizacija, življenje v stanovanjih brez neposrednega stika z naravo, televizija in časopisi vedno bolj odvračajo človeka od gibanja, kar tudi pogojuje višjo telesno težo. Vedno več je težav s sklepi in hrbtenico, kar ovira gibanje. Vse našteto narekuje nujnost po spremembi načina življenja. Že od mladega se je potrebno navaditi na zdravo prehrano: sadje, zelenjavo, pusto meso, čimmanj beljenja hrane. Na novo bomo morali odkriti prednosti občasnega posta, ko se ne najemo do si- tega, čeprav bi želeli. Se vedno namreč velja reklo, da je najboljša telovadba /.a hujšanje — vstajanje od polne mize. Verjamemo stoletnici, ki so jo vprašali o vzrokih za tako dolgo in zdravo življenje, da je to dosegla s tem, da se ni nikoli najedla do sitega. Zmernost v jedi ima torej pomemben vpliv na preprečevanje številnih, lahko tudi usodnih bolezni. Človeku samemu je torej prepuščeno, da tehta prednosti ugodnega počutja ob prepolnem želod: cu, napolnjenem s hrano, ki redi — in med boljšim zdravjem. Svetujem, da naj se odloči za dolgoročno ugodje in ne le za kratke užitke. Ne dosti manj kot pravilna prehrana in disciplina pri jedi — velja tudi gibanje. Že v prejšnjih prispevkih je bilo večkrat poudarjeno, da je gibanje ena od osnov za zdravje. Ugotovili so, da se previsoke vrednosti krvnega sladkorja same po sebi znižajo na normalno višino, če je človek telesno aktiven. Zato mora vsak človek začeti dan z gibanjem, najbolje s telovadbo. Zadošča tudi minuta ali dve razgibavanja. Preko dneva moramo skrbeti za čimveč gibanja — ob delu in med delom (fizični delavci se razgibavajo dovolj že z delom samim), kar velja predvsem za delavce v pisarnah in za upokojence. Delati moramo in smemo toliko, kolikor zmoremo, ne da bi nas delo »teplo« z negativnimi posledicami. Za vse, ki hočejo ohraniti zdravje na dostojni visini naj velja načelo: najbolj zdrava je hoja; kdor je še pri močeh, mu svetujemo tudi tek. Z gibanjem in ustrezno prehrano torej lahko v določeni meri preprečujemo nastanek sladkorne bolezni. Poznamo pa tudi nekatera zdravila, ki lahko povzroče zvišanje sladkorja v krvi. To pa je že v rokah zdravnikov, ki so odgovorni pri predpisovanju zdravil tudi za morebitne posledice. dr. Tone KOŠIR nadev: 75 dag sira. 1 del smetane. 2 jajci. 2 žlici belih drobtin. 2—3 žlice sladkorja. 2 žlici sesekljanih pehtranovih lističev Kvas /drobimo /. žličko moke. žličko sladkorja ter gladko zmešamo s pol del mlačne vode. Pustimo, da vzhaja 10 minut. Posebej umešamo maslo z jajci in sladkorjem, dodamo moko. kvas ter po potrebi prilijemo mleko. Solimo ter mešamo in stepamo v gladko testo. Ugnete-no testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev. Vse sestavine, potrebne za nadev, razen pehtrana. damo v skledo in pomešamo. Nato ra/.valjamo kvašeno testo kolikor je le mogoče na tanko. Premažemo ga /. nadevom, potresemo s pehtranom, zvijemo in zavitek položimo v poma.ščen model ali pekač. Za krajši čas ga postavimo na toplo, da vzhaja, a ne popolnoma! Preden zavitek postavimo v pečico, ga premažemo z rumenjakom, razredčenim z vodo. VZHAJAN PEHTRANOV ZAVITEK Sestavine: testo: 50 dag moke. 10 dag masla, 5 dag sladkorja. 2 dag kvasa, 2 del mleka, 2 jajci, sol nadev: 2 jajci, 10 dag sladkorja, 2 del goste smetane. 2 žlici drobtin, 4 dag raztopljenega masla, 2 šopa pehtrana Kvas zdrobimo in premešamo z žličko sladkorja. 2 žlicama mo- ke in 1/2-cici mlačne vode. I\isl mo, da vzhaja 10 minut. Posebej umešamo maslo, slad-kor in jajca, dodamo moke* vzhajan kvas ter mleko z ruzti* pljeno soljo in sladkorjem. Nato mešanico stepamo v gladko testo. Gladko ugnetemo testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev. Umešamo smetano, jajca, sladkor in dodamo drobtine. Vzhajano testo razvaljamo in ga premažemo z nadevom. Po premazu potresemo sesekljane pehtranove lističe. Tako pripravljen zavitek zvijemo in položimo v pekač, ki smo ga pomastili /. raztopljenim maslom. Pekač i zavitkom postavimo na toplo, da 15 do 20 minut vzhaja, nato ga spečemo. Danes za nadev umešavamo le rumenjake, iz beljakov pa ste-pemo čvrst sneg. Gorenjski vic - Franeelj, ejga, mi lahko posodiš dvajset j injev? — Zelo mi je žal ampak pri sebi nimam niti dinarja. — Kaj pa doma? — Hvala, dobro, so zdravi! Vsi «4 * It te Ur NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO bela barva, barva letošnjega poletja Karkoli si boste omislili letos za poletje belega in ohlapnega, bo modno, pa naj bo to obleka za plažo, za večer, za čez dan. Tudi pletenina, ki si jo bomo ogrnili za večer, naj bo bela. Nobenih kombinacij ne potrebujete, le belo, snežno belo, surovo belo . . . Mercalor Na svidenje septembra! Četudi se nam je lanskega septembra zdelo, da kraju šolskega leta ni videti konca, je vendarle hitro prišel, kajne? Spričevala so tu, v njih bolj ali manj lepe ocene, pred vami pa dobra dva meseca brezskrbnih počitnic. Doma, na morju, v planinah, kjerkoli jih boste preživljali, želimo vam, da bi bili poletni dnevi čimbolj prijetni. S šolskim letom se poslavlja tndi naša rubrika Iz šolskih klopi. Veliko spisov, pesmi, risb, fotografij, ki ste jih poslali, smo uspeli objaviti, še več jih je ostalo v predalu. Ne zamerite; prostor je pač omejen in vsega se res ni dalo spraviti na pičle pol Glasove strani. Vsem, ki ste sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. Ne le vam, učenci, tudi vašim mentorjem, učiteljem slovenskega jezika, ki so pošiljali vaša dela v uredništvo. Hvala in septembra spet na svidenje! Urednica Prvič od doma Bilo je med lanskimi počitnicami. Sošolka me je navdušila za kolonijo na Stenjaku. Nisem vedela, kako bi starše prepričala, da bi me pustili. Končno sem se odločila in udarila:-»Jaz bi pa šla letos raje v kolonijo kot z va ma na morje.« Začudeno sta me gledala in nič odgovorila. Vsak dan sem vztrajno spet načenjala to terho. Nekega dne pa je bilo mamici dovolj, zato je poklicala socialno službo v upanju, da bodo odgovorili, da je že vse zasedeno. Odgovor pa je bil druga čen. Rekli so, da je prav tisti hip nekdo odpovedal, in je mesto prazno. Ne vem, ali je bilo mamici žal, ker je poklicala ali ne, vem samo to, da je bilo dogovorjeno, da odidem na Stenjak. Bližal se je dan odhoda. Malo me je začzlo stiskati pri srcu, ker bom morala od doma, malo pa tudi zato, ker bom starša pustila sama. Za nameček sem jima priskrbela še skrb za mojega psa Dika. Mami mi je pripravljala stvari za na pot. Kovček je že čakal v veži, mene pa je kar naprej še bolj stiskalo pri srcu. Tisti dan nismo kaj dosti govorili. Zgodaj smo se odpravili spat. Preden sem rekla: »Lahko noč,« sem izustila: »Kaj pa, ko ne bi šla v kolonijo? Recimo, da sem zaspala « Odgovor pa je bil: »Kar si si skuhala, to boš pojedla.« Vedela sem, da je to zadnja beseda, zato sem se odpravila spat. Dolgo nisem mogla zaspati. Razmišljala sem, kako sem grda, da mislim ie nas«', kako kako mi bo dolgčas. Mami je videla, da ne spim, zato je legla zraven ' in sva se pozno v noč pogovarjali. Že ob štirih zjutraj me je poklicala in morala sem se pripraviti. Spet smo brez besed zajtr-kovali in se odpeljali pred zdravstveni dom. Tam je bilo že veliko otrok, staršev, prtljage. Še enkrat sem zaželela, da ne bi šla in to tudi povedala. A poti nazaj ni bilo. V grlu se mi je nabiral cmok,v očeh solze, da sem gledala kot sko/.i neko zaveso, govoriti nisem mogla. Občutek krivde, da domače puščam same, je bil od trenutka do trenutka večji. Kar me je pa najbolj prizadelo, je bilo to, da je stopil k mamici nek moški ih rekel: »Pa bomo rešeni za nekaj časa te mularije, kajne?« Ne vem, kaj mu je odgovorila, le to vem. da ga je nekam čudno gledala, ker tako misli. Pripeljala sta avtobusa. Zdre-njali smo se vanju, se poslavljali, poljubljali, objemali, nekateri pa tudi brez slovesa čakali na odhod. Avtobus je odpeljal. Zavesa pred očmi je bila še gostejša, cmok v ustih še večji. Maha la sem jim, dokler sem jih vide la. Dik je začudeno gledal, kaj se dogaja in od časa do časa pomahal z repkom. Tako je bilo slovo. Odpeljala sem se novim doživljajem naproti in prav je bilo tako. Sergeju Malovrh, 8. r. Os Petra Kavčiča Skotjn loka Poletni dan Ko si mlad, so poletja najlepša. A za sabo ne puste ničesar, samo spomine. Lepe? Otožne? Ne vem. Vem le, da sem bila ob pričetku šole izmučena bolj kakor starka. Kje je bila moja samozavest, pravzaprav, kje je še vedno? Izpraznjena duševnost, strah pred padcem, nezaupanje in ob vsem tem naj se še smehljam?! Počitnice pa so čas, ko si nabereš novih moči! A vendarle imam lepe spomine na nek poletni dan. Ali pa neumne. Kljub vsem opominom mojega dragega bratca, naj za božjo voljo ne čepim vse življenje le doma, sem naposled tudi te nedelje ostala sama. Kot zvesti pes čuvaj. Kam pa naj bi tudi Sla? In s kom? Da bi vsaj delno izpolnila Francijevo željo, sem odšla v gozd. Želela sem izgubiti del bremena in olajšati svojo notranjost. Čeprav še ni bilo jeseni, je pod mojimi nogami kdaj pa kdaj prijetno zašumelo listje. Stila sem ga s svojimi brezobzirnimi gibi. Nenadoma sem se znašla na lasi Tako lepa, mehka je bila trava, da sem imela občutek ne česa krhkega, nežnega. Sedla sem na podrto deblo in se zastr mela v jasno sinjino neba. Sonce je že načelo svojo pot zahaja-nja. Oblaki so si rahlo barvali svoja bela oblačila. Naenkrat strni je zazdelo, da sem pravza prav brezobziren, krut človek Odkod to spoznanje? Kako obje stno sem maloprej strta posuše no listje! Saj bi vendar tudi me ne lahko tako stili! Svet je danes tako čuden. Vsak čas lahko za ideš v vrtinec življenj Majhna, čisto majčkena nepazljivost in že te dobi v roke brezobzirnost. Nežni smo kot zelena trava okrog mene, a morali bi biti osebnosti, trdne kakor debla dreves. Potem nas ne bi mogli pohoditi, ne bi nam mogli streti idealov v nas. Res je, svet je krut do ljudi. Ah pa ne! Mogoče pa smo mi kruti do njega, ker ne znamo živeti? Da, klin se s klinom izbija in svet nam vrača našo krutost s svojo močjo. i u kdo smo pravzaprav ljudje, da si hočemo podvreči vse, kar je živega in vse, kar to ni? Vsemogočna bitja, bogovi? Konec koncev, mar ni popolnoma zgrešeno naše delo, mišljenje, znanje? Mar ni neumno, da si ustvarjamo svet tehnike in atomov? Saj vendar ne bomo ničesar odnesli s tega sveta. Umrli pa bomo vsi. Bi ne bilo prav, če bi pustili naravi svojo pot? Kdo ve. jaz še najmanj. Ljudje in narava. Dva popolnoma različna si sporna pojma. Narava mirno vseskozi nadaljuje svojo pot in se ne /meni za ljudi, ki ji vedno znova in /nova zavdajajo udarce Oh. lonca ni več. Skrilo se )e /a krvaveče oblake. Domov moram. Kdo ve, morda sem se zadržala uro, dve? Sploh pa sem trapasta, da premišljujem takšne stvari. No ja, saj je poletje in ni šole, da bi mislila le nanjo. A ta se pride in takrat se bomo spet učili le pametne stvari. Ani Kern, 8. a r. OS Davorina Jenku Cerklje Dobro, da te imam Ko sem žalostna, ko mi je lesno, me le misel nate še tolaži. Šepnem tiho: >l)ohro. da le imam . ..« Ko mi po licih tečejo solze in je glava polna zmedenih in i si i, ))omislun spet nate in solze se počasi osušijo, oči se počasi zapre /uspun ftginem i tega sveta. Izginem v svoj. najin svet. V njem ni žalosti, ni solz, v njem sva le jaz m ti. V najinem svetu je veselje in ljubezen. V najinem svetu sva sama Le jaz in ti. leživa ■« za roke m tečeva prek eveloeih trat., /'ogledam ti v lepe oči '" šepnem: »Dobro, du te imam . . .« Ana liernik. K. a r. OŠ Petru Kuv< i< i Škof ju Loku MEŠANA POVRTNlriA j* sestavljena iz dveh kozarcev. V prvem je grah. korenček in krompir, v drugem pa kumarice kocke. Name njena je za hitro pripravo francoske solate, lahko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju. zrezkom in za zelenjavne juhe. FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako, da odcedimo in speremo i vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic, 2 —3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poper po okusu. Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljena v 10 I minutah. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Tudi deževen je lahko lep Dež je lil kot i/, škafa. Nisem Nvedela, kaj bi počela, zato sem začela šivati gobelirt. Kmalu sem se tega dela naveličala. Dolgočasila sem se kot še nikoli. Toda kmalu je zacingljal odrešilni zvonec. Odhitela sem odpret vrata in. glej, pred njimi je stala prijateljica. Vedela sem: čas dolgočase-nja se je za ta dan končal. Igrali sva se, se lovili po stanovanju in se smejali, če sva prevrnili kakšen stol? Če bi kdo od domačih prišel domov, se za naju ne bi dobro končalo, saj je bilo po stanovanju tako razmetano, kot da bi vanj treščila bomba. Ko sva se naveličali igrati s punčkami, Človek, ne jezi se in druge igre, sva spoznali, da je najlepša igra na svetu obmetavanje z blazinami Blazine so frčale po /raku, kakor da hi imele perutnico. Če je kater« od njih priletela v steklena \ rala \ omari, sva obe za trepetali v strahu, da se ne bi sesula Na srete se je ta prijetna igra končala brez vsakršne ne- ie Kasneje sva na podstrešni odkril: revijo, v kateri je bilo veliko šal, Uprizarjali sva jih in se smejali druga drugi, če sva rekli kakšno neumnost. Čez nekaj časa se je prijateljica poslovila in odšla domov. Spet sem bila sama, vendar se« nisem več dolgočasila. Spominjala sem se' prijetnih trenutkov, ki sva jih preživeli. Pospravljala sem stanovanje, zraven pa sem si veselo požvižgava/a. Opazila sem, da je dež nehal, žito sem se dobre volje odpravila ven. Vanesa Pogačar. 6. b r. OŠ bratov Zvan Gorje Kadar mačka postane mati Velike dežne kaplje so padale | že vse jutro. Dan je bil suhoparen in pust. V naši hiši pa seje pravkar dogodilo veselo dejanje. Naša muca Taca je skotila m nebogljene mladiče. Sprva so bili videti kot srednje velike pike, pozneje pa so dobili svojo pravo obliko. Nisem bila presenečena, saj je Tačka že dolgo nosila velik trebuh. Zelo je žejna, saj mora prehraniti tri male požeruše-ke, zato vsak dan dobi po tri obroke mleka in dva obroka druge hrane. Zelo se zanje boji, kot prava človeška mati. Večkra' pride v kuhiiijo, a za njo se suš jo rezki cvileči glasovi. Je zelo skrbna. Andreja Blažič, 5. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič Nekoč in danes .,0nH»r na si v njem še lahko ogledaš stroje nom * -i"-"", ;; ' inP/aklenjin, okno, zamreženo z želez-,n,|,.(,,. Seveda 1» m in *a _ ^ \ay,Un nridf>5 v nntra- nmii k njosi Ves izbi. Polt e „i . i,, mlin zak enjen, omiu, <■ w- 'zidaše je že razdrlo, tako da lahko prideš v notra .fln nrnstor obdelan z lesom, je podoben majhni • • prašen p >s or ^ ^ y ^ ^ izbi Poleg velikega .korita >J P ma|o odpočil Nekje y miza s stolom, ob kuu . J emikanje zapornic na jezu dm«,Mn i""","" ,on,me na mlinsko podstrešje Prazen pro-"i od tod vodijo stopi . , un»dile miši in pajki, je ves pre-. v katerem so si s majhna odprtina, skozi katero krit z deskami, na koncu pajc maj prihaja pramen ^veUooe. desetletij in je že po- VVhko m......ko k lo ^oev^adili gozdno pot. Potok, ki je •'lr"" 1 1 ml" . ,'. utrl svojo pot in mirno žubori. Za--llh donasal vodo. "I sp prijema gniloba. Vse propada porni« na robu lesen« g« i 111 I"" '' '' i*8ineva, nmskala nekdanjega oskrbnika. da bi mi >'" •'''•1,'(,u s'"" L m, tega lepotca. Povedal mi je le malo povedalo zgodovini kamni* * mu jeostal za spomin na mla-Mkazal pa mi (e velik k . ,inu da leta, aa lepe »n žalos .;rannan, 7. a r. SS Matije Valjavca Preddvor 22. JUNIJA 1984 TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, RADIO 7. STRAN GLAS ELEVIZIJSKI SPORED TA, 23. 6. Hi Poročila - 8.05 Zgodbe fUuhcu: Poluhec in zača-» vol - 8.20 Pedenjžep 5i Zgodbe iz Nepričuve. teška serija TV Beograd * Pustolovščino, otroška Uaja TV Beograd - 9.50 knvnostni svet Arthur.ja Wka: Opičji človek, an leska dokumentarna seri i - 10.20 Modrost telesa: «*c se počutite, angleška Ikamentarna serija Poročila (do 11.15) 35 Mladost Petra Vehke-i nadaljevanje in konec -145 Čudeži narave: Naku-*ev zaklad, kanadska po-idaoznanstvena serija -Marseille: EP v nogo-— A1:B2, prenos v od-*u Propagandna oddaja aoo/50 Zrcalo tedna -L20/2310 Romantika, tižarski film - 23.40/00.30 Vočila ttajniki II. TV mreže: 1» Test - 14.45 Zadnji k vietnamski film Zmajeve otroške -17.55 M. Krleža: Mala ponovitev drame -Narodna glasba TV dnevnik- 20.00 Fe-danski film - 21.40 Po-21 45 Premor - 21.so » sobota.