Leto XXIIM št. 12
Ilublfeng, petek 16. januarja iffifJDC
Cena cent. 70
(Jpravništvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica S — Telefon 4t_ 81-22, 81-23, 81-24
uiaeratm oddelek: LJubljana, Puccinijeva ulica 6 — Telefon 31-25, 51-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Računi pri pošt. Cek. zavodu: LJubljana St. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva trna
Unione PnbbHHtš Italiana S. A^, Sfflann
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 12.— sa Inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: LJubljana. Puccinijeva ulica štev. 6. telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokoptsl se ne vračajc
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubbllclta dl provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubblioltš Italiana S. A. Milan o
Efficaci azloni contro Malta
Nella zona di Sollum continua la tenace resistenza dei
capisaldi principa!!
II (Juartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 15 gennaio il seguente bollettino di guerra n. 592:
Nella zona dl Sollum 1'intensificata azione di fuoco ha censentito al nemico di occu-pare la zona di mare. Continua la tenaee resistenza dei nostri capisaldi principali.
Forze aeree italiane e tedesche hanno svolto attivita esplorativa e battuto con saceesso attrezzature portuali e centri di co-municazioni delle retrovie nemiche.
Alcune bombe sganciate da apparecchi ingiesi nella regione tripolina non hanno causato danni importanti, nč nessuna vit-tima.
Favorevoli risultati sono stati censeguiti da rinnovate operazioni aeree contro gli apprestamenti bellici di Malta.
Un nostro convoglio navale attaceato da velivoli avversari ha proseguito la sua rotta senza subire perdite di sorta; due degli acroplani attaccanti sono precipitati colpiti dai mezzi contraerei.
Uspešni napadi na Malto
Na področju pri Solumu se nadaljuje trdoglavi odpor
glavnih posadk
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 15. januarja naslednje 592. vojno poročilo:
Na področju pri Solumu je ojačeno obstreljevanje omogočilo sovražniku, da je zasedel področje ob morju. Nadaljuje pa se odločni odpor naših glavnih postojank.
Italijanske in nemške letalske sile so razvile izvidniško delovanje in z uspehom bombardirale pristaniške naprave in prometna središča v sovražnem zaledju.
Nekaj bomb, kj so jih odvrgla angleška letala v tripolitanskj pokrajini, ni povzročilo ne pomembne škode ne žrtev.
Pri ponovnih letalskih napadih na vojne naprave na Malti so bili doseženi ugodni rezultati.
Neki naš konvoj, kj so ga napadla so-
vražna letala, je nadaljeval svojo pot brez izgub; dve letali je zadelo protiletalsko topništvo in sta padli v morje.
Zamudna oskrba in mine
Rim, 15. jan. s. V dopisu iz Kaira pravijo londonski »Times« med drugim: Borili smo se v zelo težkih okoliščinah v puščavi, a čim bolj napredujemo, tem težja je primerna oskrba, zlasti pa prehrana. Sovražni odpor je še presenetljivo močan.
Vojaški urednik istega lista pa piše med drugim: Jasno je sedaj, da je sovražna glavna sila, ki se je ustavila pri Agedabiji, izkoristila svoj počitek za miniranje ozemlja. Utegnilo bi se izkazati, da so mine celo večja ovira od vremenskih razmer in odpora sovražnih zaščitnic.
GroS Ciano v Budimpešti
Velike manifestacije množice in svečan sprejem ob prihodu v madžarsko prestolnico
Budimpešta, 15. jan. s. Z velikim manifestacijami je bil sprejet italijanski zunanji minister grof Ciano ob svojem prihodu v madžarsko prestolnico. Na trgu pred kolodvorom se je zbrala množica liudstva v pričakovanju visokega gosta, ifekaj minut pred prihodom vlaka so prispeli na postajo, ki je bila okrašena z italijanskimi in madžarskim zastavami, zastopniki oblasti Na peronu so se razvrstili predsednik madžarske vlade z vsemi člani vlade, predsednika obeh zbornic, veliko število generalov in visokih madžarskih oficirjev, funkcionarji italjanskega poslaništva z velikim številom italijanskih oficirjev in vojaškimi atašeji, nadalje nem-šk in japonski poslanik ter poslaniki držav, ki so se priključile trojnemu paktu Visokega gosta je prvi pozdravil predsednik madžarske vlade Bardossy, nakar s<? je italijanski zunanji minister ob navdušenju zbranega občinstva odpeljal z avtomobilom v hotel
Madžarski tisk o pomen& obiska
Budimpešta, 15. jan. s. Vsi listi objavljajo v zvezi s prihodom grofa Galeaza Člana v Budimpešto uvodnike, v katerih p udarjajo pomen tega novega stika med madžarskimi državniki in Ducejevim c* poslancem. List »Nemzeti Ujsag« piše, d' je madžarsko javno mnenje z velikim veselem sprejelo vest o Cianovem obisku, ki velja za velikega prijatelja madžarskega naroda, ki je mnogo prispeval k osvoboditvi Madžarske iz trianonskih ve-
rig. Ime najzvestejšega tolmača Ducejev-h i smernic bo ostalo trajno povezano z raz-j vojem obnovljene Madžarske. Madžarski n -rod globoko čuti rimsko tradicijo, saj je tudi sam po svoji kulturi latinski narod k: . stoletno prijateljstvo med Italijo ; Madžarsko le še bolj utrjuje. Vsa hvaležnost madžarskega naroda pa velja Duceju. k: je na ves glas in odločno proglasil potrebo, da se popravi Madžarski storjena krivica.
Sedaj se Madžarska na strani Italije m Nemčije udeležuje borbe proti boljševizmu. Potrebno je, da vsi narodi, ki se čutijo ogrožene od boljševizma, opravijo svojo dolžnost. Madžarski narod se hoče še nadalje boriti n.. stra.ni Italije in Nemčije, ne le zaradi popolne zvestobe do obeh sil os; marveč tudi v svojem lastnem interesu.
»Pesty Hirlap« piše, da pomeni Cianov ouisk novo, svečano manifestacijo tesne vzajemnosti med Madžarsko in silama, osi, s katerima se hoče madžarski narod še na-da-je boriti, dokler ne bo izvojevana neizbežna končna zmaga.
V podobnem smislu piše tudi polslužben1' »Pester Lloyd«, ki poudarja nadalje med drugim, da želi madžarski narod prav v trenutku, ko sta anglosaški velesili prepustili srednjo in vzhodno Evropo Sovjetom, p-udariti svojo odločno voljo, da z vserrr ?-otmi silami prispeva k zmagi in tako po svoje pripomore k uničenju načrtov an-
-saških velesil.
Na vzhodu se bitka nadalluie
Tri ladje poškodovane — Brezuspešni sunki pri Taganrogu — Podvigi nemške pehote na srednjem in leningrajskem
odseku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. jan.
Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Pri Feodosiji in na polotoku Kerču so letalske sne z dobrim učinkom napadle sovražne zbirajoče se čete, postojanke pro tiletalskega topništva in letališča. Na Črnem in na Azovskem morju so bile tri sovražne tovorne ladje poškodovane z bombami.
Na področju pri Taganrogu je sovražnik po jaki topniški pripravi brez uspeha ponovil svoje sunke.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča se obrambna bitka nadaljuje. Pri protinapadu je nemška pehota, ki jo je spremljalo motorizirano topništvo, zaplenila 8 topov in mnogo drugih vojnih potrebščin. i\a sovražni strani je bilo pri tem ubitih okrog 600 ljudi.
Pri uspešnem podvigu napadalnih oddelkov so na petrograjskem bojišču deli pehotne čete, ki so jih podpirali pionirji, vdrli V širini 200 m med sovražne postojanke ter uničili 20 utrdb t njihovimi posadkami vred.
V severni Afriki se sovražno topniško obstreljevanje italijanskih ln nemških oporišč na področju pri Solnmu nadaljuje z nezmanjšano silo. Sovražnik je dosegel nekaj krajevnih uspehov. Nemška bojna in strinoglavska letala so napadla kolone britanskih motoriziranih vozil kakor tudi pri-
staniške in letališke naprave na področju južno od Agedabije in v Tobruku.
Podnevi in ponoči so bile učinkovito bombardirane La Valetta in britanske letališke naprave na otoku Malti.
V pretekli noči so britanska letala bombardirala več krajev na obalnem ozemlju severne isemcije. men civunim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Več hiš je bilo razdejanih ali poškodovanih. Trije bombniki so bili sestreljeni.
S finskega bojišča
Helsinki, 15. jan. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da na Karelski ožini kakor tudi na ožini Aunus ni bilo nobenih pomembnejših vojnih operacij. Na južnih odsekih finskega vzhodnega bojišča so finske čete včeraj nadaljevale očiščevalne operacije med razkropljenimi sovjetskimi oddelki, ki so ostali na omenjenem področju. Z drugih frotnih odsekov ni nikakih novic.
Nad 7 milijonov volnenih oblačil za fronto
Berlin, 15 jan. d. Končni podatki o zbiranju volne v Nemčiji kažejo da je nemško prebivalsitvo v celoti pr spevailo 7 milijonov in 232.676 kosov vsakovrstnega volnenega blaga. 4000 vagonov volnenih oblek in kožuhovine je že bilo odpremljenih na vzhodno bojišče.
Na wPownalloviM črti
Pričakovati je kratek presledek v operacijah na Malaji — Japonski
uspehi na severnem rokavu Celebesa
Tokio, 15. jan. Domei. List »Jomiuri« objavlja vest iz šanghaja, da se na podlagi informacij iz britanskih virov v Singapuru lahko sklepa, da si Angleži po padcu Kuala Lumpurja z laj z velikimi napori prizadevajo organizirati novo obrambo pred Singa-purom. Britanske vojaške oblasti streme za tem, da bi čim najbolje utrdile takozva-no »Pownallovo« utrdbeno črto, ki poteka v polkrogu ter zapira s severne strani dostop do Singapura. »Povvnallova črta se razteza preko najjužnejšega dela Malajskega polotoka v oddaljenosti približno 200 km od najjužnejše točke Malake in od tam preko Gemasa proti vzhodni obali Malaje. Kakor se je izvedelo, se britanske čete že umikajo s postojank severno od »Pownal-love« črte na novo obrambno linijo, dočim so bile hkrati odposlane sveže čete iz Singapura na to utrjeno črto.
Japonci v Tampinu
Šanghaj, 15. jan. s. Po poročilih, ki prihajajo z Malajskega polotoka, se japonsko prodiranje proti S ngapufu nadaljuje brez prestanka. Japonske čete prodirajo v dveh kolonah, od katerih operira ena ob zapadni obali polotoka in je že pekoračila ravnino Selangore ter zasedla Tampin, druga pa ob vzhodni obali polotoka. Vsi dosedanji angleški poskusi, da bi ustvarili novo bojno črto, so se spričo naglice japonskega napredovanja izjalovili. Po zasedbi Kuale Lumpura prodirajo Japonci dnevno približno po 60 km. Del angleških čet je zbežal proti jugu, del pa je bil obkoljen in izločen iz borbe.
Prodor v Johore
Tokio, 15. jan. (Domej.) Z bojišča na Malaji javljajo pristojni vojašk' krogi, da so japonske čete včeraj predrle v federativno državo z vzhodne obale polotoka ter zdaj nadaljujejo svojo bliskovito ofenzivo. Približno 30.000 britanskih vojakov, določenih za obrambo Singapura je bilo od japonskih čet docela obkoljenih.
