Tudi življenje slepih je lahko pestro
Malce 'odmaknjena od najhuj-šega mestnega hrupa in cest-nega vrveža na začetku Jamove ulfce je tudi hiša, ki se na vi-dez prav nič ne razlikuje od drugih hiš v vrsti. Le bolj po-zoren obiskovalec bo pri vho du opazil majhno belo tablo. Čisto običajno, prazno kovin-sko tablico. Pa vendar ta tabli-ca ni prazna, tistim, ki je na menjena, odkrije ob dotiku z ¦njihovimi dlanmi, da so prišli prav, v svoj dom. Kajti ta hi-ša, zdaj res še ne povsem pre-urejena, je vendar njihova, last slepihin slabovidnih iz Ljublja-ne. Zanjo so varčevali, priprav-Ijali tombole in srečolove, na-meščali glasbefcie avtomate in tehtnice in zdaj- imajo že nekaj časa tu svoje pisarne, tu se zbirajo članj na redne sestan-ke, na pevske vaje, na tečaje opismenjevanja, na družabna srečanja.
Organizacija slepih in slabo-vidnih »pokriva« vseh pet ljub^ ljanskih občin in še okoliškili Tudi ta organizacija se je v skladu z ustavnimi sprememba-mi organizirala tako, da je tudi pri njih uveljavljen delegatski sistem. Teren je razdeljen na sektorje, ki vključujejo po okoli 50 članov, vsak sektor pa voli po tri delegate V mi nulih dneb so bili tako na t& renu tako kot v »parcialni« cH> čini zbori.
Kakšni so problemi, s kate; rimi se slepi in slabovidni sre-čujejo v življenju, v svojem okolju, kako preživljajo skup ne počitnice na morju, kaj do življajo na izletih v gorah, ka-ko si naslikajo podobe ljudi, novih krajev?
Kakšen je sociatoi položaj teh ljudl?
Sedim v skromni a okusno in prijetno opremljeni pisarni in kramljam s tajnico, tovari-Sico Kenkovo. Listam po zajet-nem poročilu o delu zveze v zadnjih štirih letih. Leta 1970 je knela ta zveza 429, zdaj. pa ima 454 članov.
»Za člana skrbimo takoj, ko ga odkrijemo, včasih je to od njegovega rojstva naprej. Kaj ta skrb pomeni? V prvi vrsti je to socilna adaptacija, ki mo-ra na vidu prizadetemu člov. ku popolnoma pregnati manj vrednostne komplekse, kajti naša družba omogoča vsakemu takemu človeku sodelovanje pri graditvi sebe In vse naše družbe.«
Vsak tak, na vidu prizadet, človek mora biti tudi zaposlen, primerno njegovim sposobno-stim. Seveda sama zaposlitev še ni dovolj. Clanom skušamo po-magati, pripoveduje, tudi z do-datnim izobraževanjem: s po-ljudno znanstveniixu predavir nji, z vključevanijam v kultur-no prosvetno društvo »Karel Jeraj«, organiziramo pa še vrsto semmarjev za tiife jad-ke, predvsem pa za opismenje-vanje po Braillovem točkopd-su. Bazan tega pa silapi so-delujejo skorajda v vseh špor-tih in ne samo da sodelujejo, tudi zelo uspešni so, saj so vitrine v pisarai nabito polne pokalov, priznanj, ddplom, za dosežke v različnih športndh dejavnostih.
Skrb za slepe in slabovidne, predvsem za prve, je nenehna in vestranska. Veliko je že do-seženega, marsikaj pa še ne, pripoveduje inž. Vendelin Dvo-fak, predsednik ljubljanskega odbora in eden izmed njfli. Pri nas še rri urejen status slepe-ga. če je na primer žena, ki je >rsamo« gospodinja, slepa ne dobiva ničesar, kvečjemu' pod-poro dokler je poročena. Ko pa na primer mož umre, pa takoj dobi pokojnino in še dodatek za tujo pomoč. Denimo, da to ni prav.
Sicer pa ljudje pri Zvezi sklepih zdaj intenzivno priprav-ljajo letovanja za svoje člane. To so deset aJi dvajset-dnevns letovanja, ki so jih brezplačno deležni socialno šibkejši čland. Zveza ima namreč svoje do-move na Okroglem, v Izoli, H-ranu in na Solti. Lani je tako letovalo 131 članov z 79 sprem-Ijevalci,  33  družinskimi  člani.
*
Prvotno zamišljeni krajši po-menek se je tako zavlekel v dolgo prijetno kramljanje. »Kaj mislite, kako bi opisali od rojstva slepemu člov^cu rdečo barvo?«, pripoveduje inž. Dvofak. Saj res. Kako?
In koMko barv, koliko oblik, stvarj je okoli nas, ki jih slepi ne more videti- Pa vendar, nam na nerazumljivi in nedoljem-ljiv način ti ljudje to »vidijo«, to občutijo. In njihovo življenje je zato na nek na&n vendar bogato, bolj polno od našega, ker preprosto ne znamo obču-fciti vseh teh odtenkov, ota. lik na tisoče dfobnih, nam sa-mo po  sebi  razumljivih  reči.
B. D.