- 22.20 A. P. Tri leta. 2. del sov-filma I. program: ;m TV dni - 18.00 18.05 TV koledar .5 Mali koncert - 18.30 ■«ćno vaši dokumentarca - 19.30 TV dnevnik :e.55 - 19.45 Marseille: EP V nogometu A1:B2, prenos -21.55 TV dnevnik - 22.15 Za konec tedna NEDEIJA, 24. 6. 8.55 Poročila - 9.00 Živ /av. otroška matineja - 9.50 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - ponovitev 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.40 625. oddaja za stik z gledalci - 12.0(1 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete - 15.50 Mostovi - 10.25 Visok pritisk, za-bavnoglasbena oddaja TV Koper - 17.25 Alpe-Jadran, informativni magazin 18.10 Postaja termini, ame-riško-italijanski film - 19.55 Lyon: EP v nogometu -A2:B1. prenos ; 22.00/22.50 Športni pregled 22.30/23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 V. Bellini: Norma, posnetek operne predstave - 18.25 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Samostan na Savini - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 »Ku-karača«, gruzijski film TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugo- sla\ i.ia, dober dan - 14 00 Narodna glasba - 14.30 Planet opic, ameriška nadalje vanka - 15.20 Nedeljsko popoldne - 17.30 Filmi Josep-ha Cottena: Jennin portret, ameriški film - 18.55 Risan-•ka - 19.30 TV dnevnik -19.55 Lyon: EP v nogometu - A2:B1. prenos - 22.00 Športni pregled - 22.30 TV dnevnik PONEDEIJEK, 25. 6. 18.05 Poročila - 18.10 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Pop godba: V živo iz »Valentina« - 2. oddaja - 20.00 Jovan Hristić: Terasa, drama TV Beograd - 21.15 Studio 2 - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Medved Uško, lutkovna oddaja - 18.30 Rdeča kapica, lutkovna serija -18.45 Glasba za cicibane: Zgodba o goskici Gagici -19.00 Telesport - 20.00 Znanost - 20.50 Poročila - 20.55 Hit meseca; zabavnoglasbe-na oddaja - 21.45 Jennv, norveška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.15 Medvedek Uško, lutkovna oddaja -18 30 Rdeča kapica, lutkovna serija - 18.45 TV oder mladih - 20.00 M. Jesih: Pepelnica, drama TV Ljubljana - 21.20 Izbrani trenutek -21.25 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 21.55 En avtor, en film - 22.35 Kulturno ustvarjanje jugoslovanskih LADIJSKI SPORED 'A, 23. junija program Jutranji program -a - 8 05 Pionirski ted-9.05 Z glasbo v dober . - 9.35 Napotki za nase ^te iz tujine - 10.05 Po re-*ikah in pokrajinah -11 30 Dopoldne ob giasbi - 11-30 Sreča blik in p°kra{m,r: ujo Naši poslušalci ftoin pozdravljajo - KtiKak-- 1705 SP°" I SmJ svet in domovino 5 Minute z ansam-S Franca I.^"a;,a- J po svetu Qd f nokturno ^5.5.00 do polnoči "u•"* ^prograrn - gl^ba MUK, 24. junija "program MjOJutranji P^«r"min ^-•j07 Vesel. toboBun V pomnite. Iov-ms'-• Nedeljska mat mu *V13.00 Nas. posg« 4 Humoreska }\K..vvor. ^1M0 NedeljsKa/epor t*?0 - \67 50 Zabavna JttSakl ' 1 9O00-22.00 V ^amokfurnOm jasa glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za - 1105 Ali poznate -13 50 Ponedeljkov križem-kraž - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - »Ljudska elasba na koncertnih odrih« (8) - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program glasba TOKEK. 26. junija Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Za šolarje -8.35 Mladi koncertant -10.05 Rezervirano za ... -11 05 Ali poznate - 10.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in b, sedi 21.05 Radijska igra . 23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA. 27. junija Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.05 Rezervirano za . - 10.40 Ix>kalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev. Primož Sark -20.35 Aaron Copland: Kvar- tet za klavir in godala - Igra Klavirski kvartet RTV Ljubljana - 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Se raj a« -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno, Josef Suchy: Pesmi - 23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 28. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Igraj kolce - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate... - 12.10 Znane melodije - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Radioteka - 20.00 Četrtkov v-ečer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05—4.30 Nočni program -glasba - PETEK. 29. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano sa... • 11.05 Ali poznate ... - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -14.05 »Zgodba z zahodne strani« - simfonični plesi -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00-Na krilih petja - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, svakinje GABRIJELE ŠTIBEU . ppno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju Gine-se, *keea oddelka (Leonišče) Ljubljana; Milki Klun za nje-k°l0£ b in požrtvovalnost, zdravstvenemu osebju ZD Skotja no sK Posebna zahvala Ceglarjevim in Zofki Trojar iz Celja Lo^^J^nč in skrb ob njeni bolezni; sosedom Sifrerjevim, tovarni Sešir — za - _x nrievtm in vjuj^-i jt-vim, ^uvi av^ — De i niča Pevcem KUI) Ivan Cankar, župnikoma za cerkve-Ši Vkr<»d ter vsem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na ° njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja I .oku, 18. junija 1984 delavcev, reportaža s srečanja v Titovi Mitrovici TOREK, 26. 6. iH.oo Poročila - 18.05 Zgodbe o Poluheu: Poluhec in razbojniki - 18.25 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 84. 2. del 18.55 Knjiga - 20.00 Si-grid Undset: Jenny. norveška nadaljevanka - 2120 Aktualno: Kako iz. rdečih številk? - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Mali svet, otroška oddaja - 18.45 Glasbeni mozaik - 20.00 Folk parada -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Jazz koncert -22.25 Knjige in misli TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila •- 18.15 Mali svet -18.45 Glasbeni mozaik -19.30 TV dnevnik - 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Grešno življenje Františka Bule, poljski film SREDA, 27. 6. 18.20 Poročila - 18.25 Ciciban, dober dan: Soline -18.40 Mozaik kratkega filma: Zavetje, Kamen, Poljubi mehka me radirka, slovenski animirani filmi -19.55 Pariz: EP v nogometu - finale, prenos - 22.05/23.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Gusarji kapitana Kavi j a, otroška serija -18.45 Festival obdonavskih dežel: Narodna glasba Romunije - 19.30 TV dnevnik -20.00 Filmski večer ob jugoslovanskem filmu Rdeči konj - 22.15 Poročila - 22.20 Glasbena dogajanja - 23.05 Povodi in sledi, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Gusarji kapitana Ka-vlja - 18. 45 Festival obdonavskih dežel: Narodna glasba Romunije - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Pariz: EP v nogometu - finale, prenos 22.05/23.00 TV dnevnik Četrtek, 28.6. 18.00 Poročila - 18.05 Igraj mo se gledališče: Saj smo se ga igrali - 18.40 Delegatska tribuna - 20.00 Tednik -21.05 R. Gadnev: Kennedy, nadaljevanje in konec 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnev nik - 18.15 Pešec v avtomo bilu, otroška serija - 18.45 Mali veliki svet, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prijatelji glasbe - 20.30 Glasbeni album - 21.00 V prvem planu, aktualna oddaja TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Pešec v avtomobilu -18.45 Mali veliki svet - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Stranska kamera, kontaktna oddaja - 22.05 TV dnevnik PETEK, 29. 6. 18.10 Poročila - 18.15 Čez tri gore: Mariborski oktet -18.45 Modro poletje, španska mladinska nanizanka -20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija -20.55 Ne prezrite - 21.10 Marlowe, angleška nadaljevanka - 22.05 TV dnevnik II - 22.20 Cestna zapora, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Majske igre 83: I,ena mačka - 18.45 Narodna glasba - .19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert jugoslovanskih opernih prvakov -20.45 Poročila - 20.50 Krleža v video-medijih: Proti drugi obali, dokumentarna serija 21.45 Nočni kino: Sončni zahod, jugoslovanski film TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Majske igre 83: Lena mačka - 18.45 Narodna giasba 19.30 TV dnevnik -20.00 »Park avenija 79«. ameriška nadaljevanka -21.25 Samo spomini, zabav-noglasbena oddaja - 22.10 TV dnevnik 22.25 Gost urednik: Čedo Pajič. predsednik republiške konto renče SZDL Hrvaško NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL PLESNI KORAK EVROPSKO GOROVJE K5RALEC RADKO POLIC SL HUMORISTKA. REDNA SODELAVKA PAVUHE GL MESTO TURCUE PORTUGALSKO VINO PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM ANGLESK! DROBIŽ INOUSKI PISATELJ IMULK RADZl MESTO V VIPAVSKI DOLINI (FRUCTAL! GR MATI BOGOV. KRONOVA ŽENA VELIK* SEV A MER DR2AVA STARO MESTECE NAD REKO SREDIŠČE PO NJEV IME NOV ANE PO KRAJINE z MKBTER KLIMO MESTO V SR EGIPTU NEKDANJ' AHET ATON SLAŠČIČAR DRŽAVA V ZDA NEMŠKA PESNICA SEIDEL PODROČJE. KI MU VLADA EMIR BLA2K.EC ŽIVALSKA HRANA, KRMA SOLOHOV MIHAIL KAMEN, VRSTA 0N1KSA IZVORNI KRAK REKE MENAM SEV AMER INDU AN PLEME VINORODNE RASTLINE ZG PUAĆA 8 PELINA ŠELIGO RUDI DAJATEV ZA UPORA BO KANALIZACIJE RUSKO 2EN ime Rešitev nagradne križanke z dne 13. junija: pekari, alanin, letina, Ika, Gr, strd, ister. Ar, EK, kope, notar, Anit, dninar, Eti. EI, larsen, rkelj. avla. Apo, ake, operater, palača, ime, Anet, kanon, Katamarani, amarena, AS. Prejeli smo 137 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Franc Bene-dik, Na Kresu 24, Železniki, 2. nagrado (150 din) prejme Franc Dezman, UI. F. Medetove 10. Naklo, 3. nagrado (100 din) prejme Karner Leonida, Kranj, Maistrov trg 1. Nagrade borno poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 27. junija, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1. z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. Spoštovani osmošolec, osmošolka! Ko odločaš o svoji življenjski poti se gotovo sprašuješ tudi o materialni osnovi za tvoje nadaljnje šolanje oziroma življenje. Zato te želimo spomniti na tvoje dosedanje izkušnje pri gospodarjenju z denarjem. Če si varčeval ali delal v pionirski hranilnici jih imaš dovolj, da se boš zlahka vključil v delo mladinskih hranilnic in prispeval k uresničevanju tvojih osebnih želja in ciljev tvojega razreda, krožka, organizacije, šole. In če z varčevanjem še nh.aš veliko izkušenj? Nič ni zamujenega! Ko boš dopolnil petnajst let in si zagotovil osebno izkaznico, boš lahko samostojno varčeval tudi v banki. Predstavili in svetovali ti bomo različne načine varčevanja, sam pa si boš izbral tako obliko, ki ti bo zagotavljala najugodnejše pogoje za varčevanje in seveda — primerne obresti. Obišči nas in prepričal se boš: varčevati se splača, le znati je treba. Uspešen zaključek šolanja na osnovni šoli ti želi JT£| ljubljanska banka ^ ^ Temeljna banka Gorenjske 8. STRAN PETEK, 22. JUNIJA 1984 REPORTAŽA Ivan Valant iz Lesc Če kolo postane življenjski sopotnik... Neverjeten spomin ima Ivan Valant iz Lesc, udeleženec letnih olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, trikratni predvojni kolesarski prvak Slovenije, junak Vršiča na kolesarski dirki po Jugoslaviji, pri nas in tudi v drugih državah priznani izdelovalec okvirjev za kolesa ... Pri petinsedemdesetih letih se do podrobnosti spominja prve tekme, dirke pred 58 leti na severu francoske Lorene, števila udeležencev, dolžine proge — kot tudi drugih zanimivih utrinkov z dolge in bogate športne po--ti. Lesce — Ivan se je rodil v skromni železarski družini na Jesenicah, otroštvo je preživel na bližnji Blejski Dobravi. Niti šestnajst let ni dopolnil, ko je zapustil družinsko gnezdo in se odpravil na pot v daljno Francijo prvim življenjskim izkušnjam nasproti, spoznavat kraje in tamkajšnji živelj. Trdo je delal — pri plavžarjih, zidarjih, v tovarni vagonov ... Tu je kupil prvo kolo, okorno, težko in niti malo podobno današnjim dirkalnim lepotcem, tu je tudi spoznal poklicnega kolesarja iz tovarniške ekipe Peugeot. Imel je veliko prostega časa. S prijatelji iz Po-renja je potiskal pedale iz kraja v kraj. Kasneje, ko se je preselil v severno Loreno, je ob nedeljah prekolesaril dvesto in več kilometrov. »Francija je imela že takrat 300 tisoč registriranih kolesarjev. Lastniki klubov — trgovci s kolesi in gostilničarji so vsak konec tedna pripravili številne dirke,« pravi Ivan. »Ko sem se leta 1925 prijavil na prvo dirko, sp me prireditelji povprašali, odkod sem. Iz Jugoslavije, sem odvrnil. Le skomignili so z rameni. Hoteli so me proglasiti za Poljaka ali Čeha; ko ni bilo drugega izhoda, sem se izdal za Srba. Dirka je bila svojevrstno doživetje. Štartalo je 60 kolesarjev. Na cilj sem pripeljak kot dvajseti, bržčas tudi zadnji, saj so vsi drugi raje odnehali in se zapodili v gostilne. Tudi mene so vabili, češ »kame-rad, kaj se matraš, nazdravi z nami.« V Franciji se je Ivan zastrupil s kolesarstvom — in spoznal resnico, da je doma najlepše. Vrnil se je v rodni kraj, se priključil ljubljanskemu društvu Ilirija' in kolesaril, dirkal. Na krajših progah so bili hitrejši mamini mestni »škrici«, na daljših dirkah je prišla do izraza vztrajnost dela vajenih kmečkih in delavskih fantov. Na Dolenjskem, kjer je kasneje stanoval in služboval, ga je zgrabil električni tok in mu dokončno razblinil sanje o nastopu na olimpijskih igrah v Amsterdamu. Po vrnitvi na Blejsko Dobravo se je spet posvetil športu: pozimi je tekel na smučeh, poleti kolesaril. Ko so ga v Ljubljani na eni od dirk ogoljufali, je zapustil Ilirijo, se včlanil v jeseniško društvo in s pomočjo tamkajšnjega predsednika Franca Kraševca pričel izdelovati kolesa. Cevi je uvažal iz Anglije, pedale in ležaje iz Francije, gume, aluminijaste dele in obroče iz Italije. »Niti najbližji sosedi niso vedeli, s čim se ukvarjam. Gaston Blasy, nekdanji ataše v francoskem veleposlaništvu, ki je kasneje postal trgovec z dirkalnimi kolesi za vso Jugoslavijo, je odločno zahteval, da ostane naša dejavnost prikrita. Ljudje so namreč bolj zaupali tujim izdelkom; če bi izvedeli, da gre za domača kolesa, kupčija ne bi bila tako uspešna.« Leto 1936. Minila so štiri leta, odkar se je Ivan udeležil zadnje kolesarske dirke. 6. junija, 22 dni pred prvo izbirno tekmo za nastop na olimpijskih igrah v Berlinu, je samozavestno ugotovil, da priložnost še ni zamujena. S pomočnikom Slavkom Ham-bergerjem, sicer mladinskim državnim prvakom, sta se še isti dan odpeljala na trening. Proti Kranjski gori je se šlo, nazaj grede je Ivanu zmanjkalo moči. Ponovno sta se pomerila čez teden dni, tokrat je bil prekaljeni kolesar že hitrejši od svojega učenca. Izbirne tekme so prinesle presenetljive izide: Valant se je kljub štiriletni odsotnosti na tekmovanjih uvrstil v olimpijsko ekipo. »Na jeseniški železniški postaji sem vrgel kolo v vagon, skočil na vlak in že smo odbr/.eli proti Berlinu. Videli Poslednji Gaudeamus igitur Zadnji maturanti jeseniške gimnazije so pokopali ključ na šolskem vrtu — Za družboslovno smer ni ustrezne prakse Letos je zapustila jeseniške gimnazij ske klopi poslednja maturantska generacija, ključa zato ni mogla več razigrano predati tretješolcem. Le-ti so po šolski reformi že usmerjena generacija družboslovne in naravoslovne smeri. Zadnji maturanti gimnazije so ključ, ki je romal 37 let iz rok v roke, žalostno, z vsemi častmi pokopali na gimnazijskem vrtu. ■i Tudi ptotes.n Jane/. Krajnik, dolgo le tni in med dijaki priljubljeni profesor ma tematike in fizika, se jo po tridesetih letih dela poslovil od gimna/i.je in se vključil v program usmerjenega izobraževanja na. srednji soli. Kaj veš, koliko gimnazijcev se ga bo vsi- življenje spominjalo kot <>dli enega pedagoga, vedno doslednega, a obenem razumevajbčega profesorja, k. je bil v matematiki in fiziki trdim al. lenim bu tam vod,,«, pripravljen pomagat. Obu. ko,., profesprju hv t, sicer neprtjublja; mrdmcl nikoli no priskuti. Jeseniška gimnazija, k. ,njo šolska ro odpisala, je Zasluzeno uživala izmed najboljših slovenskih Krajnik, ki je donos tudi [orma m; led gimnazij /o ene .Line/ vršilec dolžnosti vodje enote v centru srednjih šol, pojasnjuje: »Mislim, da so bili pedagogi na gimnaziji vedno dosledni, kdajpakdaj tudi strogi, ko so od dijakov zahtevali, da obvladajo učno snov. Uspehi nadaljnjega študija na fakultetah sa bili zato dobri. Po mojem mnenju tudi sedanji družboslovci ne bodo slabši. Korenitih sprememb pri učnem programu matematike in fizike ni, več jih je pri drugih predmetih. Predmetov pa je precej več kot v dosedanji gimnaziji. Zadnji maturanti so se dobro odre/ali, saj je.bilo med sedemdesetimi dijaki šest-najst odličnih in le pet jih je, ki imajo popravni izpit. Z njimi se je poslovila tudi ekonomska šola z 28 dijaki, od katerih imajo le trije službo, sedem pa jih bo študij nadaljevalo. Z nekoliko slabšimi, a še vedno dobrimi spričevali odhajajo dijaki zdravstvene šole. Zaposlitvene možnosti na Jesenicah so slabe. Delovne organizacije razpišejo premalo štipendij, ki zagotavljajo redno zaposlitev. Z delovno prakso je težko, saj delovne organizacije gimnazijcev nočejo ■prejeti. Šola je dolžna poskrbeti za delovno prakso, združeno delo pa nima posluha. V prihodnje ne hi smeli dopustiti, da je v občini, ki ima dovolj razvito indusiri-jo, /a mlade malo ino/nosti Šolanja, saj je znailO, da si potem iščejo službo drugje.