Neprestani napadi
Bangkok, io. jan. s. Kakor poročajo vojaški poročevalci iz Singapura, Japonci neprestano napadajo angieške postojanke, ki zapirajo ceste kakih 300 km severno mesta. Japonci razpolagajo z ogromno številčno premočjo in so vrgli v borbo mnogo lahkih in naglih tankov. Položaj je nedvomno zelo kritičen.
še ta mesac pred Si^pur^n
Berlin, 15. jan. u. Japonske motorizirane kolone, ki prodirajo po avtomobilski cesti proti jugu, so, kakor priznava včerajšnji komunike iz Singapura, dosegle važne angleške postojanke severno od Serambana. Po informacijah nekaterih agencij, naj bi bile že vdrle v to mesto.
V	vsakem primeru so se angleške čete umaknile proti Tampinu v Malaki, kjer naj bi se organizirala nova obrambna črta. Čete generala Heatha naj bi se uprle Japoncem v tem severnem predelu malaške zvezne države. Enak načrt so imeli Angleži tudi na črti pri Kuala Lumpuru, toda Japonci so se jim za hrbtom izkrcali in so jim nadaljnji odpor onemogočili.
Japonski vojaški krogi pripominjajo dalje, da bo treba tudi za organizacijo obleganja Singapura izvesti še nekaj priprav. Na bojišče bo treba spraviti med drugim tudi teško topništvo. Ker so Japonci doslej prodirali po Malajskem polotoku povprečno po 20 km na dan, sodijo, da bo mogočee japonske topove konec meseca že lahko razmestiti ob obali Johorske ožine in obstreljevati otočje, ki Spada v področje angleškega oporišča.
V	borbi proti sovražnim vojnim ladjam
Tokio, 15. jan. (Domej.) V japonskem glavnem stanu je bilo ob 15.30 popoldne objavljeno naslednje poročilo: Japonske podmornice, ki operirajo v vodah Nizozemske vzhodne Indije, so včeraj potopile štiri sovražne vojne ladje s sik upaj 37.000 tonami. Japonsko vojno b rodov je. ki operira v istem vodovju, je nadalje zajelo tri sovražne trgovinske ladje s skupaj 4000 tonami. Razen tega je japonsko vojno b rod-m-je v sodelovanju z letalskimi silami na neki točki Pacifiškega oceana 9. januarja potopilo dve sovražni podmornici.
Uspehi v pokrajini Minahaši
Tokio. 15. jan. (Domej.) V japonskem glavnem stanu je hiilo objavljeno: Odde'ki specialnih japonskih mornariških strelcev so v sredo na Menadu zasedli važne oporišča sovražnika na obsežnem področju pokrajine Minahaše na otoku Celebesu. Japonske čete so okupirale tudi neko tamkajšnjo sovražno letalsko oporišče. Pri teh operacijah je bilo zaplenjenih mnogo tankov, poljskih topov, pušk, bomb in streliva.
Neznatne izgube
šanghaj, 15 jan. s. Zastopnik japonske mornarice Je Izjavil, da oo bile japonske Izgube v napadu na Nizozemsko vzhodno Indijo, pri katerem 90 Japonci dobili v svoje roke važna petrolejska ležišča in izvoje-vali pomembne strateške uspehe, zelo neznatne. Letalske in pomorske sile Nizo-
zemske vzhodne Indije so se izkazale za povsem nezadostne. Nizozemsko vojsko, v kateri je bilo spočetka 35.000 mož, katerima se je nato pridružilo še 70.000 na novo mobiliziranih, tvorijo do 80 odstotkov domačini.
šibka nizozemska obramba
Šanghaj, 15. jan. d. V razgovoru z novinarji je danes japonski vojajki zastopnik izjavil, da je imela Japonscj. le zelo r j'me izgube pri okupacji dosedanjih ozemelj v N'zozemski vzhodni Tnrtiji predvsem otoka Tarakana in Msiaja. Pripomnil je, da je nizozemska obmmba zelo šibka, ker Nizozemci na otočju niso imeli večjih oddelkov redne voj^k«, marveč v glavnem le prostovoljce in oddelke domačinov.
Tokio, 15. jan. d. List »Tokio Asahi« objavlja v torkovi številki po.i^tk«1 o oboroženih silah Holandske vzhodne Indije. Po teh podatkih šteje sedanja holandsko-ind-ska armada le okroglo 72.00) mož redne vojske ter 25.000 mož v prostovoljskih oddelkih. Holandsko-indsko letalstvo razpolaga s 100 lovskimi letali. 80 bombniki. 90 izvidniškimi letali in i00 hioroavioni. Mornarica Holandske Vzhodne Indije šteje 6 križark, 10 rušilcev, 15 podmornic, 3 ladij za polaganje min, 8 ladij za dviganje min, 7 torpednih čolnov, 1 top»rčarsko in 5 drugih manjših vojnih raznih vrst
Prekrižani načrti
Tokio, 15. jan. d. Izkrcanje japonskih čet na otoku Tarakanu in pri Menadu označujejo snočnji japonski listi ,vi zelo važno fazo v nadaljnjem razvoju Japonskih vojnih operacij v Nizozemski vzhodni Indiji. Japonski vojni poročevalci javljajo, da sta bili obe od Japoncev zasjim-l področji prej spremenjeni v važni 'eials ci in pomorski oporišči, nedvomno namen ie '.i ~a ba si za četniško vojno, ki so jo inWi nasprotmki v načrtu za nekatera podr >Jj i južrega Pacifika. Z izkrcavanjem jap"> i 'kiii čet na Tarakanu in pri Menadu so bili ti angleški in ameriški načrti docsia prevrženi.
Borba proti režimu
Tokio, 15. jan. s. Na konferenci novinarjev je zastopnik vlade smatrai za potrebno, da ugotovi, da se Japonska bori samo proti vladi Nizozemske vzhodne Indije, ne pa proti domačemu prebivalstvu, ki bo prav gotovo imelo ves interes, da sodeluje z Japonci, kakor to že delajo Filipinci in Malajci.
Odstavljen kitajski general
Tokio, 15. jan. Domei. »Niči-Niči« objavlja vest iz Pekinga, da je čungkinška vlada 6. januarja razrešila dolžnosti generala Vilinuanga, vrhovnega poveljnika v prvem vojnem pasu, ki je hkrati opravljal tudi dolžnosti načelnika provicialne vlade
v pokrajini Honan. Odpust generala utemeljuje Cungking s pripombo, da je Vilinuang odgovoren za poraze, ki so jih dož vele kitajske čete v bitkah v provinci Cengšou.
Soerabaja — središče
zavezniškega odpora
Šanghaj, 15. jan. d. Iz Bata vije uradno poročajo, da je bilo mesto Soerabaja na otoku Javi izbrano za eno izmed glavnih oporišč ameriških in angleških oboroženih sil na ozemlju Nizozemske vzhodne Indije. Uradno poročilo iz Batavije pripominja, da je Soerabaja po svoji legi ter drugih ugodnostih najpripravnejša točka tudi za potrebe zavezn škega vojnega brodovja, ker je v Soerabaji več ladjedelnic. V teh ladjedelnicah je bilo zglajenih že večje število ladij in nekaj jih je še zdaj v delu.
Izkoriščanje nizozemskih petrolcjskih vrelcev
Tokio, 15. jan. s. »Niči-Niči« doznava iz šanghaja, da bodo japonski strokovnjaki obnovili delo v petiolejskih vrelcih na področju Tarakana mnogo prej, kot trde na-spiotniki, ki pravijo, da bo potrebnih 6 mesecev dela za popravo škode, ki so jo po-vzorčile nizozemske sile v tem področju. Petrolejski vrelci na Tarakanu so najvažnejši na Borneu ter se izkoriščajo od leta 1905. Povprečno dajejo 700.000 ton petroleja letno.
Normalne prilike v Manila
Manila, 15. jan. Domei. V Manili je bil v polnem obsegu vzpostavljen rel ter obnovljene skoraj normalne življenjske prilike. Radijska služba, ki je bila ukinjena od pričetka vojne, je bila včeraj spet obnovljena, tako da prebivalstvo filipinskega otočja, lahko posluša poročila, ki jih oddajajo krajevne in japonske oblasti.
Japonski smučarski oddelki
Tokio, 15. jan. u. V sodelovanju z japonsko smučarsko zvezo, planinskim društvom in železniškim ministrstvom, so japonske vojaške oblasti odredile ustanovitev posebnih smučarskih oddelkov. Prva smučarska četa se bo začela vežbati 17. t m. in bo pouk trajal do srede marca.
Razprava o Malaji
v angleški zbornici
Rim, 16. jan. s. Londonski dopisnik angleškega lista »Manchester Guardian« pravi: Spodnja zbornica je z zadovoljstvom sprejela na znanje Edenovo obljubo, da se bo o operacijah na Malajskem polotoku vršila še podrobna razprava. Po zadnji razpravi v spodnji zbornici je namreč ostalo mnogo vprašanj nerazčiščenih. Pobuda lorda Wintertona, da bi za takšno razpravo bila na razpolago več časa, dokazuje pomen, ki jo vladni kritiki pripisujejo tej zadevi. Gre očitno za pravo parlamentarno preiskavo, podobno onima, ki sta sledili norveški katastrofi in katastrofi na Kreti.
Južnoameriški interesi pri osi
Japonski list o nalogi vseameriške konference v Rio
de Janeiru
Tokio, 15. jan. Domei. List »Japan Times and Advertiser« se danes v svojem uvodniku bavi z panameriško konferenco, ki je bila danes otvorjena v Rio de Janeiru. List uvodno ugotavlja, da ima konferenca vseh ameriških zunanjih ministrov namen potegniti države Južne Amerike v svetovno vojno. Da je to edini namen konference v Rio de Janeiru, je izven vsakega dvoma. Konferenca na drugi strani predstavlja nov poizkus predsednika Roosevelta, da bi okrepil protiosni blok. List ugotavlja, da so tako kakor zdaj Zedinjene države vse od leta 1889. dalje zmerom iskale prilike za kako vmešavanje Washingtona „v notranjo politiko ene ali druge južnoameriške države. V najčistejši obliki ne predstavlja tudi sedanja konferenca v Rio de Janeiru ničesar drugega kakor rahlo prikrito željo, da bi se narodi Južne Amerike odtrgali od osi ter se naslonili na demokracije.
Gotovo pa je, da je v interesu južnoameriških republik v večji meri novi kakor pa stari red in mora njihovo stališče do Washingtona izhajati iz izkušenj, ki so si jih te države pridobile spričo dosedanje intervencijske politike Washingtona. Ta smer v politiki južnoameriških držav se tudi povsem jasno izraža. Njihove simpatije niso na strani njihove severne sosede, marveč se nagibajo k državam osi, temelje torej na očitnem dejstvu, da jim ne kaže tekati sporov z osjo. List zaključuje z ugotovitvijo: Videti je. da so interesi držav Južne Amerike take narave, da te države v nobenih okoliščinah ne bodo hotele biti vprežene v voz demokracij, katerih dnevi so že šteti.
Neosnovan predlog
Rio rte Janeiro, 15. jan. s. Pred nekaj dnevi je list »Globoe objavil vest lz neznanega vira. da se je 19 južnoameriških držav £e sporazumelo, da predloži vaeameriški konferenci v Rio de Janeiru odobritev predloga za skupno napoved vojne silam trojnega pakta. To informacijo je sedaj de-mantiral brazilski zunanji minister, češ da
je brez vsake podlage. K temu je še dodal: Lahko celo rečem, da ni nobenega razloga za to, da bi bil takšen predlog predmet posebnega sklepa na sestanku zunanjih ministrov ameriških držav.
Argentina mora ostati izven vojne
Buenos Aires, 15. jan. d. V zvezi z današnjo otvoritvijo vseameriške konference v Rio de Janeiro piše list »Pampero«, da je bila naložena na ramena argentinskega zunanjega ministra velika odgovornost. Od sklepov, ki bodo sprejeti v brazilski prestolnici, bo za dolga teta odvisna usoda Argentine. Zaradi tega nastaja za argentinsko prebivalstvo sedaj vprašanje, ali bo morda po zaključku konference Argentina praktično v vojnem stanju in ali se vlada lahko izogne poizkusom spraviti deželo v vojno, ki je argentinsko ljudstvo ne mara. List ugotavlja, da je argentinski narod lahko prepričan, da bo podpredsednik Castillo držal dano besedo. V Rio de Janeiru ne bodo sklenjene niti vojaške alianse, niti storjeni koraki, ki bi pripravljali vojno.
Kriza egiptske vlade
Ankara, 15. jan. d. Kakor javljajo iz Kaira, je odstop egiptskega finančnega ministra sprožil krizo v kabinetu Huseina Sihri paše. Za finančnim ministrom sta podala ostavko še dva druga ministra, ki pa sta do nadaljnjega še ostala na svojih mestih, ker si je predsednik vlade takoj pričel prizadevati, da bi na prijateljski način poravnal nastale spore. Kakor se je izvedelo iz poučenih krogov v Kairu, so ti spori v vladi nastali zaradi tega. ker nekateri ministri ne odobravajo politke predsednika vlade Huseina Sihri paše glede preskrbe Egipta e živežem.
Obnovite naročnino!
En milijon m kmetijstvo
Visoki Komisar je glede na posebno važnost kmetijstva v okviru gospodarstva nafte pokrajine In glede na zaostalost, v kateri se je to znašlo ui spr.čo katere Do mogoče kmetijsko proizvodnjo znatno povečati bodisi z obdelovanjem doslej neobdelane zemlje aH ki se za tako lahko smatra — (močvirja, kamenita tla. grmičevje itd.) odredU, da se dodeli 1,000.009 lir kot poseoen prispevek za izveuoo naslednjih pobud, da bi se zboljšala In intensificirala kmetijska proizvodnja v deželi:
a.	Prispevki do 50% za stroške, ki jih imajo tnali ln srednji lastniki ter zakup niki kot poedlncl ali zadružniki za naslednja melioracijska dela: obdelovanje neobdelanih zemljišč, urejanje terena, napravo teras, odpravljanje grmičevja ;n kamenja kanalizacijo, drenažo in vsa druga oela za melioracijo zemlje, gradnjo poljskih potov.
b.	Prispevki malim posestnikom in zakupnikom do največ 40% stroškov za nabavo tehničnih strojev in orodja in kmetijskih strojev. Prednost bodo Imeli oni, k) si bodo nabavili sejalne stroje.
c.	Prispevki za pospeševanje zajčjereje.
i. Nagrade za natečaj za najboljše pridelovanje semenskega krompirja onih vrst, ki nabolj ustrezajo terenu v pokrajini.
d.	Nagrade za natečaj za gradnjo gnojišč.
e.	Ustanovitev preizkuševališč in vzornih
nasadov za vrste kmečkih pridelkov, katerih pridelovanje naj se v pokrajini pospeši.
Na ta način se bo kmetijstvo v deželi uspešno intensificiraio, posebno pa v krajih, kjer je to do največje mere potrebno 1'odpore za kmetijska melioracijska dein so določene predvsem za posestnike trav nikov v črnomeljskem okraju, kjer bi bil« mogoče obsežna doslej neobdelana zemljišča spremeniti v polja in njive. Kdoi u. želel dobiti tako podporo za melioracije, mora predložiti kmetijskemu oddelku \ isoke ga Konusarijata posebno prošnjo, v kater' mora navesti naslednje podatke:
Priimek, ime očetovstvo tn bivališče prosilca. Kraj. kjer ima zemljišče, ki bi gr bilo treba preurediti. Površino te zemije verjetni stroški za predvidena dela tn čas v katerem na bi se ta dela opravila.
V okviru razpoložljivih sredstev bodo i<t to razdt ljene podpore, ki bodo v razmerj 2 opravljenim delom, ki pa bo prej Se pregledano Za podporo za nakup kmetijski strojev bo treba kmetijskemu oddelku VI soKtga tvomisarijata poleg prošnje preo-Jiižiti tudi odgovarjajočo fakturo. Kar se tiče podpor za pospeševanje zajčjereje, pri delovanja semenskega krompirja in grad njo gnojišč, bodo v kratkem objavljeni posebni pravilniki.
Nemci v Rumuniji
Povečanje državnega ozemlja, ki ga je Rumunija dosegla v let.h 1918-19 ob zru-šenju carskega režima v Rusiji in razpada Avstro-ogrske monarhije, je imelo za posledico, da je bilo v veliko Rumunijo vključenih mnogo Nemcev, ki so prebivali zlasti v novih pokrajinah. Transilvaniji, Banatu, Bukovini in Besarabiji. Na osnovi rumunskega uradnega štetja iz leta 1930 in po prirastku prebivalstva je nemška manjšina v Rumuniji leta 1940 dosegla okoli 800.000 duš. Junija in septembra tega leta pa je Rumunija zaporedoma izgubila Besarabijo in severno Bukovino ter severno Transilvanijo in južno Do-brudžo. Ob tem zmanjšanju ozemlja je izpadlo iz Rumunije 115.000 Nemcev v Besarabiji in severni Bukovini ter okoli 50 tisoč Nemcev, ki so prebivali v severni Transilvaniji, medtem ko sta bili izolirani nemški skupini v južni Bukovini in v Dobrudži, ki sta šteli 35 000 odnosno 15 tisoč duš. precelieni v Nemčijo v smi<lu nemško-rumunskega sporazuma z dne 22. oktobra 1940 Tako so v novi Rumuniii os4ali samo Nemci, ki preb;vajo v srednjem in južnem delu Transilvanije ter v rumunskem Banatu.
Ko pa ie Rumunija v voini s Sovjetsko zvero spet pr'dnb'la Besarabijo in severno Bukovino. se število Nemcev v Romuniji ni povečalo, kajti onih 115.000 Nem-
Ostavka angleškega p^shmka v Kujblševu
R'm. 15. jan. s. Diplomatski urednik londonskega lista »Da!1v Telegraph* obroča. da ie britanski veleposlanik v Moskvi s!r Stafford Cripps zaprosil za svojo razrešitev.
Stocfrhoftn. 15. ian. d. Iz Londona poročajo. da prihajalo po pis-m^u lista »Eve-ntng Standard« štirje akt km i britanski diplomati v peštev, da nadomeste sira Staf-forda Crippsa na položaju britanskega vele poslanika pri vladi Sovjetske zveze. Po mnen-iu navedenega lista prihajaio za po-slanlško mesto v Knibiš^vu v poštev seda-nii ansdeškl poslanik v Lizboni sir Ronald Campbell, porianik v Ankari Knatchhnll Hii^ssen nos'nn1k v Cimsrkhrni sir Archi-bald Cralk Kerr ali končno sirMilles Lamp-son sedanji britanski poslanik v Kairu Najverjetnejše bo š^l po mn^ntii »Eveninjr Standarda« v Kujbišev angleški poslanik v Cungkingu.
Aretacije neza^cvcljrih
angleških plutokratov
Rim. 15. jan. s. V Angliji so bili izdani zelo strogi ukrepi proti nekaterim aristo-kratom. ki jih obtožujejo, da so pokazali kaj malo razumevanja za potrebe sedanjega časa. Zdi se. da je bilo več ljudi že aretiranih, ker so preveč odkrito kritizirali politiko sedanje vlade. Vse to je gotovo zelo resen pojav v državi, kakršna je Anglija. ki v njej praktično vlada oligarhija aristokratov ali plutokratov, ki so sestavni del plemstva Najbolj nezadovoljni olisrarhl so oni, ki imajo svoje interese v vzhodni A zri v Avstraliji in In^Hi ter Novi Zelandiji. Churchillovo stališče o prednosti evropskih bojišč pred vsemi drusriml bojišči pomeni za vse te ljudi uničenje njihovega premoženja.
Nesreča angleške**?* konzularnega avtomobila v Adani
Carigrad. 15. Jan. u. V Adani se je pripetila avtomobilska nesreči. Avto. s katerim se je tajnik angleškega konzulata v Adani pelial na postajo, je zdrknil v neki prepad Tain'k konzulata je bil ubit konzularni pisar in šofer pa sta bila hudo poškodovana.
Druzjski Džebel znova priključen SI "ji
Ankara, 15. jan. d. Vrhovni svet pokrajine Džebel Druse ie na svoji včerajšnji seji
E»d predsedstvom emirja Halama Atraša
siienil. da se pokrajina Džebel Druse spet spoji s Sirijo. Ozemlje Džebel Drusa je bilo pod upravo francoskega kom ^anata ločeno od Sirije tn je bilo potem samr^vtnjno man datno področje Uprava Džebel Drusa ostane tudi še nada'je toda izvajala se bo pod kontrolo DamasJca.
Predsedniške volitve
na Portugalskem
Lizbona, 15 jan s. Mandji državnega predsednika Carmone poteče 15 aprila 1.1 Ker mora biti novi predsednik republike izvoljen vsaj 30 dni pred potekom mandata starega pred^edn-ka. so bile predsedniške volitve določene na dan 8. februarja t 1.
cev, ki so prej živeli v Besarabiji in severni Bukovini, je bilo prav tako preseljenih v Nemčijo v smislu rusko-nemške-ga dogovora z dne 5. novembra 1940
bKUijni je teuaj Ruinumja zaradi na-veden:h ozemeljskih sprememb izgubila 250 000 Nemcev, tako da znaša sedaj število v Rumuniji bivajočih Nemcev nekaj nad pol milijona. Po večini so to Saksi in Svabi v Transilvaniji in Banatu. medtem ko je na ostalem rumunskem ozemlju le nekaj tisoč drugih Nemcev.
Nemška manjš na v rtumunlji uživa popolno zaščito v smislu smernic novega predsednika rumunske vlade maršala An-tonesca. Te smernice so bile osnova zakona z dne 21 novembra 1940. ki je priznal nemški narodnostni skupini v Rumuniji javnopravni položaj s posebnem naz'vom »Nemška etmška skupina v Rumuniji«. Vodstvo te skupine je sedaj edino pristojno za določanje pripadnosti ru-munskih državlianov k nemški etniški skupnosti. Predstavništvo narodnostne volje te etn'ške skunnosti tvori narodno-soc;.alist'čna delavska stranka nemške et-niške skupnosti v Rin~rrM5 T" vods vo sme izd^iati obvezne odredbe glede vsega, kar je v zvezi z ohranitvijo in konso-Hd^ciio nar-ipn-lnepa živlienja. Nemci smejo poles rumunske izebešati tudi nemško zastavo.