« Na jeseniško gimnu/ijo. /daj že poko-pano, so se vpisovali učenci Z jeseniških, radovljiških, blejskih in bohinjskih osnovnih šol. prihajali pa so, kot pravi pro fespi Jano/ Krajnik, /. ru/.ličnim Znanjem Najraje so spominja gimu/.ijcev pred dvajsetimi loti, skupaj / drugimi pedagogi pa ugotavlja, da so današnji dijaki bplj sproščeni, /govornojši. u včasih tudi voh ko bolj vnemami ah nespoštljivi Kol ne koč. Če ga v ra/redil no ui is, t«- na šolskem hodniku ruti ne pogleda, kaj sok-, da bi to pozdravil Zrelostnega Izpita no bo vet, dijaki bo do odhajali le s spričevali zadnjega letni Icujn Me na sprejemnih izpitih fakultet spoznali, koliko so so naučili, Če/ nekaj k*t bomo videli, kuj po / usmerjenim i/o biu/ev unjem. Če so gu bomo veselili, jo prav. če py ne, nas no bi smolo biti sram priznati, da staro ni vedno sla ho. m priklicati rtazuj maturantski (iuudeamus |j»| tur . . • j. 1 Sod« smo kolone tankov, številna vojaška-letala. Nemčija se je oboroževala, a tedaj še nihče ni slutil, kaj snuje Hitler . . . Dirkali smo na 100 kilometrov. Do polovice proge ^em se držal vodilne skupino, potem sem zletel s proge in zaostal za glavnino. Na cilj sem pripeljal 32., pol tretjo minuto za zmagovalcem.« Vojno vihro je preživel v Žirovnici, Celovcu in na Ljubelju, kjer je kot izučen elek-trikar gradil daljnovod. Po vojni je kolesaril še pet let. Trikrat je bil na dirki po Jugoslaviji. Ko je v teh dneh občudoval Ropreta, letošnjega junaka Vršiča, se je spomnil dirke ob koncu štiridesetih let. Takrat je bil med trojico tekmovalcev, ki je prikolesarila na prelaz, vsi ostali so pešačili in, ob sebi potiskali kolesa. VTistih časov ne moremo primerjati s sedanjimi. Doma smo slabo jedli in ko so nam na dirki postregli z odličnimi jedrni, se je želodcu uprlo. To je povzročilo kup težav,« se smeje Ivan, medtem pa mu mi-sli uidejo v Poreč, kjer so ga v noči pred dirko na Vršič morile prebavne motnje. - Sredi petdesetih let se je Ivan povsem posvetil izdelovanju okvirov za kolesa. Na njegovih jeklenih konjičkih so vozili predvojni prvaki pa kasnejši rod — Janez Žerov-nik, Rudi Valenčič, Franc Škerlj, Andrej Boltežar, lani na sredozemskih igrah tudi Bojan Ropret, številni tujci .. . Desetletje je bil Rogov kooperant, zdaj ima že vrsto let malo obrt in kljub častitljivi starosti še vedno dela. C. Zaplotnik Lanski par na blejski kmečki ohceti Nepozabna ohcet Milene in Martina Nevesta po poroki ve pajčolan zamenja z av kruhom in soljo jo sprej moževi starši, nato pa čne gostija. Na gostijo pridejo tudi nepovabljeni je — zaplečvat'. Poneko vedejo kamelo, na Bled pobijajo bika. Vasuje Jaka pri dekletu, ki pa ga ne mara, ker fant nima niti motorja, kaj šel to. Nenadoma mu na lojtri spodrsne, zlomi se klin in vasovalec se zapelje stvi; »trrr ... trrrr .. .«. Tedaj se prikaže na oknu Micka: »Jaka, si z mopedot Tudi pri Toporiševi Mileni na Bregu so lani vasovali, pa so jo mnogi vasovalci potulili izpod okna brez nagelj na in politi kot cucki. Le Kozjekove-mu Martinu, za katerega je gorelo srce brhke Tržičanke, je odprla. »Trkal in trkal sem, a se sramežljivo dekle dolgo ni oglasilo,« se smeje Martin. »Ko ne bi poznal scenarija, bi me gotovo zaskrbelo, ali me sploh mara.« Milena, lani še Lončarjeva z Brega, in Martir. Ko/jek z Zbilj sta se namreč lani vzela na blejski kmečki ohceti. Za debelo uro filma, prek dvesto fotografij in lopa darila ju bodo še lep čas spominjala nepozabnega ohcetnega doživetja. Oba sta doma s trdnih kmečkih domačij, zato sta so prod lotom odločila, da M tudi po kmečko vzameta. Ob ženitvi sta oživila vrsto lepih kmečkih običajev, ki so nekdaj veljali v tem koncu Kranjsko Po/abi jih jo i/trgala Tončka Marolto va. »Najprej som vusovul,« se spominja lanski ženin, /daj pa glava Kozjokove družino »Previdno po prstih som se pla/.il pod okno, da me ne, bi kdo zalotil, po Čeprav me |e OpazdvalO nekaj deselm gla dalcev, ki so spremljali ta stan kmečki običaj. Potem |e bila fantovščina, običaj, ki je v veljavi so danes, a se / nekda njun, ki ga je spremljala Se , predaj neveste, ne more prj mei|ati Na Zhiljah, kjer sem doma, jo ta običaj drugačen kot na Rledu Tam l.mt je pri de|o po tolar Tu pa se OglttSC / ženitnim pismom, v katen-m bridko /alu.jeo /a nnilepsim vaški tri deklet« m in hoi ejo /u njo i »dkupnmo, * rs da s« > i<. do bro varovali. Potem, smo bu-i in I ali, zbijali ceno, ies ce bi JO bih dobi 11 i ,u-o> ali, ne bi pi i šla ženinu v roke. Vst> niti držita \ rokah sta-' lesina m ženin, dodaja Mile n.i Tu dv .i od hotelu (In 11<>t<■ • la \ ubila n.i ohcet V> ohi , tm dan se je za najinim svatbenim omizjem zbralo pravo mednarodno zastopstvo. Med drugimi tudi mlad, pravkar poročen angleški par na medenih tednih. Posebna paša za oči je nakladanje in prevažanje bale. Moje je bilo kar šest voz, na njih pa vse od postelje, skrinje, zibki«, loparja za peko, kolovrata, smetišnice. . Tudi petega kolesa ni manjkalo. Ni čudno, da so volom, ki so balo vlekli, med potjo kar noge klecale. Posebna zabava je iskanje petega kolesa« »(davno je bilo v nedeljo, ko šel s sv ati po nevesto,« nadaljuje Martin »Hiša je bila zaklenjena. S starešino sva milo prosila /a nevesto, klicala, naj nama odpro, prosila za hrano ... Slednjič so nama na prag porinili staro mame«., Češ to naj bi bila nevesta Ker ni som bil posebno zadovoljen, so mi morali dati pravo. Na poti k poroki naju je Čakala se obvezna 'šranga*. kjer je moral starešina /nova odšteti odkupnino Šele ko je bila. kupčija skleni.mu. smo smeli k poro ki.« Od usodnega trenutka! rej minilo že skoraj leu I Preizkusno obdobje je j ^ kmečki par dobro prestal B vita, da sta se držala na naj se nikdar prvič ne s;-* .' ta m da v skupnem živi 'J ne kaže svoje trme napr **' ljati. Sicer pa so Koa P /daj že družina. V goni, 'JP se z zahtevnim jokom c enomesečna hči Erika. I *k Jh Lanski ženin in ne ves, obžalujeta, da sta so vzela. Tisto drugo, intinj ohcet, sta imela tri teta kmečki. Lepo je obuditij običaje, pravita, čeprav rih časih tudi ni bilo vsd »Mnogi so se ženili f •ti. pravita. »Pri nama j i/, ljubezni. Pridne roke kuj v glavi je dovolj pr< nja.« , D. Z. REPORTAŽA PETEK, 22. JUNIJA 1984 9. STRAN O L* A 8 m s posebnimi odpadki? s posebnimi odpadki, stranskimi produkti »umazane« industrije, je pro-ki so ga tudi na Gorenjskem leta in leta odlagali in iskali le delne rešitve, kranjski občini ni nič drugače. Začasno odlagališče posebnih odpadkov v deponije komunalnih odpadkov v Tenetišah je polno, industrija pa zato odpadke kar na tovarniškem dvorišču. Idealni pogoji za te vrste deponije v opuščenem glinokopu v Češnjevku, možne pa so seveda tudi druge lo- Heron Subic Najboljše rešitve Pa ni ""šli boljšo lokacijo. .u zelo preproste. 1'reditev taksne deponije ne tnniti se je treba bo poceni, niti ne bo možna velja tudi za posto- eez noč. saj se bo gotovo že v glino za izdelova- ™ma priplava dokumentaei-e primešajo 1 do 3 je zavlekla v naslednje sred-palvanskeea mulja, njeročno obdobje. V kranjski občini si prizadevajo pritegniti k financiranju take deponije tudi ostale gorenjske občine, ki prav tako še nimajo urejenega tega problema in so tako kot kranjska prisiljeno v dokaj nevarno impro-kovine v galvanskem viziranje. Pobudo za enotno visoki temperaturi reševanje problematike posebnih odpadkov je že pred časom dala tudi Medobčinska gospodarska zbornica. Ali to pomeni eno deponijo za vso Gorenjsko, je najbrž še stvar nadaljnjega dogovarjanja. te galvanskega mulj od posebnih vrst od- ki dela največ pre-tako industriji kot kodnim službam. Že okoli isece teče v kranjski a poskusna proizvod-opeke, v kateri se več kot 900 stopinj blokirajo, tako da ilnomna nenevarne vodo. skupaj je še preizku-pravi mag. Drago je na pobudo Go-zbornice Sloveni-aj z dr. Koželjem za-postopek dokaj eno-naćina »uresničc;-'gaJvanskih odpadkov, je prijavljena tudi it. Ce bodo vsi pre-najboljši, potem bo danskih rriuljev iz in-pa tudi iz zasebnih "'Skih delavnic, kjer še *ar radi ponoči zaide-'anal, naravnost v ope- žalost pa za vse vrste ih odpadkov ni mogo-i tako uspešnega odzvanja,« pravi mag. strokovni sodelavec v ' Kranj. Problem po-odpadkov, kot so destilacije, topil, fil-kovinski hidroksidi, ' i Siki in podobno niso le za kranjsko obči-njska že leta in leta dokončno rešitvijo *>blema. Upati je le, *ekaj storjenega pra-dokler imamo še . pitno vodo. Kaj se m^odi, če nevarne sno-■^jo v naravni krogo-slišali pred kratkim /4 Krupico. Zatiskati si /d tem in misliti, da se j^ega na Gorenjskem ^0re zgoditi, je vse prej ^etno, še posebej, ker blažje »nezgode« že W časom na primer v *o so organska halo-r*pa topila, spravljena ''°rišču ene večjih trži-^iovnih organizacij, a sode in poniknila v )njjJtaa tla. Večina kranj-zm^ustrije je postavljena KMVustna tla in ni si mo- Kranju pa se ne mudi z_ ureditvijo deponije posebnih odpadkov le zaradi tega, ker jih trenutno ni kam dati in obstaja nevarnost, da bi se še vedno utegnile nekontrolirano pritihotapiti med komunalne odpadke v Tenetiše. Najslabše shranjevanje je prav gotov sedanje — na tovarniških dvoriščih. Kaj kmalu bo treba odlagati na posebno mesto tudi odpadke, ki se bodo nabirali na filtrih čistilne naprave pred elektrarno v Mavčičah. Te vrste odpadkov ne kaže brezskrbno razmetavati po njivah kot gnojilo (kljub vidnim učinkom), kot ponekod pri nas še počmo, v tujini pa to že prepovedujejo iz varnostnih razlogov. . L. M. Opuščeni glinokopi, kot je tale , so zaradi nepro-pustnosti zemljišča najbolj primerni za kontrolirano in varno skladiščenje posebnih odpadkov, dokler jih še ne znamo docela ponovno koristno uporabiti. — Foto: L. M. Že takrat, ko je prejel Pu-harjevo nagrado /a leto 1983. smo ga hoteli predstaviti, a ga je bilo težko dohiti. Zdaj je 1 >i 1 na sestankih, zdaj v proizvodnji, pa v Romuniji, Ljubljani. Medtem se je prvi nagradi pridružila še nagrada Kidričevega sklada. Obe za isto inovacijo: za PVC transportne trakove. Presenetljivo mlad je. Vsaj po videzu. Drugače je pa že deset let v Savi. Iz Žirov je doma. Fakulteto za naravoslovje in kemijsko tehnologijo je končal V Ljubljani. Savski štipendist je pil. Ves čas je razvojni tehnolog. Danes je vodja razvojne skupine za transportne trakove in tehnične plošče. Ko je prišel v Savo, časi niso bili naklonjeni tehnologom. Takrat je v tovarni veljalo, da morajo tehnologi po svoji delovni dolžnosti »izumljati«. Zdaj se ta razmerja popravljajo. Inovacij ne moreš enostavno naročiti! So pa še vedno težave pri uresničitvah zamisli. Veliko ljudi mora sodelovati« pri kakšni večji stvari in veliko zavisi od dobre volje posameznikov, kako hitro stvar uresničiš. Tako se na primer vleče priznanje inovacije za postopek označevanja klinastih jermen, ki sta jo prijavila skupaj z Marjanom Novakom. Medtem, ko je Marjan že skoraj opustil misel, da bo postopek nekoč priznan kot inovacija, je Heron trdno prepričan, da bo enkrat stvar le rešena. Ena njegovih prvih inovacij so bili dezenirani transportni trakovi za kosovni material, za zaboje, ki tečejo pod kotom. Dežen zavira, da material na traku ne drsi nazaj. Potem trakovi z rezanim robom. Običajno je rob pri transportnem traku zaščiten, v Savi so pa poskusili kar z živim rezom, brez zaščite. Enostavno trak razre-žejo na željene širine. Zunaj so sicer ta način že poznali in v Savi so sklepali z izdelkov na tehnologijo. Kasneje so predlog izpopolnili še tako, da zdaj trakove režejo direktno na rezalnem stroju, brez dodatnih operacij. Zanimivo je Heronovo razmišljanje o inovacijah. Pravi, da so najbolj nore, najbolj preproste zamisli lahko najboljša rešitev. Kot so na primer njegovi PVC trakovi. To so trako- vi za lahek interni transport, kot je na primer pomični trak pri blagajnah v samopostrežnih trgovinah, pri transportiranju prtljage na letališčih in podobno. Ko blagajničarka udari končni znesek na blagajni, premakne trak košaro naprej. Heronov PVC trak je zamenjava za uvožene trakove. Še več. Sava, ki je edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji, jih že od vsega začetka izvaža v glavnem v Italijo, zanje pa se zanimajo proizvajalci z najvišjo svetovno kvaliteto, Američani, Danci, Zahodni Nemci. Zanima jih pa tudi nakup tehnologije; trenutno se zanjo zanimata Danska in Malezija. »Zrno je v tem,« pravi Heron, »da trakove delamo pri nas po drugačnem postopku, kot jih delajo v svetu. Pri nas uporabljamo klasično gumarsko opremo. Kapacitete so ogromne. Zunaj imajo za to posebno opremo. Ker si mi take posebne opreme ne bi mogli nikoli privoščiti, ker bi bila vsa uvožena, smo morali razmišljati v danih možnostih. Vse probleme smo primorani reševati preprosto, kot vemo in znamo. Odvisni smo od izvoza in v teh razmerah, ki jih imamo, moramo delati enako kvaliteto kot Zahod in to po nižjih cenah, da sploh lahko prodremo na tuji trg. Kvaliteta, ki jo prodajamo na Zahod, ne sme biti nikoli dvomljiva. Zato dobesedno delamo čudeže. Poglejte, prav te dni skušamo v tovarni rešiti velik problem. Nek stroj nam nagaja, izdelki s tega stroja so pa namenjeni v izvoz, naročeni so, roki so postavljeni. Hudo nas priganja čas. Noč in dan smo na delu. Da ga bomo ugnali, je potrebno tesno sodelovanje proizvodnje, razvoja, kontrole, konstrukterjev, vseh, ki karkoli znajo in vedo o stroju in njegovem delovanju. Že sume ideje so dobrodošle. Jaz vem, da smo sposobni, le vsi se moramo polno angažirati pri tem. Vsak problem, ki ga rešimo, je inovacija. Tudi neposredni delavec na stroju, ki reši nek problem, je inovator. Če . bi vse prijavljali, bi bilo inova- '• cij brez števila. Silno pomembno pa je: zaupati vase. Sposobni smo najmanj toliko kot na Zahodu, le dovolj ne zaupamo v svoje sposobnosti. Pa nimamo vzroka, da bi ne zaupali vase. Ce se zavzamemo, problem lahko rešimo. Brez težav res ne gre. Pod redne težave razumem tudi občasne strokovne prepire. Ne smeš računati, da bo uspeh takoj. Po različnih poskusih pride tudi uspeh. In če ni vsak poskus uspeh, nam .o ne sme zbijati morale.« D. Dolenc Akvarij — košček narave v stanovanju V 58 kvadratnih metrov velikem stanovanju Eda Šijanca v ulici Juleta Gabrovška 23 v Kranju je 18 akvarijev — Od 31 vrst različnih rib mu jih je uspelo razmnožiti 12 — »Kolegi me včasih zbadajo, da imam v stanovanju požarni bazen, meni in družini pa ta košček narave v stanovanju veliko pomeni«. Kranj — Pri Šijančevih bli- 'amišliati posledic ka- zu Ljutomera se je v družini b Ui Hi doletela pod- rodilo deset sinov. Predzadnji i-pod Sorskim poljem, f*kai nodobnega pripe- kaj po< kranjskem industrij-■ 'azenu. Tudi na dvori-"~n]skih delovnih or-stoje sodi s takimi odpadkov in vsaj * lahko, da so jih pred Panjem reciklirali v napadalno« ali pa j r"e već napadalno goš- 'ki posebne vrste, z'1 Jih ne bi smeli odla M^deponije komunalnih J"".'