Smrtna obsodba izsiljevalke
Berlin, 15. jan. s. Posebno sodiščev Opel-lu je obsodilo na smrt mladenko Marijo Opiela, ki je s pretvezo, da je bila zaročenka nekega nemškega vojaka, ki je padel na vzhodnem bojišču in da je imela z njim tudi otroka, izvabila od staršev pokojnega vojaka velike vsote denarja.
Raslsssšranfe hrane
v madžarskih lokalih
Budimpešta, 15. jan. s. Napovedane so nadaljnje omejitve obrokov živil. Tako je med drugim določeno, da obedi v restavracijah ne smejo prekašati treh obrokov ln da se morajo porclje mesa zmanjšati za 50 odstotkov, prodajati pa samo tri dn) na teden. Poraba masti v restavracijah je začenši z današnjim dnem zmanjšana z\ polovico.
Kral* Boris v novih naseljih
Sofija, 15. jan d Bolgarski kralj Boris, ki je obiskal neitaj vasi v severni Bolgariji, kjer se grade nova kmečka naselja, se je včeraj spet vrnil v bolgarsko prestolnico.
Bivši finski poslanik zapustil London
Helsinki, 15. jan. d. Uradno je b'lo objavljeno, da je bivši finski pr.5iVn:'k v Londonu <ir. Grip-penberg zapustil britansko presito'n:co ter odpotoval v Lizbono, od koder se bo vrn:i v Helsinke
Predor pod Maaso
v Rotterdamu
Stockholm, 15. jan. d. Predor za ccsto pod reko Maaso v Rotterdamu, ki je bil nedavno izročen svojemu namenu, bo po predhodnih računih pasiralo vsako minuto po 32 000 pešcev ter na leto po 12 milijonov vozil.
Obvezna prijava ameriškega imetja v zasedeni Franciji
Pariz, 15. jan. d. Nemške oblasti v Parizu so danes objavila razglas o obvezni prijavi vse imovine ameriških državljanov na področju zasedene Francije.
Atleejev fzmlk
Iz Stockholma poročajo, da so neugodni vojni dogodki prvega meseca na Tihem morju izzvali silno nejevoljo ne samo v Avstraliji in Novi Zelandiji, marveč tudi v Angliji sami. Ostra kritika bi bila dobila priliko, da se izdivja prošli tede~ ko je bil britanski parlament sklican na dvodnevno zasedanje. Čuvar državnega pečata lord Atlee je smatral zato za umestno, da je zasedanje zaključil že po prvi seji, da ne bi ogorčeni poslanci preveč razburili že itak vznevoljenega javnega mnenja. Nejevolja se za sedaj še ne obrača proti Churchillu samemu, pač pa je cilj vseh prikritih in očitnih napadov bivši Church'llov minister za informacije Duff Cooper. ki se je v domovini slabo izkazal in ki so ga nato poslali na Dolini vzhod. Kakor kaže. mož tudi tam ni bil na mestu, dasi le imel obrežna pooblastila in so mu bili v mnogočem podrejeni vojaški poveljn'ki posameznih važnih točk v Tihem oceanu.
Zaradi padca Hongkonga so vznemirje-
I limiti delToscuramento
L'Alto Commi8sario per la provincia di Lubiana, viste le proprie ordinanze 6 giugno 1941-XIX, n. 42 e 2 dicembre 1941-XX n 166. ritenuta la necessitA di fissare nuovl Umiti d'orario per la osservanza delToscu-ramento, ordina:
Art. 1. Fino a nuove disposizionl le nerme sulToscuramento devono essere osservate dalle ore 19 alle ore 7.30.
Art. 2. Rimangono invariate le altre dl-sposizioni centenute nell ordinanza 6 giugno 1941-XIX. n. 42.
Art. 3. La presente ordinanza entra m -rtgore il 18 gennaio 1942-XX.
Lubiana, 12 gennaio 1941-XX.
L'Alto Commissario Emillo Grazloll
Zatemnitvene določbe
Ljudijaua, io. jaguarja
Smatrajoč za potrebno, tla se določi novi ■as za zatemn.tev je Visoki Kom sar za ljubljansko pokrajino gle„e na svojo na-•-edbo z dne 6. junja 1941/XIX. št. 42 in z Jne 2. decembra 1941/XX. št. 168 odredil, la se morajo do nove odredbe upoštevati predpis: o zatemnitvi od 19. do 7. ure. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z t!ne 6. julija 1941/XIX. št. 42 ostanejo nes^reme-ijeni.
Ta naredba stopi v veljavo dne 18. janu-irja 1942/XX.
ni zlasti Avstralci, ki na ves glas kriče. da ta prevažna točka ni bila dovolj preskrbljena z vsem potrebnim in da ie imela naravnost smešno maihno posadko. Avstralsko javno mnenje je tjidi ogorčeno nad »zaspanci« v Singapuru. ki moral biti osrednja točka vse varnosti, pa je po zaslugi kaznive lahkomiselnosti zdaj močno ogrožen. Duff-Cooper ie bil poslan na Daljni vzhod ker so v Londonu smatrali, da to področje ni preveč važno. Izkazalo pa se ie prav nasprotno in Avstralija je sedaj prav neposredno ogrožena. »Times« odkrito dvomi dali so bili strateški ukrepi za obrambo Singapura sploh pravilni in smotrni. Se občutljivejši so kritiki giede N zozemrev ki so se v vsakem pogledu zanesli na učinkovitost britanske zaščite nizozemske posesti. pa sedaj naenkrat vidijo, da so se varali in da so britanski poveljniki prav malo ukrenili tudi za obrambo lastnih važnih strateških točk. Vsem tem nevšečnostim se ie Atlee ognil s predčasnim zaključkom zasedanja.
Skrbi francoskih domoljubov
Osnovni problem francoskega naroda je že pol desetletja sem občutno nazadovanje porodov in pnrodnega človeškega prirastka, kar vznemirja vsakogar. ko*~i'r je kolika j pri srcu bodočnost naroda. ICjub vsem zadevam, ki zaposlujejo francosko Javnost v sedanjem položaju, so tudi ta osnovna nevarnost občuti z nezman^im silo Nazadovanje francoskega mr~-di ki se je od 1.1885. do 3937. pomnožil od 38 le na 41 milijonov, je rodilo eno značilno željo, no varnosti, ki je nršla svo-ega izraza v Ma-ginotovi in Daladicncvi črti, ki sta na zato ustvarili nevarno miselnost in sta Franciji silno škodovali, koristili pa nič. Občutek varnosti za Mn°inotovo črto je ohromil francoski duh ter ga usmeril zgolj na obrambo. Spričo nazadovanja so bili Francozi prepričani, da si ne smelo dovoliti izgube niti enega meža. ki bi padel zunaj obrambnih črt. Prirodni prirastek francoskega naroda je bil tako neznaten, da bi bila vsaka večja izguba v vojni za obstoj usodna.
Razumljivo je. da se to neugodno stanie v današnjih prilikah ni moglo popraviti, vendar nihče nI pričakoval Š3 hujš-^a padca. Porodna številka je 1.1940. v Franciji padla še za 8.5%, usodnejše pa je. da se je tudi umrljivost dojenčkov povečala od 6 3 na 91%. Francoski listi, ki poročajo o tem usodnem razvoju, prikrivajo opravičene zaskrbljenosti. Propadanje francoskega živ-Ija je tem hitrejše, ker se je lcmetskl sloj oprijel sistema enega otroka, da se s tem obvaruje razcepitve kmetij. Ta pot je po nazorih francoskih domoljubov počasen, toda zanesljiv vsenaroden samomor.
Piitrk na I?an
Ankara. 15. jan. d. Iz Kair javliajo. da •ve ie po*.~bn' o-irv-nVnec Zedmie^h d-žsv W'-!V.3m C. BuVrtt ta č™ mudil v Teher nu, kior naj b' rr-rNCŠM rwtfl'anja za zvezo Irana z An<jHio in s So-vjeKko zvezo. Nie-ry?va n.Vota je. ub'°žiti neiazpn»''>^"n:e. lei vlflida v Iranu omoti So«vieiHci zvezi Biie je Bu"vtt prVrivtlie-n dati i.^msV	v :me-
nu vVle Zodinjcnih držav neke določene garancije.
NDvInar^I za revne dijake
LjubMana 15
Novinarsko drrštvo v Ljub'1anl ie svojo zadnjo umetniško prireditev konec 1. 1940 združ!lo s podporno akciio za revno dija-štvo Priredilo je nabira'no akcijo med go--rpodarsk mi krogi mesta in dežele. Javnost ki se je že mnogokrat preoriča'a. da novinarji s svojimi javnimi nastopi vselej 8'u-žijo kakemu plemenitemu nam°nu. se je lepo odzvala Nabirala akcija je da]a l'n 39 550. — . oglasi na koncertnem sporedu pa 16.907 din. S koncertno prireditvijo vred so znašali vsi prispevki 80 309 din po odbitku zdatkov za prireditev ln ra adm'n1strac'1« vse akcije pa je ostalo 52.801 din ali 20.064 »r
Med zimo po prireditvi je Nov'narsko društvo razdelilo od tega ostanka 11.441 lir. Večje zneske je nakaza'o Dijaški kuh nji in raznim drugim ustanovam za podpiran le revnih dijakov podpore v denarju so dobivali tudi posamezni revni dijak" mnogi pa so bili deležni tudi podpor v obliki oblačilih predmetov, ki jih 1e društvo po znižani cen' dobilo od tvrdke Prelog.
Ostanek 8 623 lir pa je Novinarsko društvo razde'ilo v tej zimi v obUki lenarn'h podpor po 150 lir. k: so jih bili de'ežni najpotrebnejši dijaki in dijakinje mnogih ljubljanskih šolskih zavodov.
Novinarsko društvo je tako lzčrpa'o ves dohodek svoje dobrodelne akclle za revno d jaštvo tn se ob tej priliki iskreno zahvaljuje v svojem in v imenu obdarovancev vsem. ki so z velikim razumevanjem to ak cijo podprli.
— Nova erobova. V Kranju ie umrl prejšnji teden znani zdravnik dr Globoč nik, star 85 let V Rakove! 1e pa umrl ugledni gostilničar Alojz Intihar.
Gospodarstvo
Italijanske železnice
Po podatkih Iz Rima je proračun italijanskih železnic v višin! 5390 milijonov lir v ravnovesju. Glede na višjo obrabo voznega parka Je za to leto predvidenih za obnovo voznega parka 483 milijonov lir.
Ob vstopu Italije v vojno so Imele Italijanske železnice 4117 parnih lokomotiv ln 1602 električni lokomotivi, nadalje 8074 potniških vagonov. 130 500 tovornih vagonov 4505 poštnih ln prtljažnih vagonov tn 776 motornih va/onov na pogon z Die-selovimi moto^il K temu pa 1e še prišteti vozni park v gradnji Sred) leta 1940 le oilo v gradnli 1*6 električnih lokomotiv 141 motorjih vlakov na poeon z Dieselo-viml motorji ln 91 na pogon z električnimi motorji 121 potniških vagonov in 2744 tovornih vagonov
Od celotnem omrežja, ki rnj>ftn 17 051 km le hlln ele»-rriftHrj»nlh	km
niškili prog. (leta 1915 je bilo elektrlfici-
ranih komaj 450 km). Z vstopom Italije v vojno ni bilo prekinjeno delo za nadaljnjo elektrifikacijo železnic.