., že od začetka ma Tfiajo industriji, saj jih ^munala ne shranjuje ! poprej izbranih me ^poniji Tenetiše. Pro-~~>ln. razen nima po-kontrolhu **nostavno poln \ odlagališče - varno i n k ^nnjevanje posebnih ^Padkov,« pravi mag. je tudi kranjski i/ *et, ko je obravnaval H posebnih odpadkov, sklep, naj se an>di \ I Občini deponiju /,, vrste odpadkov ■tažnih lokacij so k a fyščenein glmokopn \ ku. m pa i/klnu >■!<,,, je pred 32 leti privekal na svet Edo. Že ko je kobacal okrog hiše, je imel najraje živali. In doma jih ni manjkalo. Življenje ga je 1973. leta pripeljalo v Kranj Zdaj je zaposlen pri (iasilsko-reševalni službi v Kranju, žena pa v Ibiju. Štiričlanska družina (šestletni Boštjan in štiriletna Simona) živi v 58 kvadratnih metrov velikem stanovanju v ulici Juleta Gabrovška 23 v sedmem nadstropju. Včasih je bilo v Kranju društvo akvaristov. Danes ga ni več. Je pa še precej akvaristov. Sicer pa sem za Eda Šijanca zvedel po naključju. Nekdo me je spraševal, če poznam nekega gasilca-akvari-sta, ki ima veliko najrazličnejših akvarijskih rib. »Iz raznih krajev Gorenjske se oglašajo in zdi se mi, da jih je vedno več. Akvarij v stanovanju je se najlaže primerjati 8 koščkom narave. Vsaj meni se /di (ako. Ker sem od mladih mig rad imel živali, sem domačnost v stanovanju v bloku zelo pogrešal. Bilo je pred šestimi leti. Bili smo na razstavi malih živali v Ljubljani. Tam sem se zagledal v velik akvarij društva akggrjstov. Prevzela me je in v drugje Tp/KO" trenutku sem se odločil. Edo Pijanec ima 18 akvarijev z 31 vrstami rib Zgodilo se je potem, kot se rado zgodi vsakemu začetniku. Nabavil si je posodo in si ured d vse potrebno, neki akvarist pa mu je podaril par ribic. Zal so kmalu poginile. »Najprej me je zelo potrdilo. Ko pa sem zvedel, da se s podarjenimi (slabimi) ribami pri začetnikih običajno zgodi laket, sem trmasto sklenil, da se bo sam začel izpopolnjevati v akvaristiki. Spraševal sem po akvai istih, jih obiskoval, hodil po razstavah doma in V Avstriji ter Italiji. Počasi sem si nabiral znanje in izkušnje. Danes delam v glavnem na pridobljenih izkušnjah, saj v slovenščini obstajajo le tri knjige s področja akvaristike.« Edo se je v akvaristiki lotil tistega, česar se marsikdo v tem ljubiteljstvu loti, vendar le redkim včasih uspe: razmnoževanja akvarijskih ribic. »Ure in ure sem študiral, sedel pred akvarijem, poskušal, čakal . . . Potem mi je uspelo. Bilo je to veliko zadovoljstvo in največje doživetje. Od takrat so se začeli kopičiti akvariji v stanovanju. Zdaj jih je 18 in v vseh skupaj je'blizu 1000 litrov vode. Kolegi me včasih zbadajo, da imam v (Stanovanju požarni bazen, meni in družini pa ta košček narave v stanovanju veliko pomeni, vse.« »Pa je res zelo težko razmnoževati akvarijske ribice?« »Bil sem popoln samouk in sam sem se dokopal do vsega. Akvaristi najraje ljubosumno čuvajo svoje uspehe, skrivnosti. Nič koliko je strogo uzakonjenih stvari, da pravkar rojeno ribico ali oplojeno ikro obči ržiš. Osnovna je higiena; potem pa so važne še kislost, trdota vode, toplota, svetloba, hrana v prvih dneh življenja in kasneje, zdravila proti boleznim in v primeru bolezni . . .« Poleg ribic Edo sam goji vodno rastlinje in živo hrano. »Žena včasih kar zmiguje z glavo, ko pogleda v kotza vrati v dnevni sobi. Tu imam pravo porodnišnico in boinišnico, pa tudi lekarno. Uspelo mi je, da na primer gojim artemije (to so mali morski rakci, ki so dva dni stari najboljša hrana za 14-dnevne ribice). Dokopal sem se tudi do gojišča t u bi tek -sov, ki so osnova za dober, lep in zdrav zarod.« Danes ima' Edo 31 vrst različnih akvarijskih rib. Razmnožiti mu jih je uspelo že dvanajst vrst. Med njimi so nekatere redke, dragocene, zelo lepe; na katere je še posebno ponosen: skalarke, okrepni so-mič (koridoras) bojna siamska riba, kolisa lalija,'modri nitkar in druge. »Zgodi se kakšen dan, da imam kar 15 porodnic in tudi več. Takrat žena kar zmiguje z glavo. Rojstva niso tako enostavna zadeva. In če ne bi imela z ženo takšne službe, se s tem prav gotovo ne bi mogel ukvarjati. Pravzaprav pa sem se zaradi dela, ki ga imava, in varstva otrok tudi začel. Dopoldne, ko sem v službi, žena pazi na otroke, popoldne, ko je žena v tovarni, pa jaz. Danes me to Ijubiteljstvo tako zaposluje, da nimam nobenega »prostega« časa. Pa tudi otroka že kažeta veliko zanimanje zanj. Boštjan na primer pozna vse vrste ribic in loči samca od samice.« »Kaj pa dopust ali kakšna druga odsotnost?« »Imam dobrega znanca, ki se prav tako ukvarja z akvaristiko; vendar je on bolj strokovnjak na tehničnem področju. Daljše odsotnosti si seveda ne privoščim in je tudi ne pogrešam. Pa tudi dolgčas mi ni, saj imam vedno dovolj obiskovalcev: ljubiteljev akvarijskih ribic. In vesel sem jih. Sicer pa zaradi akvarija, tega koščka narave v stanovanju, človek ni privezan doma. Tudi do tritedensko odsotnost si brez škode in skrbi lahko privošči, kdor ga ima.« A. Žalar Največji m najlepši je 230-litrski ukvarij GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22. JUNIJA 1984 NAŠI ŠPORTNIKI Janez Lampič: Nastop tudi v Los Angelesu K KANJ — Jugoslovanska olimpijsku kolesarska reprezentanc a še naprej drži prvo mesto v generalni uvrstitvi na letošnji kolesarski dirki Po .Jugoslaviji. Med našimi olimpijskimi fanti je tudi član kolesar skega kluba Sava iz Kranja, ena mdv ajsetlotni Jane/. Lampič. V ge neralni razvrstitvi vodi Jugoslovan Bruno Bulic, medtem ko je Jane/ I.ampit na odličnem četrtem mdstu. Jane/ Lampic bo skupaj / Bojanom Roptotom. Markom Cudermanom. Juretom Pavlicem, Primožem Čeri-noffl in Brunom Bulicem nastopil tucli na letošnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kdaj ste se zapisali temu garaškemu kolesarskemu športu? Začel sem letu 1979 kot starejši mladinec pri trenerju Nejcti Kalanu. Čeprav je bilo to za moja leta dokaj pozno, sem kmalu spoznal, da mi ta šport gre, čeprav je treba veliko trenirati. Res veliko smo delali in uspehi so se kmalu pokazali. Kot starejši mladinec sem v ekipni vožnji osvojil balkanski naslov in v tej konkurenci sem bil na balkuniu-di tudi prvi med posamezniki. Bil sem prvi tudi na dirki Po Istri in s savsko ekipo mladincev osvojil državno prvenstvo. Med posamezniki sem bil dvakrat državni prvak v ci-klokrosu in dobil tudi člansko dirko kot mladinec Po Avnoju«. Kmalu ste se nato vključili v članske vrste in postali stalni član naše državne kolesarske reprezentance. Kakšen je bil prehod in kakšni so vaši uspehi v članski konkurenci? Prehod m bil te/.uven. saj sem se hitro vklopil med moje starejše vrstnike, ki so mi veliko pomagali s svojimi nasveti. Svoje pa je dodal tudi naš trener Franci Hvasti. Kot reprezentunt smo osvojili prvo mesto na letošnji dirki »Trofej lavor« v Italiji, bili drugi na dirki Po Avstriji in dobili tudi nekaj mednarodnih dirk. Že tretje leto sem državni reprezentunt in leta 1982 sem postal državni prvak v ciklokrosu. V lanski sezoni smo bili Savčani ekipni državni prvaki in bili tudi prvi Po dirki Po Jugoslaviji. n Kot državna reprezentanca smo lani na svetovnem prvenstvu dosegli svoj največji uspeh. Na tem svetovnem prvenstvu je naša reprezentanca, v kateri sem bil tudi suni, dosegla odlično šesto mesto, medtem ko smo bili nu mediteranskih igrah v Cusablanci drugi, med posamezniki pa je zmagal moj klubski kolega Bojan Ropret. Na zdajšnji dirki Po Jugoslaviji mi gre dobro, saj smo kot ekipa vodilni, sam pa sem v generalni uvrstitvi še vedno na dobrem četrtem mestu. Upam, da nam bo uspelo zmagati in da tudi sam obdržim to četrto mesto«. D. Humor ATLETIKA Kabič zmagovalec mnogoboja Maribor - Na slovenskem prvenstvu v mnogoboju sta kranjski Triglav uspešno zastopala Kabič in Skraba; prvi je zmagal pri starejših mladincih. drugi pa je bil v konkurenci mlajših mladincev peti. Rezultati - Škraba - 190 m: 11.9. daljina; 584. krogla: 10.10. višina: 170, 110 m ovire: 16,2. skok s palico 200. kopje 48.18. 1000 m: :j.t)2.2: Kahič -100 in: 11.f>. daljava: 640. krogla: 13.62. viiina: 180. 400 m: 55,0. 110 m ovire: 14.0. disk: 44.88, skok s palico: 280. kopje: 52.28, 1500 m: 4:50.0. ITLETI PREŠERNOVE SOI.K I } litri v SLOVENIJI Maribor Nu finalu atletskega "do enskega pokala za osnovne sole so z r. njske nastopili kranjski in tiviški pionirji. l/ka/ali so se atleti osnovne . |e Fl »IM eta Prešerna i/ Ki arija, ki so zasedli četrto mesto, Rezultati — pionirji — 100 m: 4. Cr-venkovič (F. Prešeren) 11.9, 14. Maric (Polet Tržič); 1000 m: 4. Ožegovič (F. Prešeren) 2:45,3, 5. Šmid (Storžic-Tržič) 2:45.8; višina: 8. Čurčič 173, 7. Bohinc 173, 11.-12. Lasica (vsi F. Prese ren) 170: daljina: 12. Kran.jc (Brutstvo-enotnost Kranj) 534; krogla: 7. Zupančič (Tržič) 12,84; pionirke: 300 m: 14. Meglic (Kokr.ški odred-Tržič) 46,7: 60© m: 8. A/man (S. Jenko Kranj) 1:45.0; višina: 3. Čeferin 140, 10. Ho/, man (obe F. Prešeren) 140. L. Kogovšek NOGOMET Turnir v malem nogometu Športno društvo Kokrica, nogomet na sekcija, prireja v soboto, 29. in nedeljo. 30 junija veliki turnir v malem nogometu v spomin na dolgoletnega športnega delavca Koblck Dušana. Fkipe se lahko prijavijo do četrtka, 28. junija Na ta član bo ob 19. uri tudi /lobanje ekip Prijavmnu je 1.000.00 din. Vse tekme bodo odigrane na igris cu pri jezercih v Bobovka. g_ \ NOVO V KINU NVN1NE Ul UtF.ZFNSKF /tiODIIF je film erotične funtu-:ije. Marija je prišla r samostan polna religioznega eiitu:ia:vui. pobožnu, a naenkrat se :ačno : njo dogajati čudne stvari, na katere ni pripravljena .Vi mogla vedeti, da so vse nune v tem samostanu prodale dušo hudiču in da imajo poiu>či tu satanske orgije. \ razočaranju piše Ijube-:ensku pisma bogu in jih meče skozi okno pričakujoč, da usoda v:ume stvar v svoje roke . , . Zgodba filma OTOK SIVIIITI se prične leta 1964, ko neka bogata družina letine v svoji počitniški hišici na otoku, \jihoio hčer posili eden od gostov Dekličini nemški ovčarji napadejo posiljevulea in ga iznukuzijo. Cee leta je ladjico, na kateri potuje pet najstnikov zajela nevihta Frisitjcni so pristati na otoku, \ekdo se spomni, da tu živi neka nora žena s svojimi psi. Iščejo jo. a na otoku spet preži ubijalec, isti. ki so ga pred :i.r> leti zuzna-movuli psi njegove žrtve . . In vendar se komedija za vroee dni: pri filmu KAKO SIS ZNEBITI SVOJEGA ŠEFA ne bomo odlUna .obuvali. Tri Uslužbenke v neki veliki ameriški firmi, med njimi je Jane Fonda, ne morejo reč prenašati sinjega krutega in v svojo moškost :uljuhljenega šefa. I spe jim ga ugrabiti m zapreti v njegovo lastno hišo. V tem časa pa naprui tjo reformo v pisarni. Ko se šel vendarle reši in se vrne v pisarno, naleti na vrsto sprememb, zaradi katerih je celo pohvaljen .1 ne more prenesti rsega tega in se umukiie v '"" (hlheen italijanski film KO?A, M g* Je nžirulu Liliunn (umu,i. ki le OttMtmnM filmu Nočni portir, nv smemo /iumuhli. Ze snsvtllmuhnnih '/,„, u jih igrajo Buri Lancmmter, ClautUa Canfinah In Marcello Masiroln-ni mgotatlj» kvaliteto. FIlm fepoanti/*"Istoimenskem romanu knilže%nh ku Ualaparteja. Prikazuje prve dni po vdoru ta\exnlkov v Nempett. To Je hi/ ta* ko so na italijanskem fugu fejo otroke prodajah, da so pre/neh .. ŠPORT 08 KONCU TEDNA Kranj: spust Zarica — Brodarsko društvo Ki anj-Ka.jak-kanu klub prireja v nedeljo. 24. junija, ob 11. uri spust. Zarita -— tekmovanje za kajake in ka nuje na 6500 metrov dolgi progi po Savi od mostu pri tovurni Iskra do Vasi Prase (separacija Gradiš). Spust velja za slovensko prvenstvo in je primeren tudi za rekroativco. Tekmovanje bo potekalo v devetih kategorijah: kajak — pionirji, mladinci, člani, veteran«, članice in turisti, kanu enosed — mladinci in člani ter kanu dvosed — člani. Udeleženci tekmujejo nu lastno odgovornost; imeti morajo rešilni jopič, čelado in nepotopljiv čoln. Kranj: kolesarski maraton Kavka bar — Sport no društvo Jakob Stucin Hnist je Ptebiicev o in Kavka bar prirejata v nedeljo prvi kolesarski maraton od Kranja do Jezerskega. Start bo ob 10. uri pri Merkurjevi trgovini Grad binka na Primskovem in ne na Maistrovem trgu, kot so sprva predvidevu- 11. Kolesarji bodo s starta krenili v zaprti vožnji proti Jezerskemu, kjer bodo po končanem tekmovanju razglasitve rezultatov, podelitev pokalov, medalj in nagrad ter družabno srečanje. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 150 dinarjev vsak dan v baru Kavka na Maistrovem trgu 8 v Kranju in pol ure pred startom na prireditvenem prostoru, -dh Bled: prvenstvo Jugoslavije v golfu — Na golf igrišču na Bledu se bo danes, v petek, ob 10. uri pričelo mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije v golfu. Tekmovanje se bc sklenilo v nedeljo. Kamnik: kolesarski praznik — Domače kolesarsko društvo pripravlja v nedeljo tradicionalno, že osmo koiesar-sko akcijo »Družina na kolesu«, na kateri lahko sodelujejo družine s tekmovalnimi, navadnimi ali ponv kolesi, s prestavami ali brez njih. Za bolj zagnane kolesarje, ki se radi preskušajo kot pravi tekmovalci, pripravlja domače društvo še kolesarjenje na 14 kilometrov dolgi progi od gostilne Pod skalo v Kamniku do gostilne pod Kozjakom v Tuhinjski dolini Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in bo potekalo v petih kategorijah: puri — mlajši mladinec do 16 let in veteran od 35 do 45 let, starejši mladinec do 18 let in veteran, starejši od 45 let, oče in hči. tekmovalec in tekmovalka, družina z vsaj enim otrokom. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, izžrebani praktične nagrade Roga, vsi udeleženci pa prigrizek in osvežilno pijačo. Startnina zu pure je 200 in za družine 300 dinurjev. Sklepna slovesnost s podelitvijo priznanj in »polžjo dirko« bo nu športnem igrišču zu osnovno šolo Tomu Brejca v Kamniku, nato pa bo na sporedu zabava do večernih ur. — It. Grčar Modelarji v Elanu Kranj — lvenci letalskega mode larskega krožka osnovne« šole Stane* Žagar iz Kranja so v soboto. 16. juni ju, odšli na poučno ekskurzijo v begunjsko tovarno Elan. Ogledali so si proizvodnjo čolnov in jadrnic ter ja dralnih letal. Obiskali so se alpski le tulski center v Lescah. Miha Tabernik (KK Komenda) na konju Atosu. — Foto: J. Kimouec Dvodnevni konjeniški spored v Komendi Fizonov prvi nastop in prva zmaga čev Jože Hartman s konjem Fizonom njegov uspeh je s šestim mestom dx> polnil Ivan Kosec s konjem Fisonom Damjan Oražem (KK Brdo) s konjem Nepalom pa je bil sedmi. Na dirki s temeljem 1.28 je bila najhitrejša Leopol-dina na vajetih Vlada Žnidaršiča (KK Ljutomer), Alba MS z voznikom Tonetom Pavlinom (KK Triglav Bled) je bila četrta, Dino na vajetih Franca Hab-jana (KK Komenda) pa sedmi. Na dirki s temeljem 1.38 je zmaga odšla v Zagreb, domačin Tone Jagodic ml. s konjem Pinom II je bil šesti. Na dirki delovnih konj je bil najhitrejši Janez Pipan z Luž. — (cz) Komenda — Domači konjeniški klub je v počastitev krajevnega praznika pripravil zanimivi konjeniški prireditvi. V soboto je bil tradicionalni »Me-morial Alenke Žnidar« v preskakovanju čez 1,10 in 1,20 metra visoke prepreke. Med 16 jahači iz vseh konjeniških središč Slovenije je zmagal Matjaž Čik (KK Krumperk) na konju Aro-nu. Domačin Tomaž Tabernik s kobilo je bil šesti, njegov oče Miha, sicer prizadeven organizator in odličen tekmovalec (lani je bil osmi na državnem prvenstvu) pa je zaradi neposlušnosti konja Atosa ostal brez uvrstitve. Nedeljski spored je bil posvečen ka-saštvu. V osrednji točki, v tretjem teku krožne dirke Slovenije na 2000 metrov dolgi progi je absolutna jugoslovanska rekorderka Fegrina na vajetih Alojza Slaviča doživela poraz; zmagala je Pe-rela z voznikom Konradom Hojsom (KK Ljubljana), domači konj Darius (voznik Peter Zmrzlikar, lastnik Alojz Lah), ki je bil v Šentjerneju drugi in v Ljutomeru šesti, tokrat dirke ni končal. V icasaški dirki za pokal Komende je prvo nagrado (30 tisočakov) odnesel Jože Farkaš iz Ljutomera, domačin Janez Štremfelj s konjem Runom pa je bil peti. Edino zmago za komenški klub je priboril v dirki dveletnih kasa- MOTO ŠPORT Globočnik peti Ajku — Na znani motokros progi v madžarskem mestu Ajka je v razredu do 500 CCffl nastopil tudi Matjaž Globo-, nik ( \MD Kranj) Med 25 tekmovalci iz sedmih evropskih držav je zasedel peto mesto. MLAKAR SEDMI V NOV i GORICI Nova Gorica — Nu dirki za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 cem je Bobi Rendulič (AMD Kranj) osvojil 12. mesto, njegov društveni tek mec Željko Čuk pa je bil kljub okvari na motorju 19. Na dirki za slovensko prvenstvo v kategoriji do )r>0c' Ivan Jenko 91, 3. Jože Kirbiš 70; streljanje v tarčo srnjaka — ekipno: 1. Ljj Udinboršt II, 2. LD Udinboršt I, 3. t ry Jošt; posamezno — do 50 let: 1.'Janko Troha 90, 2. Tone Markič 89, 3. Marjan Markič 88: ekipno (streljanje na glinaste golobe in v tarčo srnjaka): 1. 