železnice v Ljubljanski pokrajini
Nedavno smo nj» tem mestu v zvezi s poročilom o gradnji proge Črnomelj—Vrbov-sko navedli, da ima Ljubljanska pokrajina nad 200 km železnic Pri tej številki pa se je vrinila tisokvna pomota Do'žina železniških prog v Ljubljanski pokraiinl znaša točno 302 km ln sicer brez žel^zHce Črnomelj- Vrhovsko ki je v gradnji Od celotnega omrežja odnade na nroeo Ljubljana — Novo mesto- Rosal^lca 131 km. za pm«ro Grosuplje K^^vje 55 km. na pr^o Liub-liana R^kek 52 km na nro«Y> Treh^ie-št Janž 23 km na progo Lh>b'jnna- Vrhnika 20 km na pmno L1ub'iana- Z*'og 9 km na pr^o Liuhljan^ St VH 7 km m na progo Ljubljana—Jcžica 5 km.
Naknadni seznam nemških cftanf
V »Službenem listu« 14 januarja je objavljen 72. seznam oseb. ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo Ta seznam obsega naslednjih 51 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj):
LJUBLJANA Cesta v Mest n j log 15: Petanč;č
Martin (66 Štajersko) Marija roj. Pečov-nik (55. Sv Martin), Jožef (19), V ncenc (18) Marjan (15). Vlad mir (16), Marija (12). Ana (11). — Križevniška 14: Persche Albina (79). — Hotel Lloya: Globornik Fel;ks (42 Kranj). Teodora roj Fritseh (38 Jesenice) Lidija (3) —Miklošičeva 15: Treo por. Pueh Justina (30) Peter (3). — Sv Petra 51: Usenik por. Dirnplatz Jožefa (59 Rob). — Slomškova 3: Perko Silves^r r41 Celie). Antonija roj Trampusch (43. Trst) — Cesta ob Ljubljanici: Trchemer-njak Friderik (33. Reka). Marija roi Cun-der f27). Friderik f4). — !*!eiwelsova 48: Rob'na rv>r G1adn»ee Miria (33t. An-drH (1): G'?*n««* S»anVav (46) b'v;>inč v Kr»n<n — Vodnikova IS; TV^er Neža '42 St Vo^onir) Trn^l (17). blvj»i-č na DpniitO	h'vnt-«*o v Be-
ljaku, Helga (6) bivajoča na Bledu. —
Pridobivanje naravnega
kavčuka v Evropi
V	začetku Januarja smo poročali o uspelih poizkusih za pridobivanje kavčuka iz rastlin, ki s? lahko gojijo izven tropsltih širin. V tej zvezi smo omenili, da so poizkusi zadnjih let pokazali dobre uspehe pri pridobiV3nju kavčukovega soka iz posebne vrste regrata. V Ukrajini so nemške čete na mnogih krajih našle cele nasade regrata za pridobivanje kavčuka
Nemčija je že pred vrsto let posvetila posebno pozornost osamosvojitvi v pogledu oskrbe s kavčukom In je na tem področju dosegla izredne uspehe zlasti glede pridobivanja umetnega kavčuka iz anorganskih tvarin. Sedaj poročajo lz Berlina, di je bila tam ustanovljena posebna družba »Pflanzenksutschuk-Forschungs- und A n-baugesellschr.ftc z nalogo, da prouči možnosti pridobivanja naravnega kavčuka iz zato primernih rastlin v Nemčiji in v ostali Evropi in da napravi poizkusne nasade.
V	tej zvezi se sklicujejo nemški listi na izkušnje, pridobljene v Italiji, kjer v večjem obsegu gojijo posebno rastlino »quayule«, ki izvira iz Mehike in posebno dobro uspeva v klimatskih razmerah Italije, zlasti na slabi zemlji, kjer se lahko pridobi povprečno na leto 300 do 400 kg kavčuka na hektar. Listi navajajo tudi izkušnje, ki so jih pridobili v Francili ln njenih kolonijah. Francozi so napravili uspešne poskuse za pridobivanje kavčuka iz raznih vrst »volčjega mleka«, ki raste v severni Afriki na področju skoraj 100.000 hektarjev. Pri umetnih nasadih bi ena tretjina tega področja zadostovala za popolno kritje francoske potrošnje kavčuka. V laboratorijih v Casabianci so tudi našli racionalni način pridobivanja kavčuka iz soka voljčjega mleka. V zvezi z izku5nja-ml Italije in Francije ter s poizkusi, ki so bili napravljeni v Ukrajini, računajo, da bodo že prihodnje leto uredili večje poskusne nasade raznih kavčukovih rastlin tako v Nemčiji kakor tudi v Ukrajini in Beli Rusiji.
Gospodarske veeti
= Bolgarski fižol za italijansko konopljo. Iz Sofije poročajo, da je bila pred kratkim sklenjena velika kompenzacijska kupčija, po kateri bo Bolgarija dobavila Italiji 7000 metrskih stotov fižola. Italija pa bo v kompenzacijo dobavila Bolgariji konopljeno prejo ln konopljene izdelke. Podobno kupčijo je Bolgarija sklenila z Grč jo, ki bo v zameno za fižol dobavila rozine, olive in olivno olje.
= Ustanovitev gospodarske policije na Hrvatskem. Hrvatski notranji minister Je izdal naredbo o ustanovitvi gospodarske policije, ki bo ustanovljena v obliki posebnih odsekov pri policijskih direkcijah in pri okrajnih glavarstvih. V delokrog gospodarske policije spadajo naslednje naloge: preprečenje nedovoljenega prenašanja raznih živil, pobijanje verižn:štva, kontrola nad cenami in mezdami, ki so uradno določene, nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o pobijanju dragnje in kazensko postopanje glede kršitev, kolikor je to poverjeno upravnim oblastvom prve stopnje. V zvezj z us+pnovitviio gospodarske policije je poglavni pobočnik g. Lorkovič Izdal okrožnico, v kateri ugotavlja, da so nepravilnosti; zlasti v nelegalni trgovini z živili, ki so znane pod nazivom »šverc«, dosegle vrhunec in so izzvale take posledice da mora državna vlada nastopiti z najstrožjimi ukrepi. Okrožnica poziva vse ustaške formacije, da prijavijo novi gospodarski policiji vse nepravilnosti ter opozarja, da povzroča le nelega'na trgovina pomanikanje blaga na trgu ter prinaša nered tudi v reoo Pri vem nr.^ade-vanlu ne bo mogoče uvesti sta'nih cen dotfer bodo t«hot"or; vzel' s svobodoe«' trga vse zaloee In Hh n" nei^en r»«čip nrodalali po v'§1'h cenah. Zato Je doižnos* vseh d^favilaoov. da pnm->ffajo gospodarski policiji pri njenem delu.
Slapničarjeva 3: Fruhstiick v' en-
tin (40. Beljak), Marija roj Brandstt er (39. Dobmič). Bogomir (14). Valentin (12). Sonja (10) — Dev Marija v Poli u; Luhn por. Awanz»ni Mar ja (59 Mir bor). Ljubljana: Zeschko por. Luekmann Frida (57). Pusehner An'on (52. Bistrica), Angela roj. Vurkelic (50)
OBČINA KOČEVJE OKOLICA Konca vas: Sturm Terez ja (55 Slovenska vas). — Spodnje Loži ne: \V:riitsch por Jerman Alojzija (67, Os^^e). — Novi Lazi: Lampeter Mihael (74), Magdalena roj Gerbitz (52. Kočev-ka Reka) Friderk (17). Herbert (14) Er-est (23). Slovenska vas: JeTen7 por M?klftscb Ivana (41. Ve"ke Lašče) Marija (11). Občina Mozelj: Kuhlarji: Witt'ne
Br.womfr (38).
Občina Rt. Peter: Bainof- Germ Robert (52) Roza roi Krisper (44). Ro-bf>rt C1P) Rpi^Vinrd (1R).
Občina D o b r n n .1 e: Birovk" Ko-rr>i»r!tc<~1-| por c:r«*v, .TiiV«»rta (4Qy
1'nniki n»T"'"iili o«* m o-* 'n do ?8.
t. m.	teH->(ve Poho*n»»mn
nr».«»n m dolgove in terjatve. Lmb*.fana, Stari trg 34.
= K«>tonfv1rJ»nfe konoplje t"dl na Madžarskem. Nedavno smo poročili o uspešnih poizkusih, ki so jih napravili na Hrvatskem s kotoniziranjem konoplje. Bistvo kotonizirania <e v tem. da se dehe'a vlakna konoplje razčlenijo v tanka vlakna, pri čemer se dobi neva trpežna tekstilna surovina. ki se mnogo ne razlikuje od bombaža. Kotonizlranje lzvršuielo na poskusni postali v Siracu. ln sicer s pomočjo radioaktivne vode tamošnje>ra vrelca. Z?morska tekstilna tvomlca v Oroslavlju je že pričela v večjem obsesru Izdelovati tkanine la kotonlzirane konoolle Sedaj poročajo iz Budimpešte, da ie kotoniziranie kononije ravzelo večil obseg tudi na Madžarskem. Ker je Madžarska sedaj po priključitvi B°^ke drurri na^veči! produrent konop'je v Evropi, je Madžarska Industrija v povečanem obsefru posvetila pozornost vprašanju kotonlzirTli konopHe. Tako ie n<>ka hudimpeštanska teksMlna tvomlca odkupila vso zalojro kononije Apatlnske tvornice konoplje, ki bo za budimpeštansko tekrt:!!-no tvornico to konoplje predelala v kotoni-zlrano konopljo.
= Ustanovitveno edlmn|e v Srblfl. Na
področju Srbije je bilo od aprila do konca lanskega leta ustanovljenih 21 delniških družb z glavnico 124.5 milijona din. Med drugim je bila ustanovljena velika mlekarska družba z glavnico 35 milijonov din glavnice Nadnbe so bile ustanovljene »rl založniške družbe s skupno glavnico 11.5 milijona din. ena Indiedelniška družba, ena filmska družba, ena družba az proizvajajo iedilnega olja, poleg 11 trgovinskih družb.
= Občnf zbori premogovniških družb.
Dne 31. januarja bo v rudniški pisarni v Krmelju občni zbor družbe Sentjanški p-emoeovnik And. Jakil d. d. v Krmelju. Isti dan bo prav tako v Krmelju občni zbor premogokopne združbe »Belokrajina« v Črnomlju.
= Indeks cen na Hrvatskem. Hrvatski državni sodalno-gospodarslci zavod je si upaj z Delavsko zbornico sestavil indeks življenjskih stroškov za mesec december. T-hcdišče indeksa so cene v avgustu leta 1939. ob izbruhu vojne, tako da znaša za t mesec indeks 100. Za december lanskega let3 so izračunali indeks 227..8 in so se torej ž'vljeniski stroški od avgusta 1939 po-vp^ali za skoi-o 198 ods+otkov. Naiviši5 ie indeks za oblačili in obutev, namreč 261, te. indeks za živi'a, ki znaša 248. Za razsvetljavo in knri-vo znaša Indeks 185, aa stanovanje pa 160.