1J) Udinboršt I, 2. LD Udinboršt II. 3. LD Storžič; posamezno: 1. Janko Troha. 2. Tone Markič, 3. Marjan Markič Tekmovanje je veljalo tudi kot izbir-no za slovensko prvenstvo, ki bo jutri in v nedeljo. 23. in 24. junija, v Kazlah na Primorskem Nastopili bodo Troha. Markič. Slatnar, Peric. Markelj in Pfla-um. v pliberku Četrti Pllberk V m d Ijo je bilo v Pliberku tekmovanje lovcev Furlanije-Juht ske krajine. Trsta, Slovenije in Koroške v streljanju na glinaste golobe, v tarčo srnjaka, lisice in gamsa. Ekipo Slovenije so zastopali tekmovalci Zve ze Lovskih družin Ljubljana, ekipa Lovske družine L'dinboršt pa je bila če J. Kuhar ■4 0 KINO AKt v/ (t:\rtn - gf k*aUa; umri txin erot mm \E\\TOHŠKl \<>( i <>h it;, is. ,,\ 20 urL 0 juniju; amer. barv < '<>< film \EWWRSKE NOCI <>h is., iti ,,i jo uri, premiera nem bare. erot filmu \l i.it tu/i w/v i PISMA ob " un funtja: jap. bare akcij film KARA ii hou \ V/K <>/> 10 itn. amer bttrr komedija HHAI.lt lil t -ESob !■>. un. amer luirr erot. film \h\\Y ORSKE KOCI oh it m m un. premier* amer. hare. sTliljnke OTOK SMHTI oh JI un. 2Y in 26. juniju: nem ban; emi plin XI \l\ i Ul Di // vsk.i PISMA ob 16 is In 20. un. '27. juniju; nem. bare erot jam VI \/\ i i.n r,i /i \sk i PISMA ob !<■ fn IS. uri. premiera ital hare plma KOZA ah 20 un 2M. juniju: Hal. ban: film KO/ 1 r,/, Hi. IS. in 20 un KKASJ STOH/IC - 22. juniju: ,„,, ban akcij, fitm KARATE UOH \ \7K ob HI. IS m 20 uri, 2.1. junija: amer hun akcij tlim STARI lfW.SK V od Hi in .'II urt. nem. Imn erot film RESSIČSF. /(,()l)l!l 6 (Ml ob N in IS uri. amer. ban- ttlm lOlJIH HtHK.II oh't<> un. pH mara umer hurr kamcili/c KAKO /MIHU SI SVOJF.OA šl FA Ob urt, :'.">. la 2ti juni fatamtr bmrv komedij« KAKO 7.XKtllTISI SVOJIMA ŠEFA oh Hi. IS in _>o ,,n. 27. juniju: amer han komeilga .11 1)1 \ l\IK)i; Ml ob Hi. IS ,„ >.t> ,,n. 2«. juniju; ume, ban- film ROl I I H lUHM.lt oh Hi., is ,n Ji) uri IH/.lC — 2J. juniju; ital ban m m i; \/ IIOIMK / MODKIMI ()č Ml ob 10 ION fntne barv ena komedija JA\ vi ///št t l'\lH\H ,,b r, uri, nem barv ena, film \IXI\A /./ uri. premieru ital hurr vojnega filma KOM ob it ur,.25. jiHiiju: trult Ufi*. , r,/„. KO/ \ ,,,, M Ja juniju; a m. i hm t film k\\llt>\ SMRTI ob Ii m 20 Uri 27. juniju; amer ban knm film KAMK)\ SMlill ob IS ,n 'u uri Jft juniju: amer ban komedija KA KO XXI".Hl 11 si SVOJIMA s/ / i p* U m JO. uri KAMNIH DOM 2:1. luniju; bmrv komedija 't Di \ i \iioitui ob tO, »n. amer bari akcij film KAMIOS SMRTI "h IS m JO un. amer. hare komedija kako si /\i nu i s t (un. 1 si i \ ob " un -'/. juniju; mm 1 luni al.ii film KAMIOS SMRTI Ob /•» 01 17, un. neni bare viol plm i;i\\i< \i ZOODBI ' del ob W uri, umer han- film TARZAS ix VJECOVA PRIJATELJICA oh 21. Uti, 25. in J<> juniju: umer bare film II1H(>\ ?b Ii ni 'ti Urt, 27. juniju; jup bare akeij film kaka 11tBOJEVHlk[»>> is 111 20 mi 2.h. juniju; am.-> hun /ilm kako si /MIHU SVOJEGA W/ 1 ob i* m JO. un IH 1'IKA - 21. juniju; m 1» ban akcij, tilm KARATE 110.11 \ \ik oh 15 urt. fnna ban erot komedija JAVX, I HIŠA \ 1'AlH/l ob 1 "i 19 uri, 2J juniju; ital barv ttmma KOZA Ob JO un. 27. juniju; nem lune erot film hi sxh \r/i.onm 2 del ob 20 uri, 2H. juniju: nem huir emi /ilm M MSA i.n ni/i\ska i'is \i a »b jo. url Jh.St\4(h RAMO 0 luniju: ital hme komedija POTOVASJl ZtKETOMpbll "> i'.i un. fntne barv, enn film nnms oh ji itn. 2:1. juniju: 11 mu hun erol hlmlllllllS oh I, m l'.i un. 21. juniju; CTRIC I kart film ii i i i <>\ oh ! . in 19 un 2V m 20 jiiatia. ume, Imn lilm \l\\UHlSKl MHlohli m 19 uri, 27. juniju; ital ''are fRm t'A/ HOJXIh / MODRIMIIM \lldb 11 <" '" "" // s/ \/( / /v 11/ 0 m 0 faaMai ume, bare film IIIIK>\ ob H 20 un. 21 miline ital ban film fHlTO\ 'v" 7 I H I H)\l ul, Hi un hum bure mu ihamu lili 11 IS nI, Ii 11, Ju Uri. !'•'» in 0 junij*!- umei ha 1, ,,01 film \KWYORSKI VfK lob 1: n, 19 uri M juniju: m,' barv atattb kajnedlkt HHAl.tl lil I I S ub Ii m , KU.IX.ISK 1 GORA - 22. junija: amer. hare. film KOI I i H HlHKilF ob It ur;. 23. juniju: umer. hurr. knm. film SHAKK\.HA STROJ ob 19. uri, 20. junija: 1 tul. hurr. film KOŽA ob lil un. DOVJE — 24. juniju: umer. hun: ukeij film STARI UHIŠKV ob 20. uri. 2S. junija: umer. bare knm film KAMION SMRTI oh Jtl un RADOVIJKA - 23. in 24. junija umer. ban film OFICIR IX (,l XII i:\t.\Xob is , JO. uri, 25. in 27. junija: umer bare. gm:lju> ka \oč (AROVSH ob 20, uri. 20. in 2S. juniju: umer hurr film VBOD /. VO//.A/ ob Jo uri tU.11) — 22. junija: ungl hare film BOL« \ K I RRITA V/./.l ob 20. un. 23. junija: danski Imn- film ZAKAJ XE PRIDEŠ V MOJO PttSTElJOob 18 t» 20. uri, 24. junija:amer. , (Hm \tx ČAROVXIC o()/*. un. danski hurr tilm ZAKAJ XI PRIDEŠ V MOJO kosi ii.io ob J J- uri, 25. 20. in 27. junija: , hare film OFICIR IS OKXTu:MAX ob JO uri BOHINJ - 2t juniju: anal barv fhm lial \ H A BRITANIJA ob 20. uri, 24. junija: umer bun' film RIBE MORILKE ob is. in >ll uri, 2H. junija: umer hurr. film OFICIR i\ i,i Mil MA v ob 20 Uri ŠKOFJA I.OKA SOKA - 22.. 23. in 24. juniju: nruiisku drumu ČASTNIK IX GENT-, j \t \ \ ob tU "i 20J0, 26. in 27. junija; akt 11 .filmVKtnT.StOXAI.FX ob ftft* ,„ Ig ;„, 0 juniju; w i< erot film (KXl flf\ u k ob 29.90 OBZORJE ŽELEZNIKI - 22. juniM; , fl,m mmsioNAm '(/ tO "V/ juniju: m 1» bare erot, ti!»< m> ( f , INTlRSAlt Ob 20,30 24. junij,.; amer k......dija /V 11 /•'< >f[ FtMl tu Ml „1, IS.iO 1" '" ;" 2>. juniju: ti , ,-. fco_ „„,/,,„ rOOTSVobŽOM iint I ANK - 22. juniju: nem. b.., . , \\iiit\lt \ INTERS \TI ob J'/ un, 2.1 S ,00,,,: emer drama Častnik [K, 22. JUNIJA 1984 GLAS SVETUJE KAM NA IZLET 11. STRAN GLAS KOM PAS JUGOSLAVIJA Se še. niste odločili, kam boste šli letos na počitnice? Pojdite v KOMIŽO na otok VIS, ker trata potovanje do tja samo TRI URE (letalo, avtobus, hidrogllser) ker boste letovali v slikovitem ribiškem mestecu na jugozahodni strani Visa. otoka sonca, stanovitnega vremena, opojnega vonja po rožmarinu in močnega vina ker vas čaka v hotelu popolno udobje ker ie tik pod hotelom krasna peščena plaza ker boste imeli možnost obiskati Titovo votlino ter svetovno znano Modro Jk£% cena počitnic v Komiži. v katero so Vračunani vsi prevozi, polni pen-7inni- vse takse in tudi stalno skrb Kompasovega predstavnika. NIŽJA, kot Janočitnice v enem od portoroških hotelov podobne kategorije nazadnje ker se cena počitnic kl/ub predvideni podražitvi letalskih in ne prevoz o v ne bo zvišala ODHODI: f^'f.?! Z (odSno od termina) Cw:rSdodSnoda6d00donicoa,n ■ t a^iiP tudi o znatnih popustih za otroke dobite v vseh Vse ostale ,n,ormac',,nirah in pri pooblaščenih agencijah. S pdjavami Kompasovih P°slovnln^ah . H »* „ velja pohiteti, ker je število m VAŠE POČITNICE SO LAHKO LEPŠE V UDOBNI IN MODNI OBUTVI Obiščite naše trgovine v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, na Bledu, Jesenicah, v Kamniku In Tržiču X c.. :V >sWqp KR A J E VNA SK U PN OST^^^^^^^ ~ K O VTU R N in VOD,CE S? o&GOB^SKEGA ODREDA GORENJSKI ODRED PREBOJNO VESCA 13.6.19^4 vabijo na PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA 13. JUNIJ KS Bukovica — Šinkovturn in Vodice ter 40 obletnice uspešnega preboja Gorenjskega odreda 13. junija 1944 v Vesci pri Vodicah V SOBOTO, 23. junija 1984 ob 17. uri pri spominskem obeležju v Vesci pri Vodicah PROGRAM PRIRE^E: Zbor P°^"£ Gorenjskega odreda na mestu zgodovinskega _ prikaz preuuja d°9nos?ni govornik - prvi komisar Gorenjskega odreda tov. vinko Hafner - Kultur2Lor?r9ečannie borcev Gorenjskega odreda s krajani KS 7 ^"mucarsk! koč. na Selu pri Vod.cah Tab«evilnigudeležbi vabljeni borci in aktivisti NOV, mladina K po'"0*, posebno vabimo borce — udeležence preboja! in občani. • ALPETOUR ŠKOFJA LOKA ALPETOUR Škofja Loka organizira v soboto, 23 junija na travniku Kopališča SORA v Škofji Loki ZABAVNO-GLASBENO PRIREDITEV KRESNA NOČ Z ANSAMBLOM SLAK Pričetek prireditve ob 20. uri Vabljeni vsi ljubitelji domače glasbe1 Veletrgovina j^jj špeceriDa TOZD MALOPRODAJA IZLETNIKI, TURISTI Obiščite prvorazredno gostišče »RIKLI« na Bledu Odprto vsak dan od 10. do 23. ure. Nudimo pijače in jedi po naročilu. Še posebej pa priporočamo: — Ploščo RIKLI — Pleskavico — Ribe Postrvi Za obisk se priporočamo! Gostišče RIKLI Riklijeva ulica 9 mmmmmmm——— Bled OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH IZLETI ZA SKUPINE V SAVINJSKI GAJ V slikoviti zgornjesavinjski dolini leži naravni park »Savinjski gaj«. Prijazni domačini izletnike popeljejo skozi skrbno urejen botanični vrt zanje je pripravljeno obilo jedi z žara in pijače, za ples pa igra prijetna vokalno-instrumentalna skupina. V bližini so možnosti za številne izlete, oglede in nakupe (Elkroj in Polzela). To je lahko odlično izbran cilj za vaš sindikani ali društveni izlet Za vse podrobnejše informacije, naročila in dodatne dogovore se oglasite na Kompasu v Turist servisu na Titovi 12 v Ljubljani, tel 216-404 ali 219-695. UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO Zaradi obnovitve prodajalne DEKOR KRANJ objavljamo od 25. do 29. junija VELEBLAGOVNICA KRANJ w Vjtriouju KRANJ Kuhinjskih elementov — razstavnih eksponatov v prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška 35. CENE IZPRED 19. 12. 1983 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO O LAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. JUNIJA 1984 IZBRALI SO ZK VAS V tovarniških prodajalnah GORENJSKIH OBLAČIL v Kranju in na Jesenicah smo opazili veliko izbiro ženskih plesira-nih kril v beli in pastelnih barvah. Izbirate lahko tudi med krili v pepita vzorcih itd. V prodaji so tudi bluze v karo vzorcu, narejene iz 100% poliestra. Za vse predstavljene artikle je enotna cena 1950 din. «ktoto Za dekleta, ki se rada modno oblačijo, imajo v trgovinah AL-MIRE zanimiv komplet, ki je bil nagrajen na Sejmu mode v Ljubljani. Narejen je iz mešanice bombaža in sintetike. Značilnost kompleta je široko krilo, poudarjeno z velikimi visečimi žepi. '0i MERKUR kranj Poleg gradbenega materiala imajo v MERKURJEV! prodajalni GRADBINKA na Primskovem pri Kranju tudi betonske mešalce s 1501 prostornine proizvajalcev »Liv« Postojna in »Lifam« Stara Pazova. Cena je od 29.852,00 din do 33.294,00 din. kovinotehna V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah so tudi letošnjo pomlad poskrbeli za vrtičkarje. Na sliki vidite 4 taktno motorno kosilnico GORENJE MUTA s tomoso-vim motorjem Cena 24260- din.. ZALPINO v vroče poletje Kaj jutri bo. ne povprašuj.' Vsak dan. ki sreča ga podari, v dobiček piši: zdaj nikari ljubezni, fant. ne zaničuj, dokler še daleč siva je čemernost: tih šepet zdaj išči zvečer na izprehajališči. kjer pričakuje te dekle! H o rac f eA Tovarna klobukov ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: - STRUGARJA - STROJNEGA * KLJUČAVNIČARJA Pogoji: uspešno zaključena IV. za-htevnostna stopnja, po možnosti s prakso, dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov Tovarna klobukov Šešir, p. o. Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po objavi. Za prožen in uren korak, s kakršnim mladenke danes hite v življenje, so pri Alpini pripravili kolekcijo sandal za pomlad in poletje '84. In kje vse lahko izbirate Alpinine sandale? V Kranju na Titovem trgu, v Škofji Loki pri hotelu Transturist in na Mestnem trgu, na Jesenicah v trgovskem centru, v Kranjski gori in v centru Domžal. Tudi na pošti lahko oddate mali oglas! RIBNICA SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Sekretariat za občo upravo razpisuje javno dražbo za prodajo NAJDENIH PREDMETOV, dvokoles in mopedov. Dražba bo v sredo, 27. junija 1984, ob 15. uri v garažnih prostorih občinske stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli občine Kranj. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete uro pred pričetkom dražbe. Slaščičarna pri kokrškem mostu na Hujah je dobila novo podobo Tu bo zdaj prijetno posedeti Začudeno so se v začetku maja pri slaščičarni Isaka Ramadanija ob Kokri ustavljali ljudje in opazovali kako ta dobiva novo streho, kako iz montažnega paviljončka raste prava zidana stavba. V borih enaindvajsetih dneh je Krani dobil na tem mestu prijetno hišico v alpskem stilu, ki se čudovito vklaplja v okolje Ploščad pred slaščičarno je lepo tlakovana, poživljajo jo pisani sončniki Tudi notranjost je vsa druga Le za 1,80 metra so stavbo razširili pa je pridobila celo dolgo vrsto novih miz Namesto prejšnjih 12 sedežev ob majhnih mizicah, kjer si se bolj stiskal kot sedel, je zdaj notri 55 sedežev, terasa pa ima dodatnih 50 sedežev. Zgradba je bila narejena po idejni zamisli Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju in sprejeta tudi od oddelka za urbanizem na kranjski občini Gradbena dela je prevzel zasebnik Ivan Ivič iz Predosel| Ta se je zares potrudil, da |e bil Kranj praktično le tri tedne brez te tako zelo obiskane slaščičarne Zdaj slaščičarna že spet normalno posluje Dela znotraj sicer še niso povsem končana, kajti sezona je tu in bodo morala počakati za jesen Na novo bodo namreč še uredili sanitarije in zgornje prostore, ki so jih pridobili z novo streho Zgoraj bodo sanitarije za delavce, čajna kuhinja, prostor za počitek in veliko skladišče Isak Ramadani in njegovi delavci so veseli da so občina in krajani njihove krajevne skupnosti Huje Planina ter Beograjska banka imeli razumevanje za n|ihovo prošnjo da bi že enkrat preuredili njihovo slaščičarno, ki je bila resnično skromna m se je slabo vklapljala v okol|0 Tudi med Ramadanijevimi prijatelji, ki so zadn|ič, ob se|mu civilne zaščite prišli v Kranj iz njegovega rodnoga Tetova, je obrto vijena slaščičarna toplo odmevala. Prijetno so bili presenečeni, ko so videli,da ima Kranj posluh tudi za ljudi iz drugih republik Saj bodo s prizadevanjem zasebnika praktično pridobili vsi. ludi kraj in ljudje, da o delavcih v slaščičarni, ki bodo odslej delali v veliko boljših pogojih, niti ne govorimo. Drugače izgleda ta konec Huj Zelenje je vse ostalo, tudi nov cvetlični nasad je urejen ob slaščičarni. Le še lepo dvižno platneno streho bodo pritrdili te dni nad vhod, da bo senca na terasi, in dokončali dela v zunanjem skladišču embalaže Dvojna vrata vodijo zdaj v slaščičarno ob kokrškem mostu ena k prodajnemu pultu in k sladoledom, druga pa v restavracijo, kjer bomo radi posedeli S stekleno steno bosta ločena oba prostora tako. da se bodo vsi tisti, ki bodo prišli sem po-sedet, v miru posladkali z njihovimi dobrotami; ne bodo jih motili kupci, ki bodo prišli sladice samo kupit Dobro zračenje so uredi« m gostje bodo tu lahko tudi kakšno pokadili. Prijeten družinski kotiček bo to, je prepričan Isak Ramadani. pOZl. mi bo tu toplo, kajti do takrat bo tudi že urejena centralna kurjava Ponudba bo ostala enako bogata kot doslej m cene konkurenčne Še vedno pa v Ramadanijevi slaščičarni ne bodo točili alkoholnih pijač Le sokove in razne hlajene brezalkoholne pijače boste lahko naročali Pa kavice seveda. Po teh slaščičarna pri mostu še posebej slovi Slaščičarna pn mostu je dobila neuraden naziv -Čebelica. Ze pre, so prijatelji to slaščičarno šegavo tako imenovali. Zdaj je Ramadan, dal -Čebelico- napisat, kar na vra a Zakaj pa ne' Sa, n. še nobene Čebelice v Kranju .n k sladk.m rečem to wne resnično pristoji os ETEK, 22. JUNIJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 13. STRAN GLAS DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC" KRANJ EJ Objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1984/85 v naslednjih oblikah: VISOKA TEHNIŠKA SO IA MARIBOR \a Drvi stopnji bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo. v*.rim« stopnji bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko, vabimo na tudi kandidate za vpis v VTO strojništvo, VTO kemijsko tehnologijo in VTO gradbeništvo za evidenčno prijavo. Prijave sprejemamo do 10. avgusta 1984, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: - spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole - rojstni list ~ P^tfdilcTo zaposlitvi ali potrdilo pristojnega zavoda, če kandidat ni zapo- - fzfavo«o plačevanju stroškov študija ali potrdilo DO 2 x - 2 fotografiji 4x6 EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek studii ie organiziran na prvi in drugi stopnji Prijavi sprejemamo do 1. avgusta 1984, možen bo tudi naknadni vpis. Prijavi je treba priložiti: - soričevalo o zaključnem izpitu na srednji soli - izpisek iz rojstne matične knjige - kratek življenjepis I Savoo krfSrt&tov «udija aH potrdi.o DO - 2 fotografiji 4x6 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SolSnje traja^G^ednov1^vsak razred. Prijave sprejemamo do 5. septembra 1984. Prijavi je treba priložiti: - spričevalo o zadnjem končanem razredu, - rojstni list _ potrdilo o zaposlitvi PoujTbo^rganiS^an dvoizmenško, tako, da se lahko v šolo vključijo tudi ti-stiUki delajo v izmenah. TEČAJI TUJIH JEZIKOV Haliovalni in tečaji konverzacije angleškega, nemškega in ltali-začetni, naaaijev . . č -j francoskega in ruskega jezika, janskega )!