= Letni čas v Zedlnlenih državah. Zaradi štednje pri razsvetljavi Je ameriška reprezentančna zbornica odobrila zakon o uvedbi letnega časa na vsem področju Zedinjenih držav.
Letalske operacije na zapadu
Berlin, 15. jan. d. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu je bilo snoči objavljeno, da so nemšk; bombniki v torek popoldne prodrli na več točkah preko vzhodne obale Anglije. Druge skup ne nemšk h letal so bile na velikih izvidnišk h poletih nad vojaško važnimi objekti v Velik: Britaniji ter so opazovale kretanje ladij. Nadaljnje skupine nemškega letalstva so bombardirale dva kraja. Sovražno letalstvo se nasprotno nikjer n: pojavilo nad nen-šk m ozemljem niti ne nad zasedeno Norveško. Nad zase lenimi zapa^nimi pokravnami se je pojavilo le relkokatero sovražno letalo. A tud: ta letala niso bombardirala nobenega kraja.
Mt»drid. 15 lin. s. V v?el Soanili zelo mofno <;ne?.i. Gorrk; nrehodi Guadarama, Escudor p^v^es in drugi so nopolnome epre>"Hni in <e nroroe* i-ravl^en na veC odsek'* riasti v	*'T>*»h Sevilji in Va-
lencMi Mraz prejšnjih dni pa nekoliko Fopušča.	^
Pritisnila je prava zima
L'inverno negl'intorni di Lubiana — V Mestnem logu
Ljubljana, 15. januarja
Ko je po novem letu začelo snežiti, so vedeli vremenoslovci povedati, da bo novi sneg prinesel hud mraz, kakršen v letošnji zimi še ni bil pri nas. Napoved se je kmalu uresničila. Prve dni januarja je bilo vreme že zdržno, konec preteklega tedna pa je živo srebro zdrknilo pod ničlo in na nebu so se začeli oblaki rdcčiti. V nedeljo je znašala minimalna temperatura —5.
Po oknih ljubljanskih hiš so se začele delati ledene zavese. V ponedeljek zjutraj je sneg že škripal pod nogami, zgovoren znak, da je živo srebro padlo najmanj 7 stopinj pod ničlo. Toplomer vremenske hišice v Zvezdi je kazal v resnici minimalno temperaturo — 8.2. čez dan se je živo srebro nekoliko dvignilo, vendar samo na —5. V torek zjutraj so bile ledene zavese debelejše in živo srebro je zdrknilo na —10 6. Najvišja temperatura tega dne je bila —5.6. Proti večeru se je nebo zjasnilo in obetal se je še hujši mraz. V zgodnjih jutr-njih urah v sredo je živo srebro v Zvezdi zc-rknilo na —12. maksimalna temperatura v sredo pa je znašala —6 8. že v torek popoldne in prav tako v sredo je posijalo

Vi ie. vije, Krašcvcc brije Trat pometa, morje premeta.
Zupančič.
Trat—Gorica. 13. januarja Komaj je bil zaključen tradicionalni t r zašle M klavžev sejem na slavnem sprehajališču Ac.uedotu, ki traja do Sv. Treh kraljev, že je siledil južnemu vremenu s«vero zapad-nik. V neči na 7. januar je prness'! najprej <rbcrin«, ki pa je vse bolj prehajal v močno burjo in se nazadnje siprevrgel v ledeno mrzli »boron«. kakor pravijo Trž-čani najhujši obliki burje. S!ika na tržašk h ulicah se je na mah spremenila. Kdor ni imel nujnih opravkov in kdor n> odpornega telesa, je rajši ostal doma. Kostanjarji in smažiici čevljev so se umakni!'. Tramvajski vozovi sc bili vse bolj prazni, četudi so sicer zmerom nabito polni; pač pa so imeli obilo posla taksiji, ki so švigali po mestu, saj si tudi po izvoščkih zaman spraševal.
V takih burjaztih dneh je le ma'o Tržacanov, ki bi ne imeli kučme na glavi. In vseh oblik so te kučme. Tržačani, pa tudi Kraševci, ki jih je te dni burja tudi hudo nabnla, zatrjujejo, da je kučma naj-izdatnejše, najboljše pokrivalo, ki ščiti proti razsajajoči, ledeno mrzli burji. Zanimivo je tudi, da so številne vztrajne, mlade Trža-čanice tudi v burjastem mrazu vzdržaile z dokolenkami ter golimi kolenu Po nekaterih tržaških gostilnah in drugih javnih lokalih k; niso bili za nenadni pojav burje dobro prekurjeni. so gostje cbsedevali s kučmami ter klobuki na glavi. Kdor je moral na ulico. je pohitevaJ v tek. redki tramvajski ča-kalci pa so se umikali v bližnja poslopja, od koder so potem ob postanku tramvaja ekali na voziila. Tržaški tram-
urnih nog stek

Owrvatorlo meteorologico sni Nevoso nei Monti Giganti ln Boemia — Vremenska opa-Sovalniea na Snežniku v Krkonoših je med najbolj zanimivimi v Srednji Evropi. Radar pritisne taka zima, kakršna Je letošnja, Je opazovalnica zakovana v led
za kratek čas solnce na belo Ljubljano. Kljub temu pa je mraz stalno naraščal in je včeraj v zgodnjih jutrnjih urah tako močno pritisnil, da je živo srebro v toplomeru vremenske hišice v Zvezdi zdrknilo na —18 Nad Ljubljano je ležala siva megla, ki je vse pokrila z ivjem. Vendar mraz ni bil povsod enak. Na mestni periferiji je padlo živo srebro še niže, ponekod celo na 20 stopinj.
Mraz znatno ovira tramvajski promet, ker so okna zastrta z ledenimi zavesami tako da mora voznik stalno brisati okna. če noče videti predse. Tračnice so zamrznjene, da vozovi z velikim ropotom brzijo po njih. Kolesa vozov glasno škrlpljejo po zasneženih ulicah, konjem pa se sproti dela Iv je na nozdrvih in po grivah. Da je mrež res hud, dokazuje, da so se ptice pevke in ljubljanski golobi močno pribMžali človeškim bivališčem. Tako v središču mesta, kakor na periferiji so že v zgodnjih dopoldanskih urah trkali na okna prezebli in lačni kljunčlci ptic pevk in golobov, ki jih je mraz prisilil, da si iščejo hrane tam. kjer je po navadi ne dobijo. Dobra človeška srca ne štedijo in nadrobijo prezeblim in lačnim pticam drobtinic.
a e o
vajsiki promet, ld se ima v sicer znosnejših zimskih dneh boriti zaradi izrednega navala potnkov s sličnmi problemi kakor ljubljanski, je pokazal novost, ki je zelo zanimiva. V prometu so se namreč pojavili majhni priklopni vozovi z nizkim-, okni. ki so najstarejši in ki vzbujajo v primeri z večjimi, modernim: tramvajskimi vozili zelo slikovito vzpoTedbo.
Dne 8. t m je drug:č letos iel naletavati na-d Trstom droben sneg. v s-ebato 10. t. m. na tretjič. Seveda &e ni pri;'el pač pa je nekoliko obležal med Opčino in Sežano, potem pa zmerom več naprej proti Divači ter Sv Petru na Krasu, k jer je vsa pokra j na odeta s snežno belino. V suneri nad Bazovico je od starodavne Lokve naprej kraška zemlja dokaj pobeljena. Seveda so dobili vrhovi Nanosa Hrušlce. J a v.'mika, Snežnika in Vrem^čice novo snežno plast, kar velja tudi za Caven ter gore Trnovske. Otelške, Križnogorske in Banjške planote. Burja je seveda zabesnela tudi po vsem Krasu
in je sftopnievaila svojo silovitost na Gaber-ku, Rebrnieah pri Razdrtem in seveda tudi v obmo£;u Ajdovščine kjer se je zloglasna »ajdovska burja a z vso srditostjo usipala s Črnega vrha ter Mrzlega loga. kjer se rodi. Okoli Ajdovščine se ie sneg deloma tudi prijel tal in tudi na Plan ni. medtem ko so ostali hribi izvzemši čavensko pogorje, ostali z delom Vipavske do'ine nenobel jeni. Gorica sama je ostala tud; to pot obvarovana pred hujšimi oblikami strupene zime,
sa j je koma i nekaikrat zlezlo živo srebro do 6 stopinj pod ničlo, medtem ko so imeli v cerkljansikem. idrijskem in to'minskem okolišu že nekajkrat do 16 strsp^nj pod ničlo V nedeljo 11. t. m. je pričel nad Gorico naletavati droben sneg. ki pa ni prišel do tal. Pač pa se je usoila na vso pokrajino SoSke doline ter bližnjih gora nova snežna plast. Pri Črnem vrhu med Idrijo m Ajdovščino 90 bili pravi snežni zameti, tako da sn mogli Ribijevi avtobusn obratovati le od Idrije do Črnega vrha. To srtanie je traialo več dni ter so bflli zaradi tega do prenatrpa-nosti natlačeni Gianesmijevi avtobusii. ki sc lahko prevažali potn;ke na drugi prog' Idrija—Sv. Lucija—Gorica. Na Črnem vrhu so se pojavili tržaški in goriški smučarji, ki uživajo zimsko, smučarsko veselje na krasnih terenih tamošnjega okoliša. Na Cerkljanskem pa pravijo, da so imeli doslej z največ 12 stopinj pod ničlo razmeroma milo zimo. V ostalem poteka tržaško življenje po normalnih tirih.
zlasti ko je v noči na 13. januarja burja povsem ponehala ter se ie Trst predramil v krasnem, sončnem jutru. Po sednrh dneh trajanja je pripravila burja spet suho. zdravo vreme. Zlasti tam v središču eksporta v ulicah Milano. Valdirivo Torrebianca ter vzporednih ulicah nakladajo od jutra do večera tovorne avtomobile s pomarančami mandarinami, cvetačami ter drug-mi ekspertnimi sadeži, ki jih pošiljajo iz Trsta na vse strani. Komaj za spoznanje je burja zavrla to izvozni3ko razgibanost Kulturni Trat pričakuje z velikim zanimanjem nove operno-simfonične sezone v Verdi levem mestnem gledal-iu. Otvoritvenemu opernemu sporedu gledališke »ezooe 1941/1942 ter sledečemu gostovanju raznih dramskih skupin, ki ie dceeglo svoj višek ob nastopu ansambla sdavne Emm« Gr&uutice, ki je bik vihamo pozdravljena
ter sprejeta, sledi sedaj pester operno-sim-
foničnj program. Dne 15. t. m. bo uprizorjena R. Zajidonaijeva opera »Fr&ncesca da Rimini«, potem pridejo mod drugim na vrsto Tolstojevo »Vstajenje« v glasbeni priredbi Franca Alfana, nadadje Verdijeva opera »Ples v maskah« ter Puccinijeva »Bo-heme«. Kot najpomembnejšo skladbo simfoničnega sporeda je omeniti L. Perosijev oratorij »Kristovo vstajenje« Cecchelinova dramska skupina pa uprizarja v Fšlcdramatični dvorani kom čno-satirično delo v osmih slikah z naslovom »Farza ali komedija?« Predvsem pa kažejo Tržačam živahno zanimanje za nastop slavnega tenorja Benjamina Giglija, čigar sodelovanje je najavljeno z novo objavljenim opernim sporedom Končno naj omenimo še preimenovanje nekaterih tržaških ulic.
Znano je. da so bile v zadnjih letih številne tržaške ulice in ceste preimenovane. Med drugim je dobila novo ime celo starodavna
Via Ferriera, ki je MU preimenovana v Via
Gambitu. Sedaj je dobila Via Geppa naziv
po poročniku Luigiju Coectanu, ki je ko* prvi fašist podel v Trstu. Dd med G&ribal-dijevsn trgom in trgom imperija (Piazza deLTImpero) je bil preimenovan po pisatelju Alfredu Ovianiju. Številne ulice bi trgi brez imena so dobili svoje ime po filozofu Antonu Rosminiju (trg v bližini nameravane cerkvene stavbe morske Marije), po filozofu Vincencu Giobertiju (trg okoli cerkve sv. Ivana), po fašistu Nikoli Gianiju. ki je paded v bojih z Grčijo, po Angelu Va-lent ni ju. tržaškem padlem prostovoljcu leta 1915, po pesniku Josipu Piccirtli (ul ca v bližini trga Carla Alberta), po pesniku G. Grustiju (ulica v Rojanu). po pesniku Ippo litu N.evo (uilica v Scogliettu pri hišah »In facap«) po Dalmatincu F. Lets>mit-Doda (ulica med ulicama Orlandini in DAlviano). po pisatelju Ant. Fogazzaro (ulica v Sco gliettu). po glasbeniku G Pucciniju (ul ca cb T Grossijevi ulici) ter po znamenitih rimskih pesnikih Vergilu Horacu Ovidu :n Catulu. katerih imena bodo ozn ičevaila doslej neimenovane ulice v Skorkolji (Scor-cola).
Na Dolenjskem je mnogo snega
Velik prospeh lesne Industrije In trgovine
Novo mesto, 15. Jan.
Po hudih snežn h naletih se je v torek pričelo ozračje jasniti in že v opoldanskih urah je sonce nekajkrat razpršilo oblake V teku popoldneva pa se je nebo ponovno pooblačilo in šele v noči na sredo se je razjasnilo. Z zjasn:tvijo pa je nastopil tudi izredno oster mraz. V sredo zjutraj je znašala najnižja temperatura na prostem v Novem mestu kar 18,2 stopinje, v samem mestnem središču pa je padlo živo srebro na 16,8 stopinj pod ničlo. Občutno milejši mraz je v Bel. krajini, kjer je na najmanj zavarovanih mestih pallo živo srebro do komaj 15 stopinj pod ničlo. Sonce je ozračje proti poldnevu nekoliko ogrelo, na večer pa je ponovno pričel pritiskati oster mraz. Prve posledice mraza so se le pokazale v prometu in so vs: jutranji vlaki imeli precejšnje zamude, med njimi jutranji ljubljanski vlak kar 310 minut.
Po nekod je sneg zapadel nad meter visoko, po kočevskih gozdovih pa ga je Se več. Vozniki, ki vozijo les po izbornem sa-nencu iz oddaljenih kočevskih gozdov, tam od Ribnika, trdijo, da je snega tako na
debelo, da se konj, če stopi z goz lne ceste, popolnoma skrije v snegu. Visok; sneg pa ne moti voznikov pri njih napornem delu. prav nasprotno, v snegu radi vozijo, ker se jim trud in trpljenje izplačata z dobrim zaslužkom. kajti na zamrzli in s snegom pokriti cesti na sani mnogo več nalagajo in lažje vozijo ter konji manj trpe.
Gozdn delavci in tesači prav v previsokem snegu ne morejo v gozd na delo. Zato s: žele vsaj nekoliko južnega vremena, da bi se sipek sneg sesedel in bi bilo delo v gozdu mogoče. Nova uredba Visokega komisariata, ki določa, da so iolžni gozdni posestniki odprodat: čim več lesa, je zelo poživila lesno kupčijo in odprla tako gozdnim delavcem ter voznikom izdaten vir dohodkov Pospešeno izsekavanje gozdov Ima ugoden vpliv tudi na lesno industrijo in ureditev novih žag za ODdelovanje lesa
Tudi smučarji prilejo na svoj račun Pojavljajo se povsod, kar je za Dolenjsko velike važnosti, ker do seiaj ni lme'a v večjem Številu te vrste obiskovalcev. To je važne tudi za bodoča leta, ker se bodo smučarji prepričali, da ima tudi Dolenjska za zimski Šport primerne terene.
Uspešno zdravljenje v glavo ranjenih
Obisk v posebnem zdravilišču pri Berlinu
Berlin, 12. januarja
Med najhujšimi vojnimi poškodbami so pač streli v glavo in vobče vsakovrstne rane na možgan h. Kako mogočno pa je od prve svetovne vojne do danes napredovala kirurgija in zdravljenje tudi teh hudih po-školb, pričajo poročila o dosedanjih uspehih zdravnikov v posebnem zdravilišču za take ranjence.
Tam zunaj Berlina, 2e med sam ml polji, leži prostrano zdravilišče, ki je pred sedanjo vojno bilo namenjeno zdravljenju na pljučih bolnih Berlinčanov, zdaj pa je že laljšo dobo specialno zdravilišče nemSke vojske za poškodbe na rnožgan h, na hrbtenici in na živčevju. V prvi svetovni vojni so Imeli vojaški kirurgi mnogo opravka s takimi ranjenci in so se medicinske sposobnosti na tem področju odlično uveljavile. Toda raziskava in pi ak;^a stalno napredujeta. Razpoznava drobcev ali krogle v glavi je natančno megoča s pomočjo rentgenl-ziranja, če treba, s celo vrsto takih posnetkov. Pri poškodbah hrbtenice in živčevja se zlasti uveljavljajo masaža, kopanje in električna terapija. Krnalu se tudi spet poživijo in se navadijo prejšnje funkcije, bolniki so kmalu spet pokonci, če so živci docela pretrgani, jih je treba zdraviti z operacijo. Posamezne živce kratkomalo sešijejo. Kar se hrbtenice tiče, pogostokrat ne gre za direktne poškodbe, marveč za pritiske ali kontuzije, kar že samo po sebi povzroči omrtvičenje udov. Tudi tu se dajo s terapijo doseči lepi uspehi. Presenetljivo je, kako hitro si opomorejo s terapijo in vežbanjem mladi ranjenci od 18. do 22. leta. Fantje, izučeni v takih poklicih, kjer je raba udov nujno potrebna, se kmalu usposobijo, da lahko spet v polni meri izvršujejo poklic, najsi je bila roka še tako huJo prizadeta. Nekateri, ki so po nevarnem strelu tako prizadeti, da jih je zapust 1 dar govora, počasi spet obujajo spomin, učijo se posameznih besed in začnejo čisto na novo govoriti kakor otroci. Zdravje in vzgoja sta seveda pri posameznih ranjencih zelo razHčni. Na vsak način zavisi uspeh v veliki meri od posameznikove čvrste volje.
Zdravniki lahko izvršujejo presenetljiva opazovanja v pogle.u inteligence m volje posameznih ranjencev. Vsekakor so sedanji uspehi v primerjavi s prvo svetovno vojno mogočni zavoljo bolj vajene in teh ično bolj zmogljive operacije. Odpiranje m žgan-ske posode, tako imenovano trepanacijo, lahko za počne zdravnik tam, kjer je z gotovostjo ugotovil drobec ali kroglo. V da-
našnji dobi izvršuje Izkušen kirurg trepa-nacije kar največjega obsega, kiatko ln malo: odpre lahko celo glavo. Prejšnje čase je rezanje povzročilo brazgotine, ki so pogostokrat še čez leta povzročale periodične motnje in napade božjasti. Danes lahko vidite v tem zdravilišču celo vrsto operiranih ranjencev, ki so prestali najnevarnejšo operacijo na glavi ln so na pota popolnega okrevanja. Kdor vidi take primere — naj si bo medicinec ali laik — je osupnjen, ko spoznava, kako skrivnostno se brati telesnost z duševnostjo na tisti meji, kjer se nočeta ločiti Jruga od druge.
Po sodobni operaciji, po odstranitvi tumorja, se pokaže na bolniku že čez nekaj dni olajšanje. Zaspa'e funkcije se spet drami jo, ohromelost telesa ali uda popušča, pričenja se spet krepkejše življenje vsega organizma, kar je zelo zanesljiv znak, da bo ranjenec okreval. In ko se danes tak ranjenec dvigne s postelje ter si pomaga dalje z bergljami, nudi dostojanstveno sliko, kajti to je njegov zopetni korak v skoraj že izgubljeno življenje. Motne oči ajejo Epet svetleje ln mrtva bledičnost zginja z obraza. Posamezniki pa se morajo še potrpežljivo učiti jezika. Počasi se morajo spet učiti seštevati Izraze in številke, na novo morajo graditi svoj spomin in polagoma, ko so že skoraz docela okrevali, se začnejo spet ur ti v svojem poklicu.
Posebne poglavje zdravljenja takih ranjencev je skrbstvo v tistem usodnem prešle '.ku med bojiščem in med operacijsko mizo v specialnem zdravilišču. Ta vmesna oziroma pričetna faza je pogostokrat odločilna, kajti ravno v njej se najbolj Siri proces vnetja in krize, če je kol.čkaj mogoče, je treba take težke ranjence prenesti z letalom s fronte. 2e v vojnem lazaretu za fronto so posebne postojanke za sprejem takih ranjencev in za razpoznan je njihovih poškodb Tu in taiji se prenos zavleče, ker je težko diagnosticirati morda neznatno, a vendar usodno poškodbo, o kateri ne more ranjenec ničesar izpovedati. Tu in tam so zatorej taki ranjenci po dva ali tri te^ne na poti, v izjemnih primerih pa traja transport le dva ali tri dni. V posebnem zdravilišču pri Berlinu so na delu v glavnem zdravmki iz berlinskega zavola za raziskavo možganov Izkušeni možje suvereno nastopajo in zato čutiš v teh prostorih med najbolj prizadetimi žrtvami vojne, ozračje hladne in jasne zanesljivosti O tem prepričajo obiskovalca zlasti razgovori z bolniki, ki so vsi polni zaupanja v okrevanje.
0fls&ritev pravilnika o upravljanju
in poslovanju
ssiedlcmske in kirurgične klinike pri ljubljanski bolnišnici, danili v uperabo kr. univerzi
Visok komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 28 junija 1&41-XIX št 25 o prepustitvi novega me-dicinsko-kirurgičnega paviljona bolnišnice z avlo za klin;čna predavanja v uporabo kr. un verzi in proučivši pravilnik o upravljanju ln poslovanju medicinske in k rur-gične klinike univerze in po ugotovitvi, da je praviln k sestavljen v smislu zadnjega odstavka gori navedene odločbe, zaradi česar se more odobriti, odloča:
Odobruje se priloženi pravilnik o upravljanju in poslovanju melicinske ln k rur-gične univerzitetne klinike pri ljubljanski bolnišnici.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emili o GrazIoU
Fravilnlk
čl. 1. Medicinska klin ka in kirurgi čn a klinika sprejemata lahko boln ke neposredno aii preko bolnišnic«. Neposredno, te
smatrata to predstojnika klinik za potrebno, če zahtevajo njih sprejem zasebn: zdravniki in tudi na željo bolnikov samih Vsi drugi bolniki se morajo javiti v am-bulanc: klinik ln se tisti Izmed njih. ki se izberejo, sprejmejo na kliniko preko sprejemne pisarne Dolnišnice.