*l™Č*„™niZ&amo tudi za DELOVNE ORGANIZACIJE -Š^tofne%Ji že!|o pa tudi po posebno prilagojenih programih. Tečaii tujih jezikov za otroke: jQiio„fllni tečaji nemškega in angleškega jezika za predšolske ^Oi^Sne otJoke (•-« .e«>. Tečaj slovenskega jezika: *a de.avce iz drugih -PUb>™b™ i^M. Prijave sprejemamo do 10. sep IZOBRAŽEVANJE V .ZVF.NSOUSK.H OBLIKAH f ^ SSaaSSS?-- korespondence - JSJ .Klamscnega poslovanja r - tečaj naprav za ogrevanje ~ £Ž za uprlja!« ^Ionskih centra! " ^TnTSv in aaprav - tečaj vzdrzevai j« v; ličarje v -^iSkon^vUiz^nji I Č£ tehniškega risanja - tečaj xa snažilke ^'sprejemamo do 20. septembra ,9*4. PROMETNA TEHNIŠKA ŠOLA S Šolskim centrom za cestni promet iz Zagreba se dogovarjamo za organizacijo ŠTUDIJA ZA ORGANIZATORJE NOTRANJEGA TRANSPORTA. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1984. Prijavi je treba priložiti: — spričevalo o končani izobrazbi — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o plačevanju stroškov šolanja ali potrdilo DO 2 x — 2 fotografiji 4x6 V sodelovanju z DOPISNO DELAVSKO UNIVERZO UNIVERZUM LJUBLJANA organiziramo v šolskem letu 1984/85 dopisno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah, in sicer: 1. Po skrajšanih programih za KOVINARJE bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — obdelovalec kovin — vzdrževalec in upravljalec strojev — spajalec in rezalec kovin V izobraževanje po skrajšanih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so končali šest razredov osnovne šole in so zaposleni. Šolanje traja dve leti, ki se potem lahko nadaljuje v srednjih programih. 2. Po srednjih programih za KOVINARJE bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah: — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajalec — monter in upravljalec energetskih naprav — finomehanik *— strojni mehanik — strojni tehnik V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in ki so uspešno končali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje šolanje traja tri leta. Za smer strojni tehnik pa šolanje traja štiri leta. 3. Po skrajšanih in srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih za ENERGETIKA, in sicer v naslednjih usmeritvah: — elektromonter — elektroinštalater — obratovni elektrikar — elektromehanik — mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov Vpisni pogoji za kandidate so isti kot so vpisni pogoji za izobraževanje po programih za kovinarje. Organizacija izobraževanja: Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so tudi predavanja ali srečanja udeležencev s konzultacijami za posamezne predmete. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Pripominjamo, da gre za metodo racionalizacije izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces. Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra. Vsa predavanja, konzultacije, vaje (praktično delo) bodo organizirana v Kranju. Način prijave: — Kandidati dobijo na delavsko univerzo prijavo, ki jo izpolnijo in opremijo z naslednjimi dokumenti: — potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti ali — spričevalo o dokončani osnovni šoli ali — spričevalo o dokončani poklicni šoli ali — zadnje šolsko spričevalo — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi — potrdilo delovne organizacije ali izjavo o kritju stroškov šolanja Prijave sprejemamo do 20. septembra 1984. Prijavljene kandidate bomo o pričetku izobraževanja obvestili pravočasno. Vpisnina v šolskem letu 1984/85 je 250 din. LIP I • Dl a 1 Lesna industrija Bled, n. sol. o. Ljubljanska 32, Bled - . m\fm nodlagi sklepa delavskega sveta z dne 2. 7. 1982 ^ž&č nepremičnine v k. o. Lancovo: lovno stavbo (sortirno lopo) v izmeri 210 kv. m., stoje-_ posto celi št 215, s pripadajočim dvoriščem v izmeri čo na 78 kv ter m- ter lovno stavbo (skoblarno) v izmeri 379 kv. m., stoječo — P^parceli št. 216/3, s pripadajočim dvoriščem v izmeri zfizklic^o ceno 1.412.175.00 din. bo opravljena z zbiranjem pisnih ponudb. ™*aJa sorejemamo do vključno 30. 6. 1984. Ponudbe je Pisne ponua"« *ra kuverti na naslov: Up. Lesna industrija treba posl«" ktor\ Bled, Ljubljanska 32, na ovojnico pa napisati Bled, «pl/>sn,_ p0nudba za nakup nepremičnin«. »Ne odP'r*J emjčnine lahko ogledajodne27. 6.1984 medl3.in bteresfentis ^ KvanjsR. zgradbi na Lancovem št. 7. 14. uro prl poravnati celotno kupnino takoj po podpisu po- Kupec bo aoi f tudi vse stroške kupne pogodbe, vključno s pro-godbe. KuPet ponudniki morajo najkasneje do 25. 6. 1984 vpla-nuetnim dav* višini 5 odstotkov od izklicne cene vrednosti na rabati kavC*J601-14029 LIP Bled, TO Podnart. ^in 51540- ,atno informacije lahko interesenti dobijo v sploš-Eventualne a Q up Bled nem ^ektoiJ"-- . KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Delavski svet TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof, v skladu z 41. členom, 7. odstavek in v skladu z 49. členom Statuta TOZD Tovarna olja Oljarica Britof razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva: — KOMBI — avto IMV 1500, leto izdelave 1979, reg. št. KR 798-16, št. motorja 8066, št. šasije 49745, prevoženih 104.000 km, nosilnost 1 tona, oziroma 8 oseb, inventarna številka 361770, izklicna cena 148.000,00 din. Javna dražba za prodajo bo izvedena v petek, dne 29. 6. 1984, ob 12. uri v TOZD Tovarna olja Oljarica Britof. Ogled je možen uro pred izvedbo javne dražbe v temeljni organizaciji. Osnovno sredstvo se prodaja v Stanju, kakršnem je, po principu videno — kupljeno. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe na blagajni temeljne organizacije. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. JANKO PERKO roj. 1930 smo se poslovili v četrtek, 21. 6. 1984, ob 16. uri i: Od njega hiše žalosti, Gorice 5, na pokopališče v Gorice. S,ND1KALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD OBRT, b. o. Objavlja prosta dela in naloge KVALIFICIRANEGA MIZARJA - 2. delavca KVALIFICIRANEGA SLIKOPLESKARJA - 2 delavca KVALIFICIRANEGA PEČARJA - 2 delavca Pogoj: — poklicna šola ustrezne stroke ter eno leto delovnih izkušenj, — delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece PRIUČITEV ZA SLIKOPLESKARIA - 2 delavca Pogoj: — nedokončana osemletka, starost najmanj 18 let in zdravstvena sposobnost, — delovno razmerje se sklepa za določen čas šest mesecev, zaradi povečanja del Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, M. Vadnova 1, Komisija za delovna raz-* merja TOZD Obrt, Kranj. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave DEŽURNI VETERINARJI od 22. 6. do 29. 6. 1984 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel. 23-518 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Jesenice in Radovljica URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 KRANJ I ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška 53 c Objavlja potrebe po delavcu za opravljanje nalog VODILNI PROJEKTANT Delo obsega: samostojno izvedbo najzahtevnejše dokumentacije, sestavljanje projektnih nalog, vodenje dela v skupini Pogoji za opravljanje dela: — diplomirani inženir elektrotehnike — smer energetika, — strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov " — poskusno delo 3 mesece Opomba: Kandidatu, ki nima opravljenega zahtevnega strokovnega izpita, omogočamo, da ga opravi po nastopu dela oziroma po izpolnitvi pogojev za opravljanje Rok za prijavo je 8 dni od objave. Vloge naj kandidati pošljejo na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. Osnovna šola IVANA TAVČARJA GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. CISTILKE na centralni šoli Nastop dela takoj. 2. UČITELJA LIKOVNE VZGOJE PA ustrezne smeri, od 1. 9. 1984 dalje — za določen čas — nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu: 3. KUHARICE na centralni šoli — KV kuharica od 15.8.1984 do vrnitve odsotne delavke (april 1985) 4. KUHARICE na centralni šoli — KV kuharica od 1. 9. 1984 do 11. 12.1984 — polovični delovni čas 5. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA PA ustrezne smeri od 1:9. 1984 do vrnitve odsotne delavke 6. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA PA ustrezne smeri od 1. 9. 1984 do 12. 12. 1984 Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na osnovno šolo Ivan Tavčar, Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. ] Ljubeč na Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 GLAS 14. STRAN MALI OGLASI PETEK, 22. JUNIJA 19«d MALI OGLASI tel.:27-960 _ PRODAM_ Prodam KO/C). Rok Triplat. Brezni ca 26. 04274 Žirovnica 6819 V juniju bom prodajal dva meseca stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik. Log 9, Škofja Loka 6500 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg. Posavec 16. Podnart 6621 Prodam PUJSKE, stare 8 tednov. Oman. Zminec 12, Škofja Loka 7140 Prodam 3500 kosov stare cementne STREŠNE OPEKE špičak, starinske SANI »zapravij ivček« ter »PAJKL« za čiščenje pšenice — kot starina. Ogled od 16. do 20. ure. Marko Jazbec, Retnje 9/A. Križe 7250 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO z oblogo. Šenčur, Kural-tova 4 7257 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠI CE. Stanonik, Log 9. Škofja Loka 7267 Prodam KRAVO pred telitvijo. Praše 8, Mavčiče 6786 Prodam ZI.ATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 6979 Prodam 200 PUNT. Pevno 6, Škofja Loka 7325 Prodam PPR KABEL 2 x 1.5 kv. mm, 400 m in P ŽICO 1.5 kv. mm, 1000 m. Telefon 24-086 7326 Prodam 3 kub. m belega fasadnega PESKA in 2 kub. m navadne PftlVKE. Martin Mrgole. Dežmanova 2, Kokrica - Kranj 7327 Prodam KOKOŠI, odlične nesnice, stare leto dni. za nadaljnjo rejo ali za zakol. Bajd Miro, Križe 81 7328 Prodam moško POROČNO OBLEKO št. 46. H rastje 176 7329 Prodam ŠIVALNI STROJ danita elektronic. Majda Žumer, Ul. Milene Korbar 32, Kranj 7330 Prodam nov POGRAD (postelji). Telefon 27-625 7331 Prodam ročni VOZIČEK z derco in domače ŽGANJE. Zg. Bitnje 43 7332 Prodam TROSED in dva FOTELJA. Marko Cosič, Vrečkova 7, Kranj 7333 Prodam barvni TELEVIZOR telefun-ken. Jezerska c. 22/A 7334 Prodam dobro ohranjene VPREŽNE G RABLJE. Janko Tišler, Zadraga 14, Duplje 7335 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Ku-belj. Zapoge 33. Vodice 7336 Prodam brejo KRAVO. Stenovec, Verje 47, Medvode 7337 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7. Gorice — Golnik, (Bido-vec) 7338 Prodam KRAVO, brez ali s teletom. Velesovo 9, Cerklje 7339 Prodam leseno BRUNARICO, z 86 kv. m zemlje. Voklo 30, tel. 064/49-136 GUMI ČOLN sport Beograd in TO-MOS 4,5, prodam. Kranj. Križnarjeva 5 ~ *. 7341 Prodam PREDŠOTOR za camp prikolico 380. Knific, Kranj, Oprešnikova 29 7342 Poceni prodam nov WALKMAN in novo PONY KOLO. Telefon 24-369 7343 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 24-369 "7344 Prodam komplet DNEVNO SOBO, za 4 SM Kranc. Tuga Vidmarja 10, Kranj — Planina II. 7345 CAMP PRIKOLICO, poljsko, z baldahinom, za 4 osebe ih tovorno PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Telefon 064/77-879 v nedeljo 7346 CAMP PRIKOLICO Q 380, zimske izvedbe, z baldahinom, prodam za 20 SM. V kampu Rovinj. Naslov v oglasnem oddelku 7347 Prodam zastekleno OSTREŠJE za rastlinjak. Jože Švegelj, Letence 18, (iolnik 7348 Prodam dobro ohranjeno in opremljeno OTROŠKO POSTEIJICO. Jelica Gale, Gorenjskega odreda 18, Kranj, tel 27-026 7349 Prodam SEDEŽNO GARNITURO z mizo. Ogled v soboto in nedeljo. Silva Mauko, Grdnikova 123, Radovljica 7350 Prodam nemški ŠOTOR za 40.000 din. Telefon 21-240 7351 Prodam mlado KRAVO s teličkom, po izbiri in TELIČKO, težko 200 kg Virmaše 42. Škofja Ix>ka 7352 Prodam ŠOTOR PRIKOLICO skif mi. Telefon 50-824 7353 Prodam delovne MIZE iz kovinskega ogrodja. Naslov v oglasnem oddelku 7354 Ročno PREŠO (knaker) in PPR ŽI CO 3x1.5 kv. mm, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 7355 Prodam večjo količino GAJBIC. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 7356 Prodam DESKE za opaž. Kadivec, Hrastje 131, Kranj 7357 Prodam 4 mesece staro KOZO, belo. Gorica 10/A, Radovljica 7358 Prodam dva PAPAGAJA in KLETKO Kranj, Luznarjeva 11, tek 064/23 240 7J59 Zaradi selitve prodam nekaj starega POHIŠTVA. Vidic, Cankarjeva 8, Ra-~j - 7360 Prodam športni OTROŠKI VOZI CEK in otroško POSTEIJICO z jogi-|(>m Vladimir Bukovnik, Trboje 12-|.{(i Prodam gumijust ČOLN za4os^-m oblazinjen manjši LEŽALNI STOL. Informacij« po tel. 26-731 v soboto in nedeljo ves dan. med tednom popoldan poceni prodam mlad« KANARČKE l>nmu/u . Grohanevo 58, Skolju Loka Ugodno prodam 156 kosov BETON SKiH BLOKOV 19 x19 x 39, 28 kosov irif^SKIH BLOKOV* 19x39*3« m popolnoma novo OMARO za v dnevno sobo. temno rjave barve, 210 x 130 x 60. Franc Mahne. Krožna ul. 10. Kranj 7363 Prodam belega KANARČKA - pevca, s kletko. Telefon 21-608 7364 Prodam 800 kg betonskega ŽELEZA 10 mm: Telefon 44-683 po 20. uri 7365 Prodam PUNTE. Telefon 21-994 7386 VRTNO UTO 5x2,5 m'z WC, prodam. Telefon 064/21-625 7367 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Aljančič, Hudo 2, Tržič 7368 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK in otroško POSTEIJICO z jogi-jem. Bukovnik, Trboje 129, Kranj 7369 JARKICE, rjave, stare 10 tednov, prodam. Zgoša 47/A, Begunje 7370 Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno heublitz. Šenčur, Pipanova 38 Prodam elanov ČOLN T 300 in MOTOR tomos 4. Žvegelj, Grmičeva 19/A, Kranj-Čirče 7372 Prodam dobro ohranjene KNJIGE za 8. razred, po nizki ceni. Blagojevič, Valjavčeva 13, Kranj. tel. 23-828 7373 Ugodno prodam dve termo OKNI 120 x 140, vratno krilo 71 D — mahago-ni, 10 vreč APNA, 150 kg betonskega ŽELEZA 12 in 10 kub. m. TERVOLA v ploščah. Bogataj, Selo 20/A, Žirovnica 7374 Ugodno prodam 10 dni starega BIKCA simentalca za rejo in 50 litrov ŽGANJA. Zg. Duplje 26 7375 Prodam KRAVO s teletom po izbiri. Pogačnik, Otoče 21, Podnart 7376 Prodam KOMBI PLOŠČE, troslojne 5 cm, 65 kv. m; in balkonska VRATA 100 x 220 cm, ročna izdelava. Telefon 064/83-773 7377 Prodam 7 mesecev staro TELICO. Potoče 5, Preddvor . 7378 Prodam pocinkano PLOČEVINO za žlebove. Naslov v oglasnem oddelku 7379 RADIOKASETOFON stereo 18 W, mekotron, prodam.Ažman, Predoslje 31/A, Kranj 7380 Ugodno prodam 40 kv. m PLOŠČIC za balkon. Posavec 132, Podnart 7381 Prodam 9 mesecev brejo .KRAVO. Krč, Leše 40-, Tržič 7382 Prodam novo dekliško KOLO, 24 col, za 7.000 din. Telefon 28-943 7383 JARČKE, hisex. rjave, stare dva meseca, lahko dobite vsak dan. Jermol, Podbrezje 52, Duplje 7384 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, POSTELJICO z jogijem in STAJICO. Telefon 24-267 7385 Prodam novo. nerabljeno termoaku-mulacijsko PEC za centralno kurjavo, brez bojlerja, ferrotherm FF 25 (desno). Franc Šolar, Brezje 29 7386 Prodam JARČKE. stare 2 meseca in KORUZO. Fujan, Hraše 5, Smlednik 7387 Prodam »KURJO DRUŽINO« — piščančki, petelini, kokoši. Telefon 83-853 7388 Prodam 5 let staro, malo rabljeno, klavirsko HARMONIKO vveltmaister, 80 basov, 5 registrov, cena 3,5 SM. Telefon 064/05-124 7389 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, v devetem mesecu brejosti. Sp. Lipnica 20, Kamna gorica 7390 Prodam vrtne KLOPI, ČOLN elan T.245 in MOTOR tomos 4 KM. Kranj, Gregoričeva 5, Čirče 7391 Prodam KRAVO, po izbiri, s teletom ali pred telitvijo. Rogač, Zg. Lipnica 4, Radovljica 7392 Prodam drobni KROMPIR. Zalog 4, Cerklje 7393 Prodam raztegljiv KAVČ. 2 FOTELJA in novo POSTELJO. Kokot, tel. 26-361 dopoldan 7394 Prodam težko KRAVO s teletom. Po-ljanec, Rečiška 37, Bled 7395 Prodam 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE kikinda. Kranj. Cesta na Klanec 48 7396 Prodam 3 leta staro KRAVO, ki bo jeseni teletila. Langus, Gorjuše 43, Bohinj 7397 Prodam dva TELETA simentalca, bikca ih teličko, stara po 15 dni. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 7398 Prodam ELEMENTE za gradbeno barako 4x3. Rudi Volčič, Ješetova 28/E, Kranj, tel. 23-907 7399 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe in 80-litrski AKVARIJ, komplet z ribicami. Simonovič, Zg. Bitnje 54, Žabni-ca — popoldan 7400 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in IOMIVALNI STROJ zanussi-končar, novo, še nerabljeno. Marinka Rupar, Kovski vrh 4, Škofja Loka 7522 Prodam rabljen 3-fazni BETONSKI MEŠALEC, 80-litrski, viseč BOJLER, litoželezno kopalno KAD in 7 vreč APNA. Telefon 60 309 7523 Prodam OVCE. Grad 5, Cerklje 7524 Prodam holder ŠKROPILNICO, 10-litrsko in tomosov TRICIKEL. Šmartno 6, Cerklje 7525 Prodam KRAVO s prvim teletom. Cerkljanska dobrava 2. Cerklje 7526 Prodam 5 tednov starega TELETA za pleme. Češnjevek 11, Cerklje 7527 Prodam nova balkonska VRATA ter-moton-jelovica 220 x 140. Janez Hafner. Žabnica 31, tel. 44-554 7528 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico gorenje muta. Peter čadež, Binkelj 28, Škofja Loka. tel. 61 802 7529 Prodam samohodni OBRAČALNIK pasquali diesel in PUHALNIK za silos. Ciril Krajnik, Breznica 5, Škofja Ixika Prodam GRADRENO'BARAKO, ŽELEZO, premera 6, dimniško OPEKO, dvakrat žgano, modularc B 4, bel pe sek za teranovo in 6 kosov schiedel dimnik, premera 20. /. dvema zračnikoma po /elo Ugodni ceni (višek od novo gradili'') Sk«>fjii Loka. tel 60 758 po •poldan * ' flRM LONČARSKO PODJETJE KOMENDA odkupuje stara ostrešja in vse vrste mehkega lesa (bor, smreko, jelko, brezo, jelšo) ter slamo ali seno slabše kvalitete. Cena ugodna! Informacije vsak dan od 6. do 14. ure na tel.: 061-841-015 Prodam starejši ŠIVALNI STROJ, zelo ohranjen, z ohišjem za 1 SM. Bre-zar, Britof 112, Kranj. Prodam PUNTE in BANKINE. Ravnikar, Koširjeva 3, Škofja Loka 7532 Ugodno prodam RADIATORJE. Bla-goje Jungič, Kidričeva 74, Škofja Loka 7533 Prodam malo rabljen ŠOTOR za 4 osebe. Marko Flander. Knape 16, Selca 7534 Prodam POTA PIJ AŠ KO OBLEKO, SURF tornado, opremo in ŠOTOR krk. Oblak, Šolska 12, Škofja Loka 7535 Prodam 40 m' kostanjevih DRV za centralno kurjavo. Kržišnik Jože, Ož-bolt 21, Škofja Loka 7536 Prodam ŠPORTNO KOLO na 5 prestav, dobro ohranjeno in PEČ na olje. Lojzeta Horvata 5, stanovanje 5, Kranj . • 7537 Prodam 8 tednov stare JARKICE, rjave, dobre nesnice. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič 7538 Prodam bencinski MEŠALEC. Ogled v petek in soboto popoldan pri Gol-majer, Hotemaže 95, Preddvor 7539 Prodam dve KOSILNICI mortel, za traktor zetor 2511 do 4911. Skodlar, Jezerska 99, Kranj 7540 Poceni prodam rabljeno ŽIMO. Cesta JLA 20, Kranj 7541 Prodam novo orehovo SKRINJO (in-tarzija, rezbarija) 90 x 45 x 45 cm. Visoko 91, Šenčur v 7542 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali brez. Virnik, Rupa 25, Kranj 7543 HARMONIKI hohner atlantik IV. N de lux in melodija 60 B, prodam. Telefon 22-007 7544 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK sokol 140. Vodnikova 10, Bohinjska Bistrica 7545 Prodam tri OVNE jezersko-solčav-ske pasme, večjega in dva manjša za pleme ali za zakol ter rabljena OKNA in VRATA. Mihehč, Poljšica 23, Podnart 7546 Prodam dolgo, uvoženo, žensko POROČNO OBLEKO za višjo postavo. Hotemaže 52, Preddvor 7547 Prodam brejo TELICO, eno leto starega BIKA in OSLA. Visoko 90, Šenčur 7548 Novo prenosno, vrtečo, krožno ŽAGO 250 special T 10 in malo tračno ŽAGO, prodam. Jakob Pungeršek, Pot na Jošta 7, Kranj 7549 Prodam 1 m' suhega, razžaganega LESA oreh in češnjo, ter lep moderen ŠOTOR za tri osebe. Kalan, Breg ob Savi 74. Mavčiče 7550 Prodam 120-basno klavirsko HARMONIKO vveltmeister z 11. registri in električno KITARO. Majda Gabud, Moša Pijade 15, Kranj 7551 Prodam macesnove DESKE in PLOHE. Telefon 47-087 7552 Prodam nov vrtni LEŽALNI STOL. Telefon 25-919 7553 Prodam fantovsko KOLO na 5 prestav, dele diferenciala za moskvui m dvojne lesene LESTVE. Telefon 22-497 7554 Prodam GOBELIN »Zadnja večerja«, 150x50 cm, delan z volno. Sonja Ro-blek. Bašelj 36, Preddvor, tel. 064/45-292 7555 Prodam otroško športno KOLO junior, na 5 prestav. Koželj, Hotemaže 58, Preddvor, tel. 45-069 7556 Prodam KOLO sprint. Žumer, Mile ne Korbar 32, Kranj 7557 Prodam otroški športni VOZIČEK ... NAHRBTNIK za nošenje otroka. Naslov v oglasnem oddelku. 75511 J?rodam lažjo KOBILO, primerno za vsa kmečka dela in enoletno ŽREBICO ali menjam za goved. Žiganja vas 31, T7559 Prodam 1 m' smrekovih PLOHOV, debeline 9 cm in 1 m* debeline 5 cm. Lahovče 63, Cerklje 7560 Prodam lepo ohranjeno otroško POSTELJO z jogi vložkom. C. na Klanec 3, Kranj, tel. 21-352 7561 Prodam čmobel TELEVIZOR gore nje oniks, cena 10.000 din in RADIO KASETOFON, za 5.000 din. Kranj. Ja ka Platiše 3, stanovanje 32 7562 Prodam več ZAJCEV in ZAJKEIJ, starih 2 meseca. Žefran, Bistrica 13. Naklo 7563 Prodam novo kombinirano PEČ za v kopalnico (elektrika, drva) in 300 kg LEPILA za keramične ploščice. Informacije po tel. 22-791 od 15. do 20. ure 7564 Prodam BOS KOSILNICO. Franc Pogačar, Tenetiše 5, Goln i k 7565 Prodam ENCIKLOPEDIJO Leksiko grafskega zavoda Zagreb (6 knjig), vezano v usnje, izdaja 1969. Telefon 40*549 750« Prodam farov »PAJEK« za obračanje sena. Sp. Brnik 5. Cerklje 7567 1'i i »dam ohranjen električni ŠTEDILNIK gorenje Hočevar, Tuga Vid marja 12, Kr.mi , jgj Prodam GOSTINSKI ŠANK; m ku pim avtomobislk. motor /abo . it i o en TS special. Telefon 81 723 7569 Prodam '»tednov stare Pl fJSK i pun, Zabreznica 17, Žirovnica 7570 Prodam betonski MEŠALEC, trajno .mro PEČ in desno stran ŠKOIJKE za liata 750. Prebačevo 46 Prodam več GOBELINOV. Telefon 21-600 po 19. uri 7572 Ugodno prodam lesene FASADNE ODRE. Telefon 77-097 . 7573 Prodam novo traktorsko rotacijsko KOSILNICO sip 165. s kardanom in rabljeno ročno motorno KOSILNICO mo-tv. Pušavec Franc, Hudo 1. Kovor — Tržič 7574 Prodam KRAVO, po drugi telitvi ali TELICO pred telitvijo. Potočnik, Rovte 8. Podnart 7575 Prodam malo rabljeno zamrzovalno SKRINJO LTH. 380-litrsko in rabljen 80-litrski BOJLER tiki. Pokopališka pot 7, Naklo 7576 Ugodno prodam dve leti staro OMARO »Vrbas« za v dnevno sobo. Telefon 23-888 v soboto 7577 Prodam barvni TELEVIZOR iskra, na daljinsko upravljanje. Muhelič, Planina 2, Kranj 7578. Prodam ĆB POSTAJO emens HY GAIN. 40 kanalov AM 27 MHZ. Gasar. C. 4. julija 25. Tržič 7579 Prodam ČOLN sport Beograd II. Telefon 28-059 7580 Prodam KONJA, starega 8 let. Jakob Frelih, Laniše 12, Sovodenj 7581 Ugodno prodam BRAKO PRIKOLI CO. rabljeno dve sezoni. Informacija po telefonu 23-341 — int. 38. dopoldan (Dulc) KUPIM Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rabljeno rdečo STREŠNO OPEKO. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Ali Topanica, Sr. Bitnje 5, 64209 Žabnica 5879 Kupim rabljena OKNA in VRATA. Ponudbe na naslov: Gani Topanica, Sr. Bitnje 5, 64209 Žabnica 7282 Kupim SOBNO STRANIŠČE za bolnika. Pivk, Galetova 2, Kranj 7401 Kupim smrekove HLODE. Tršan, Hraše 14, 61216 Smlednik 7402 Kupim dobro ohranjen MLIN — šro-tar za koruzo. Janko Tišler, Zadraga 14, Duplje 7403 Kupim električni BETONSKI MEŠALEC. Ponudbe po tel. 064/70-022 zvečer 7404 Kupim ročni POSNEMALNIK za mleko. Ravnikar, Koširjeva 3, Škofja Loka 7582 Kupim rabljen TRAKTOR, cena do 50 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 7583 Kupim rabljeno KOLO za 10-letnega otroka, na 5 prestav. Telefon 83-325 VOZILA_™ Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Cesta na Klanec 38, Kranj. 7078 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, poceni prodam, motor po generalni. Telefon 28-427 6701 Po delih prodam AMI 8. Ogled od 16. do 20. ure. Marko Jazbec, Retnje 9/A, Križe 7285 Prodam ZASTAVO 750, prva regi stracija 1976, registrirano do novembra. Metka Žnidar. Bitnje 2, Bohinjska Bistrica 7291 Komplet TAM 4500, prodam po delih. Cerada potrebna popravila. Morič, Planina 26, Kranj 7405 Poceni prodam starejši PONY EX-PRESS. Jenko, tel. 27-576 7406 APN-4 M. vožen eno sezono, prodam. Azman, Predoslje 31 / A, Kranj 7407 ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih, prodam; ter nov levi blatnik in zadnjo masko Zoran Dukanovic, Lahovče 31 7408 Ugodno prodam R-4 TL. kovinsko zelene barve, letnik 198 I Bi/ant. Britof 9 7409 Prodam ZASTAVO lOl lux. letnik 1978. Milje 45, Šenčur 7410 FIAT 126-P. letnik 1980, prevoženih 29.000 km. pravkar registriran, prodam za 17 SM. Telefon 74-911 popoldan 7411 Prodam ZASTAVO 750. Anton Zi herl, Sp. Bitnje 31 - Mlinu 7412 Prodam ZASTAV« ) 101. letnik 1979. Telefon 24 144 7413 Nujno prodam golfa, letnik 1977. Telefon 74 885. popoldan 7240 DIANO, obnovljeno ter brezhibno, I l!i/M ugodno prodam. Šuligoj. Britof 36T, Kranj 7241 Prodam R 4 TLS. letnik 1983 ah menjam za R 4 GTL z doplačilom. Telefon 75 010. interna 381, dopoldan 7242 Prodam ZASTAVO 101 C. letnik ok tober 1979. Benčič. Rudija Papeža 5, Planina II. - Kranj 7414 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. obnovljeno. Tomaž Orehar. Predoslje 4 J T415 Prodam avto ZASTAVO 750. letnik 1973. Štefan Čadež, Virlog 13, Škofja Ix>ka 74 * ZASTAVO 101 in tovorno PRIKOLICO, prodam Zvonko Dolenc. Hotovlje 41, Poljane 7417 Prodam karamboliran WARTBUKG karavan. Karel Volčjar, Virmaše 24 7418 Prodam ZASTAVO 750 SE. letnik 1980. Ogled v petek od 17 do 19. ure, v soboto od II do 10 ure lune/ Caber, Podlubnik Uil'.. Škofja loka 74ly Kupu.. ZASTAV« ) 750 Demšar. Vin - 1T-AT 126-P,.letnik 78. odlično ohrab^ njen prodam. Višnar, Murova 4, Jesenice, šilra Uaražiran 7530 Prodam GOLFA, 1977. Benedikova 13, Kranj 7494 KOMBI ZASTAVA 435 K in FIAT 126-P, malo karamboliran, oba letnik 1979, prodam. Čirče 20, Kranj 7425 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974 Boris Žnidar, Juleta Gabrovška 19, Planina II. 7426 Ugodno prodam FORD TAUNUS 1300. letnik 1977 in avto camp PRIKO LICO (3 +1 ležišče). Informacije po tel. 28-114 v petek od 17. do 18. ure 7427 Prodam VW, starejši letnik, v do-Drem stanju, obnovljen, registriran junija. Ogled vsak dan po 6. uri. Rupnik, Kajuhova 28, Kranj 7428 Prodam DIANO 6, letnik 1977 registrirano do junija 1985. Janez Semrl, Alpska 19, Bled — popoldan 7429 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do novembra. Lahovče 26, Cerklje na Gorenjskem 7430 Prodam R-4 GTL, star eno leto. Jezerska c. 132/A, Kranj 7431 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Prebačevo 42, Kranj 7432 Ugodno prodam leto staro ZASTAVO 101 GTL 55. Zg. Bitnje 228 pri puškami 7433 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1978. Čebulj, Cankarjeva 18, Radovljica — popoldan 7434 Prodam karamboliran avto LADA 1500 LS. Zvonko Stare, Zg. Bitnje 186 pri Kranju 7435 Prodam rabljeno ZASTAVO 750. neregistrirano, letnik 1973, cena po dogovoru. Mustafa Skelič, Ravne 15, Tržič 7436 Prodam ZASTAVO 750, po delih, razen pločevine. Telefon 27-585 popoldan 7437 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Bojan Bukovnik, Trboje 87 7438 ŠKODO 105 L, letnik 1981, ugodno prodam. Hribernik, Begunjska 7. Kranj 7439 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Telefon 26-788 7440 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Bojan Bukovnik, Trboje 87 744! Prodam tovorno vozilo MERCEDES tip 312, 5 t, dolg kason, registriran do 7. 1. 1985. Blagojevič, Podbrezje 12/A 7442 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in električni ŠTEDILNIK Igor Krivec, Zg. Bitnje 136 pri puškar ni 7443 Poceni prodam alumunijaste obroče ter desno stranico za ZASTAVO 101 Boško Savič, Križe 7, Tržič -jaa " Prodam MOTORNO KOLO autom tic 3 mm. Janko Šalinger, Zupančiče 35, Kranj ?445 Prodam MENJALNIK ter zadnje in prvo steklo za ZASTAVO 1300. Radino-vič, Stara cesta 7, Kranj 744$ Oddam predračun za OPEL ASCO-NO diesel (cena zagarantirana/. Ponudbe pod: Priložnost 7447 Avtokleparji, mehaniki! Ugod°° P™" dam ZASTAVO 101, letnik 1^5, potrebno manjšega popravila, vozno. Bogdan Perdan, Stefetova 35, Šenčur 7448 Prodam AMI 8, po delih. Anton Pe-terman, Podhom 51, Zg. Gorje 7449 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik november 1976, prevoženih 62.500 km. Zamida, Smlednik 45, tel. 061/627-199 7450 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Ogled vsak dan popoldan, v soboto dopoldan. Cerkovnik, Sp. Gorje 204 7451 Prodam GOLF JGL, I. registracija decembra 1980. Informacije po tel. 78-256 Od 18. do 20. ure 7452 Prodam PZ-125, letnik 1974. po delih. Telefon 28-164 7453 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1979. registrirano do 4. 3. 1985, zelo dobro ohranjeno. Mile Kaloperovič, Milje 9 Prodam R-4. Luže 4. Šenčur 7455 Prodam FORD TAUNUSA 17 M, po delih. Ivan Ivanovič, Koroška 17. Tržič 7456 Ugodno prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1978. Zalog 49, Cerklje 7457 Prodam dobro ohranjeno ASCONO 1.3, letnik 1980. Pipanova 40, Šenčur 7458 Ugodno prodam prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do 5. maja 1985. Informacije po tel. 57 066 7459 Prodam GOLFA, letnik 1978. Perko, tel. 064/61-651 7460 Prodam dobro ohranjen GS CITROEN letnik 1979, prevoženih 50.000 km. Telefon 74-321 7461 prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, 36 000 km. Telefon 70-403 7462 POLONEZ 1500, letnik 1980, prevoženih 24.000 km. prodam. Telefon 75-402 zvečer 7463 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1979, prevoženih 43 000 km, registrirano do maja 1985. Aljančič, Podbrezje 80 74*34 ZASTAVO 101, november 1976, prodam. Informacije po tel. 25-461 — int 408 " 746>5 Ugodno prodam avto GOLF, letnik 1980. Štefan Jesenšek, Sp. Gorje 205 tel 77-351 dopoldan 74^ R 4 zelo dobro ohranjen, starejši letnik poceni prodam. Telefon 24-657 7467 DIANO. december 1979, 50.000 km dobro ohranjeno, ugodno prodam. Bo-" jana Novak, Sp. Gorje 153 74b\S ' prodam 3 zimske G UM L za yw s ,atišcj. Jože Žiudanc. lrg svobode 3j. Vivu 74«9 ihte- iK, 22. JUNIJA 1984 Prodam Z-435 K. letnik 1979. /a 12,5 Milan Zupan. Zg. Hitnjo 143 blizu opostrcžne trgovino 7470 Prodam MOTOR tomos sprint 50. 'alnik maraton za BCS kosilnico, za traktor, dimenzijo 11/28. ma 2 rabljene. Kurult. Zg. Senica 4/A. 7471 Prodam HMW 315. Jevšek, Britof Kranj 7472 Prodam ZASTAVO 750. Telefon 7473 dam AMI 8. letnik 1974. po delih. Lukančič. Ix>g 19, Železniki 7474 K> 1600. 1978. z nekaj opreme. Cena po dogovoru. Žitnik. Bič-r. Straži šče 7475 P. letnik 1981. prevoženih km, prodam. Ivka Ovsenik, i. Jezerska e. 78/A 7476 dam ZASTAVO 101. letnik 1976. Voddpivčeva 12. Kranj 7477 • Jam FIAT 126-P, letnik oktober Soline, Sorlijeva 23, tel. 25-409 od ► 18. ure 7478 r 1200. letnik 1968. registriran do . 1985. ugodno prodam: Prodam tu-'saslednje rezervne dele: lova vrata, iv motorja, zadnja dva blatniku z i, zadnje steklo. 2 gumi z obroči; 1300 prednje steklo in motor, fon 89-145 7479 Prodam MOTOR tomos 14 TLC letnik 1976. registriran. Retljo-11. Kranj 7480 Prodam FIAT 850 special, cena po ►ru. Slavko Legat, Alpska c. 12. 7481 Prodam ŠKODO 105 L. letnik 1982. *ert. Kranj. Janeza Puharja 1 7482 ZASTAVO 101 lux. letnik 1976. proza 13 SM. Telefon 61-336 od 17. > dalje 7483 Ino prodam ZASTAVO 101. prva icija 1976. Bogdan Jurujevčič, 5. Kranj 7484 im novo nerabljeno brako PRI-Slapar, Britof 143, Kranj MALI OGLASI. OBVESTILA. OGLASI, OSMRTMIOF .15. STRAN O LA V 85. letu starosti je umrla naša mama in stara mama ALBINA JOCIF upokojenka Pogreb bo danes, 22. junija 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. SINOVA JANEZ IN PETER Z DRUŽINAMA Kranj, 20. junija 1984 V I>escah ali od Lesc do Radovljice, vzamem v najem PROSTOR za cvetličarno, velikosti od 30 do 35 m'. Barber. Begunjska 9, Ix?sce (vrtnarija \J\P) 7500 GARAŽO nu Planini, v Vrečkovi ulici, prodam zdomcu. Ponudbe pod: 40 M 7501 V okolici Bleda prodam STANOVANJSKO HIŠO s parcelo. Ogled je možen vsako popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 7502 zaposlitve ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715 Iščem obiralca vrtnih jagod. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur. (Planjava) 7520 V petek, 15. junija, je bilo izpred osnovne šole Cvetko Golar na Trati, odpeljano moško rogovo športno KOLO s števcem. Oseba je bila opazovana in se poziva, da ga vrne na isto mesto. 7521 zahvala 7485 m OPEL KADETT. letnik Jed popoldan. Moše 26. Smled- 7486 f*odam dobro ohranjen R-4. Janez , Ul. Pavle MeHetove 41. Naklo 7487 k*rodam DIANO 6. letnik 1977. Gori-f|LRadovljica 7488 [Vodarn peta vrata za R-4 special, nove bate za FIAT 124, »ročno za FIAT 125 in ŠOTOR za dve za na avtomobilsko streho. Tele-|J«f-043 7489 [Vodarn KATRCO, letnik 1977. Viso-[•*>, Šenčur 7585 Prodam ZASTAVO 750, ali menjam *večji avto. Žiganja vas 31. Tržič 7586 Prodam FIAT 850 sport, registriran k decembra 1984. Drnovšček, Virmaše iSkofja Loka 7587 n OPEL KADETT caravan, le-Valant, Begunje 4 7588 „1 R-4. letnik 1976, za 10,5 SM. eh. tel. 81-841 v delavnikih od 7. Stalno zaposlitev dobi KV STRUGAR ali strojni KUUČAVNIČAR /a delo na stružnih avtomatih. Naslov v oglasnem oddelku. 7223 HONORARNO sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 7503 Za delo v PLETILJSTVU sprejmem spretno dekle. Knifie. Kranj, Oprešni-kova 29, tel. 24-631 7504 HONORARNO zaposlim študentko, za tri mesece. Telefon 26-408 7505 Takoj zaposlim KV AVTOKLEPAR-JA ali mladega fanta za priučitev. AV-TO K LE PA RSTVO Alojz BOBNAR, Breg ob Kokri 21. Preddvor, tel. 45-387 7506 Ženska sprejme kakršnokoli HONORARNO DELO v popoldanskem času, trikrat tedensko. Šifra: Jesenice 7507 ČISTILKO, pridno in pošteno, sprejmem v redno delovno razmerje ali honorarno delo v dopoldanskem času. OD 16.000 din, srede proste. GOSTILNA — Hotemaže 40, Preddvor 7508 Zahvaljujemo se POTOČNIKOVIM iz Virloga št. 11 in drugim, ki so mi 28. marca, ob kritičnem trenutku nudili pomoč. Zaradi operacije in okrevanja se vam šele sedaj zahvaljujem. SE ENKRAT VSEM PRISRČNA HVALA! Franc OBLAK-RADO, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka obvestila iam a MAZDO 1500, 1985. za 8,5 SM. Jože Kavcic ^•8, Tržič 7590 TAMHVANJA 7589 registrirano im enosobno .n, plačam v gotovini ^Uslužbenka iščem w_>senice, s poseo...... [*taporabo kopalnice. Si: STANOVANJE v Ponudbe 7208 no iščem SOBO na relaciji —Jesenice, s posebnim vhodom Dober 7308 rim GARSONJERO ALI ENO-*0 STANOVANJE na Bledu ali i Bleda. Ponudbe pod: Gotovina 7490 Mladoporočenca, brez otrok, iscrta fJSONJERO ali enosobno STANO-FpE v Škofji Loki, Železnikih ali Plačam dobro, do 1 leta v na-Ponudbe pošljite pod: Nikolič, U*nik 155. Škofja Ix>ka 7491 •"»ski moški (Gorenjec), išče SO- fosebni m vhodom od Medvod do jice. Ana Omahen, Stara c. 12, 7492 fetna delavka išče )SJERO. Ponudbe ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064/75-610 4680 IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih cerad, popravilo šotorov in balda-hinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar. Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 6819 ČISTIM in POPRAVLJAM vse vrste ŠIVALNIH STROJEV. Franci Ropret, Vasca 13, Cerklje, tel. 42-359 7228 Zidarska skupina opravlja vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 26-827 7509 Zidarski obrtnik sprejme večja ali manjša ZIDARSKA DELA in OGRAJE. Ponudbe pod: Takoj prireditve v Kranju po tel. 7493 ainutm novo. dvoinpolsobno EvANJE'za starejše, po možno JzTa^rn Polju, Kranj. Tuga Vid 16, stanovanje st. J stanovom.,.-...... 7494 -STANOVANJE kjerkoli na ijskem. Plat um takoj po dogovo-Skrjanc. Sp. Duplje 24 7495 >no STANOVANJE s central-irjavo in garažo, v manjšem blo-bližini Vodovodn«ga stolpa, pro-Ponudbe /. navodbo cene za kv m fseljivo po dogovoru 7496 n-iiuinern GARSONJERO ranju "g£AN0VANJE /a ono le-T^nredplačilo za 0 mesecev. fvyjsne»n oddelku. 7517 USESTI za mirno itas.vK.^111 DELAVNICO, okoli obrt. išče obrtnik za Telefon 28-427 6815 zamenjam komu- - urania zamenjam Komu-°»žini PARCELO z gradbo Joprernij za gursonjoro Qb dovolj«^ zamenjam 7497 Ml Po""fp pROSTORK v pritličju iTSLOVNfc *^ddam za obrtno de_ [i nadstropji Kranj*1 Ponudbe pod: Adap 7498 ^nZI>NO PARCELO ob ce-fcGoid pribito 3 ha. Naalov Cf!r?rn oddelku Gasilsko društvo Breg ob Savi pri^-ja v soboto, 23.6.1984 ob 19.30 uri KRESNO NOČ z bogatim srečelovom in kegljanje za dobitke. Za ples bo igral ansambel VASOVALCI. VABIJO GASILCI! 7243 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO, ob 19. uri, na VESELICO v VOKLO, v NEDELJO, ob 16. uri pa v STRAŽIŠČE 7511 Ob 30-letnici delovanja prireja GASILSKO DRUŠTVO ŠTEFANJA GORA, v NEDELJO, 24.6. 1984 veliko VRTNO VESELICO. Ob 15. uri bo sprejem gostov, nato vas bo zabaval ansambel BRATOV POUANŠEK. VABI JO GASILCI! 7512 Ansambel JEVŠEK igra v PETEK na igrišču v SELCIH in v SOBOTO pred hotelom TRANSTURIST v Škofji Loki 7513 GASIISKO DRUŠTVO VISOKO pri redi v SOBOTO, 23. junija, ob 20. uri KRESNO NOČ in v NEDEUO, 24. junija, ob 16 uri veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel TRGOVCI 7514 GAS1I.SKO DRUŠTVO VOKLO, priredi v SOBOTO, 23. 6. KRESNO NOČ, v NEDEI JO, 24. 6. pa veliko VRTNO VESELICO na vrtu CIRILA GLOBO-ČNIKA. V soboto igra ansambel SIBILA v nedeljo pa ansambel OGLARJI, VABU EN I! 7515 OO ZSMS in GASILSKO DRUŠTVO TRSTENIK prirejata v NEDEIJO 24.6. 1984 veliko VRTNO VESELICO na TRSTENIKU. Igrata ansambla MONITORJI in GAŠPERJI. Za pijačo in jedačo poskrbljeno. Kegljanje za jarca. VABLJENI! 7516 izgubueno_ V ponedeljek. 18,0, sem na poti od avtobusne postajo do zdravstvenega doma izgubila belo ŽENSKO JOPICO. Najditelja lepo prosim, da sporoči po tel. 23-800 7518 ostalo_ Za 4 ure dnevno iščem pomoč v GO-SPODINJSTVU. Hrana in plačilo po dogovoru. Feldin, Jelenčeva 33, Kranj 7519 0 Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 3 SNAŽILK za nedoločen čas od L 9. 1984 dalje. Kandidati naj pošljejo prošnje v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 23. junija bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina — center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 24. junija pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem, od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do < 11. ure. TRŽIČ Mercator Deteljica, Mercator Križe od 7. do 17. ure. Živila Jelka. Trg svobode 8 od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka V 92. letu je preminil naš oče, ded, praded, brat in stric FRANC VALJAVEC šolski upravitelj v pokoju Pogreb bo v petek, 22. junija 1984, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOĆI: hčerki Irena in Milena, sinova Nikolaj in Evge-nijz družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Radovljica, Velike Lašče, Križe, Ljubljana, Koper ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA HUDOKLINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem Gradbinca TOZD SKO in sodelavkam WO Kranj, ZB Kokrica, gasilcem, pevcem, tov. Černiču za izrečene besede ter g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Komaj leto dni je minilo odkar nas je zapustil dragi oče, že nas je zapustila tudi ljuba mama, stara mama, sestra in teta JULIJANA FRELIH iz Zg. Sorice št. 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so narn v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli soialje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se sodelavcem AI-petoura, Iskre in Loke. Posebna zahvala dr. Habjanu iz Zdravstvenega doma Železniki za pomoč v njeni kratki a hudi bolezni. Prisrčna hvala g. župniku za lep pogrebni obred in organistu Nacetu. VSEM, KI STE JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI, ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: sin Tone z družino, hčerki Marica in Francka z družinama, sestri Vida in Francka z družinama ter drugo sorodstvo ' Sorica, 6. junija 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, babice in prababice MARIJE OMAN roj. SVOUŠAK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, vence in izraze sožalja. Hvala zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Škofja Loka. Iskrena hvala župniku A. Glavanu za lepe besede slovesa, pevcem za lepo petje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka RADOTA BUMBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom, ki ste mu skušali zdraviti njegovo bolezen. Zahvaljujemo se sosedom iz Bertoncljeve ulice, sorodnikoVn iz Kranja, Banja Luke, Ptuja, Celja in Naklega za nudeno vsestransko pomoč in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se delovni organizaciji in sodelavcem Neoplante, Grafičnega podjetja Gorenjski tisk in SGP Gradbinca Kranj, kakor tudi Šahovskim klu: bom iz Kranja, Šahovski zvezi Gorenjske in Šahovski zvezi Slovenije za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence. Hvala tudi Krajevni skupnosti Vodovodni stolp za organizacijo pogreba in poslovilne besede predstavniku mladinske organizacije Vodovodni stolp. Nadalje se zahvaljujemo za lep pogrebni obred in tnnlp nnclmrii« ekanu ter ro»\«-»o«* cvetje in vence Hvala tudi Krajevni skupnosti Vodovodn, , sede predstavniku mladinske organizacije Vodov^^fej organizacijo pogreba in poslovilne be° obred ,n tople poslovilne besede ob grobu eos^^Z^S^^ S* zahvalJuJ*™ za lep pogrebni znancem in ostalim darovalcem cvetja in Srn S ™ Za žal^nke. Hvala tudi vsem di vsem tistim, ki ^S^^i^ffi katerik°h °bhki' kakob isti uri. (ioharji vabijo na praznovanje tUdI občane, ki se zanimajo za dejavnost družine. IVK Kresna noč v Preddvoru Preddvor — Turistično društvo Preddvor bo v soboto, 23. junija, priredilo kresno noč ob jezeru Crnava. Z zabavnim in kulturnim programom, v katerem bo med drugim na Stopala tudi domači folklora, bodo pričeli že ob 16. uri. Za ples bodo Igrali »Gašperji«. Tudi za domačo db brote in jedi z žara bodo poskrbeli preddvorski turistični delavci. Zvečer, ob 21. uri, bo ob jezeru zagorel mogočen kres, zabava pa bo trajala e po.no v nor, (dd) Že lani *o \ hotelu Creina razmišljali, kako bi popestrili svojo turistično ponudbo čez poletje. Restavracija v spodnjih prostorih hotela, ki je čez zimo središče dogajanja: poleti dobesedno zamre. Življenje hotela se preseli višje, ven. Vendar terasa /a hotelom ne more oživeti. Vsak hoče biti blrže ljudem, zunaj, na prostem, kjer se mimo odvija življenje. Zato so se v hotelu odločili, da del parkirnega prostora spremene v hotelski vrt, kamor bodo posta vili mize, sončnike, da bodo lahko gostje posedeli zunaj, ob večerih ob koncu tedna pa bodo prirejali še ples ob živi glasbi. Ideja je bila s prizadevnostjo delavcev hotela dokaj hitro uresničena. Že od 8. junija je na dvorišču pred Creino življenje povsem drugačno. Ob petkih, sobotah in nedeljah zvečer igra tu za ples Modrina. Okrog 500 sedežev je na voljo, vendar se tu zvrsti zagotovo vsakič blizu 2000 ljudi. Kot nam je povedal direktor hotela Benjamin Sokolov, bodo čez poletje program ob teh večerih tudr spreminjali. Občasbo bodo najeli tudi kakšnega pevca, humorista, kakšen boljši ansambel, enkrat bosta goste zabavala tudi Tof in Rifle. Te dni bodo na vrt pred hotelom postavili tudi majhno osemkotno brunarico, kjer bodo točili pivo. Pivovarna- Union bo dala točilne naprave. Od jedač pa nudijo jedi na žaru, tatarske biftke. po katerih Creina že od nekdaj slovi, nabavili so tudi že mikrovalovne pečice za hambur gerke, zdaj pa pričakujejo še roštilje za pečenje piščancev in odojka. Pri današnjih cenah in pomanjkanju bencina bo marsikatera družina preživela počitnice doma in bo takale zabava ob koncu tedna kot nalašč zanjo. tam res ni zabave. Pa prijetno je zunaj posedeti. In niti drago ni tuko /elo. Le malo moti promet s ceste Če bodo zabave vsako poletje, bi se splačalo nasaditi malo žive moje. ki bi ublažila hrup s ceste, pa še veliko prijetneje bi bilo zelenje za goste.« Kaj ko Krmelj, telefonski monter. Breg ob Savi: »Že dva večera sem bil na plesu pred Creino. Modrina je igrala in še ena mlajša skupina glasbenikov. Zdi se mi, da je to dobra poteza hotela in je mesto s tem resnično čisto drugače zaživelo. Škoda je le to, da veliko mladih ne prihaja sem na zabavo, temveč le razgrajat. Pri tem bi bilo treba napraviti red. Drugače je pa prav prijetno. Tudi promet ne.moti preveč, saj ga glasba preglasi.« Edmeja Šturm, ekonomski tehnik i/ StTUŽevefa pri Kranju: »Po službi v soboto zvečer sem bila s prijatelji prvič na zabavi pred Creino. Zaradi glasbe smo največ šli. Saj v Kranju za mlade ni pravzaprav nobene zabave. V »delavcu« so sami hipiji in za poprečne občane Minka Kalan, kemijski tehnik, Orehek pri Kranju: »Z možem sva zadnjič malce posedela pri živi glasbi pred Creino. Prav prijetno je bilo. Zdi se mi, da je Kranj resnično potreboval nekaj takšnega. Tudi ponudba jedil je bogata. Najbolj prijetno pa je, da si v teh vročih dneh zunaj. Sedeti v kakšnem zatohlem lokalu je vse prej kot vabljivo.« D. Dolenc Premalo kandidatov za izobraževanje Kranj — Čeprav so povsod idejno-političnemu izobraževanju v zadnjih letih posvečali izjemno pozornost, bi iz prijav kandidatov na različno oblike usposabljanja lahko sklepali, da zanimanji* upada, namesto da bi naraščalo. Iz nekaterih večjih delovnih organizacij v kranjski občini za na slednjo šolsko loto ni niti en" prijave za nobeno od več vrst idejnopoliti čnega usposabljanja. Še do nedavna je kazalo, da ne ho nobenega kandi data tudi zu enoletno politično šolo pri CK ZKS. zdaj pa so vendarle pri javili onoga, čeprav bi se morali tako izobraževati štirje. Obrazložitve iz osnovnih organizacij so se končale s tem, da pač ni takšnega zanimanja med člani. V resnici bi moralo biti izobraževanje sestavni del kadrov ske politike, usposabljanje delavcev za nalogo v organih Zve/e komuni stov in drugih organizacij. I/ seznama polituri.- solo pa je tudi razvidno, da večjega odziva za vpis v politično šolo tudi v ostalih gorenjskih obči nah ni bilo. — L. M. Padel s tovornjak« škofja Loka V Ponedeljek 18. junija, se je pri delo v ETP v Skofjl Loki ponesrečil Lenart Poto čnik,' star 42 let. doma z Rovt. Vozniku viličarja je pomagal nakladati palete na tovornjak. Ker ni bil dovolj previden. |« v/nak padel s kesona na, asfaltno površino in tam ranjen obležal Odpeljali so ga v Klinični NESREČE S TOVORNJAKOM ZADEL MOTORISTA Bled — Voznik tovornjaka. 44-letni Alojz Gamboc iz Radovljice, je v sredo, 20. junija, povzročil prometno nesrečo na Bleduv Pred naseljem je namreč prek polne črte prehiteval Jerneja Jen-strleta, starega 54 let, z Bleda, ki se je peljal na kolesu z motorjem. Ker je tedaj pripeljal nasproti osebni avto. se je (Jamboc umaknil nazaj na svoj vozni pas in pri tem zadel motorista. V nestor' je bil Jenstrle laže ranjen. KOLESAR IN PEŠAKINJA TRČILA Rranj - V križišču cest Staneta Žagarja in Partizanske sta v torek. 19. junija, trčila kolesar Anton Jakopin, star 82 let, in pešakinja, 18-letna Alenka Jerman / Visoč pri Tržiču. Jerfnanova je prečkala cesto, ne da bi se prepriča la. ali je prazna, po njej je pripeljal ko-lesar in jo zadel. Oba sta utrpela lažje t,-lesne poškodbe. MOTORIST IZSILIL PREDNOST Žabnica - V ponedeljek, 18. junija, se je v Žabnici pripetila prometna ne sreča, ker je motorist izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. 18-letm Matjaž Rihtarsič se je z motornim kolesom pripeljal s Šutne. Ker je vozil s precejšnjo hitrostjo, se v križišču ni mogel ustaviti, temveč je zapeljal na prednostno cesto. Tam ga j0 podrl .....hm avto, ki ga je s škofjeloške sme ,, pripeljal Kranjčan Ljubo Zapiotnik Neprevidni motorist je bil v nesreči hudo lanjen. D 2 Turistka omahnila s skale Ribno - Pri gostišču Oddih v Hib „em so je v ponedeljek, 18. junija r>0 m.srečila nemška turistka Helona Kraus. Padla je s 15 metrov visoke skale in obležala pod previsom hudo ranjena. V ljubljanskem Kliničnem centru se še vedno borijo za njeno 2l-