Sporazumno z upravo bolnišnice se določi vrstni red. po katerem sprejemata kliniki boln ke. Ob dnevih, določenih po tur-nusu. izbereta profesor ali klinični dežurni zdravnik izmed bolnikov tiste osebe, ki so pr kladne za proučevanje ln pouk. Ostale bclnike prevzema bolnišnica.
V bolnišnico že sprejeti bolniki se lahko premeste na kliniki, ako želijo sami ali pa po sporazumu predstojnikov bolnišnice ln klinik.
Cl. 2. Premeščanje bolnikov lz bolnšnlce na kliniki oskrbe bolnični oddelki: preme-Manj« • klinik t boloitee oddelke pa, oskr-
bita kliniki. V obojnem primeru spremlja premeščenega bolnika bolniški list.
Člen 3. Predstojnika klinik lahko zaprosita bolnične zdravnike za pomoč pri bolniškem pregledu in za konzilij Nasprotno zaprosijo lahko tudi predstojniki bolničnib oddelkov klinične zdravnike za pomoč Vse to pa izključno le v znanstvene ui učne namene.
Člen 4 Bolnična uprava daje vsem bolnikom. ki so na klinikah, zdravniškemu osebju, uradništvu in strežnikom hrano po jedilnem listu in po cenah, določenih za boln-šnico. v smislu pravilnika in po zdravnikovem predpisu.
Člen 5. Bolnična uprava oskrbuje kliniki na lastne stroške z ogrevanjem, razsvetljavo. vodo. plinom ter pranjem in krpanjem perila.
Nadalje oskrbuie na svoje stroške dezinfekcijo prostorov na klinikah ter enkrat na leto dezinfekcijo teh prostorov.
Člen 6 Bolnična uprava oskrbuje preko svoje lekarne bolnike, ki so na klinikah. z zdravili, obvezili in san-tetno-lekarniškim materialom ki ie v rabi. kolikor ga je mogoče dobiti.
Ta material, ki ga priskrbi bolnišnica, se ne sme uporabljati za bolnike v am-bulancah.
Bolnična uprava ne oskrbuje klinik z zdravilnimi specialitetami in laboratorijskimi potrebščinami Rentgenske filme in rentgenski papir pa oddaja klinikama oo nabavni ceni.
Člen 7 Zh kliniki in njuno osebie velja hišni red izdan za splošno bolnišnico (3. odstavek § 26 zak o bolnicahv
Spremembe in razširitve kliničnega poslopja ter instalacij v njem ^e izvršijo po predhodnem sporazumu z bolnično upravo iz posebneea proračuna klinik.
Člen a Osebje na klinikah se plačuje iz posebnega proračuna klinik izvzemši sedaj službujoče osebje, ki se prevzame v proračun univerze
Člen 9. V zdravstveno-statistične namene se uvrščajo klinični bolniki med bolnične. Zato je treba ob odpustu bolnika s klinike poslati njegov bolniški list bol-nični upravi.
Člen 10. Upravne posle klinik, t j. sprejemanje bolnikov, voditev matične knjige. pobiranje oskrbnin, računovodstvene posle itd. opravlja do nadaljnje odredbe bolnična uprava.
Kliniki dobavljata bolnišnici vse za to potrebne tiskovine in druge pisarniške potrebščine.
Člen 11. Za dajatve ln storitve po čl. 4., 5 ln 6. In za opravljanje upravn h poslov po ČL 10. tega pravilnika sta kliniki dolžni plačevati upravi splošne bolnišnice za vsakega bolnika dnevno oskrbnino, določeno za bolnišnico s pravilnikom o bol-ničn:h pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničn^h ambulancp.h v Ljubljanski pokrajini, odobren;m z odločbo Visokega komisarja z dne 18 julija 1941-XIX št. 33 ali ki se kasneje na enak način določi in odobri. Tako dan sprejema kakor tudi odpusta bolnika se zaračunavata pri plačilu oskrbnine.
Obračun med bolnično upravo in upravo klinik se opravi do 10. dne vsakega meseca.
Člen 12. Nakup, vzdrževanje in popravljanje inventamih predmetov kakor tudi nabava potrošnega materiala, ki ni naštet v členih 4., 5. in 6., obremenjajo posebni proračun klinik.
Vsi inventarni predmeti, ki so last splošne bolnišnice, so pa že nameščeni v klinikah, ostanejo last bolnišnice, ki jih proti reverzu prepusti klinikama v uporabo.
Ti predmeti se morajo vrniti dobro ohranjeni, t j. v uporabnem stanju.
Člen 13 Vsa morebiti še ne ureiena ali sporna vprašanja rešijo sporazumno predstojniki klinik in bolnišn'ce. v drugi stopnji pa univerzitetno oblastvo in zdravstveni oddelek Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Josip Kovačič 60 letnik
Trebnje, 14. januarja
V	krogu svojih domačih je v nedeljo praznoval 60-letnlco roistva po vsej Dolenjski znani čevljarski mojster g. Josip Kovačič. SIcer Novomeščan po rodu, si je po končanem učenju Izpopolnil svoje znanje še v svetu in se je pred 34 leti naselil v Trebnjem, kjer je odprl čevljarsko delavnico, ki jo vodi še danes.
Jubilant spada v vrsto onih Trebanjcev, ki so poleg poklicnega dela in stanovskega udejstvovanja našli še vedno nekaj časa za javno udejstvovanje. Polnih 34 let srečujemo zapisano ime našega jubilanta v kroniki Trebnjega ln Dolenjske ln njegova osebnost Je dala izrazitega poudarka vsej dolenjski narodni ln kulturni delavnosti.
V	srečnem zakonu s soprogo Minko so se Blavljencu rodile tri hčerke ln sin Dušan. Vse je lepo vzgojil ln jih za življenje preskrbel.
Ko delavnemu dolenjskemu možu ob njegovem jubileju izrekamo prisrčne čestitke, mu želimo, da bi ostal zdrav ln delaven do skrajnih mej človeškega življenja.
Smrtna nesreča v grahavskfh hribih
8v. Lucija, 10. januarja. Med Koritnico ln Nemškim Rutom se le 8 januarja ponoči smrtno ponesrečil 75 letni posestnik Jakob Begaš lz Nemškega Ruta nad Grahovim. Bil je popoldne po opravkih v Koritnici. pa se je v nočni uri sam vračal domov. Bil je na sredini poti, ko se mu je na poledenelem cestnem robu spodrsnilo. Omahnil je čez cesto ter se zakotalll navzdol Ostal bi najbrž pri življenju. ko bi ne bil zadel s senci ob kamen. Starček je kmalu zatem izdihnil. Našli so ga mimoidoči naslednjega dne ledeno mrzlega, mrtvega Beguš je bil sicer navzlic lepi starosti zdrav in krepak. Zimska nočna pot pa je postala zanj usodna. Zapušča hčerko ln sina. Z njima sočustvujejo vsi sosedje ln domačini, ki so se pol-noštevilno udeležili Beguševega pogreba na domačem župnem pokpallšču •
PRIZOR NA ULICI Ob hodniku je velika mlaka. In pil mlaki bradat gospod, ki kar naprej brska ■ palico po mlaki. Mimo tdoči se seveda ustavi 'ajo in vsi, ki imajo palice, začno tudi c njimi bmkatl po mlaki. Ko se jim rdi to te pre~eumno, vpraša eden Izmed njih: »Gospod, kaj pa prav za prav <š*>te?« »Žvečilni gumi ml je padel v mlako.« »Žvečilni gumi? In tega ličete? Menda ga vendar ne boste deli več v nsta?« »Ne. Ampak v njem je vse moje oaob-
Je*
Večina živali leti
Letanja so se ljudje naučili od živali. Izmed 420.000 različnih živalskih vrst, kar jih poznamo, jih 260.000 ali 60 odstotkov leti. Na čelu so pri tem žuželke, ki imajo po večini krila in je ozračje njih pravi element. Med 280.000 vrstami žuželk jih spada 240.000 med letalce.
žuželke, ptice in netopirji so današnji letalci med živalmi. Vemo pa, da so živele v prejšnjih zemeljskih dobah še druge in še dosti večje živali, ki so s krili rezale zrak. Zanimivo je predvsem, da imajo po-edine živali svoje lastne »letalske aparate«, ki so v mnogih primerih rabili tudi človeški letalski tehniki za zgled. Spomniti se je treba pri tem samo »letečih zmajev« s Sumatre. To je neka vrsta kuščarjev, ki se lahko požene visoko v zrak in pristane potem nekje varno na tleh. Te živali imajo zelo podaljšana rebra, med njimi pa je napeta koža, ki učinkuje pri pristajanju iz zraka kakor padalo.
Netopir je s svojimi pri letanju široko razpetimi perutmi, ki jih podpira posebna zgradba okostja, mnogim izumiteljem v modernem letalstvu rabil kot vzorec. Prav tako imajo tudi metulji svojo posebno letalsko tehniko, ki se opira na zelo ozek in lahek trup ter na širno razpetino kril. Na tem temelji silna lahkotnost in gibčnost, ki jo kažejo metulji pri svojem letu.
Tudi med ribami imamo nekatere »letalce«. Tako se »ptica lastavica« iz tropskih morij z velikansko silo požene iz voie v zrak, leti krajši čas skozenj in pristane potem na isti način kakor moderno vodno letalo. Takšna riba preleti v zraku včasih do 200 m in konča neredko tudi na krovu kakšnega parnika.
Ptice so seveda najboljše in najgibčnejše letalke na svetu, a seveda ne vse. Prav lahko jim je postavljati rekorde, ki nas morajo v primeri z neznatnostjo teh živali presenečati. Brzinski rekord ima pri tem še vedno lastavica, ki šviga z brzino do 150 km na uro skozi zrak. Sledita ji raca in labud s 100 do 120 km na uro. Golobi razvijajo brzino 80 do 100 km, jerebice in prepelice, ki so na zemlji videti tako neokretne, dosežejo v zraku brzino 60 do 80 km, drozgi, kosi in škorci letijo še vedno z brzino kakšnih 40 km, orli pa z brzino 30 do 40 km. Tudi višinskih rekordov ptic ne smemo omalovaževati. Tu je na prvem
mestu orel, ki se vzpne do višine 4500 m, medtem ko lastovka ne zmore več nego okrog 800 m.
Žuželke razvijajo seveda dosti manjše brzine, ki znašajo povprečno 7 do 10 km na uro.
15.000 nogometnih sodnikov
Da bi ugodila čedalje bolj rastočim potrebam ogromnega nogometnega gibanja v Nemčiji, ,:e nemška nogometna zveza morala organizirati celo majhno vojsko sodnikov: ta čas razpolaga z nič manj •nego 15.000 teh mož. Nogometni sodnici morajo opraviti strokovni tečaj, ki U-aja šest tednov, a ta pouk ima tem lažje stališče, ker izvira večina kandidatov iz vrst aktivnih športnikov ter pozna tako »»e skrivnosti igre z žogo. Vsi nogometni šolniki pa morajo ne glede na to opraviti Se dolgo »vajeniško« dobo v nižjih razredih, kjer jih na skrivaj nadzirajo, šele potem, če dobro prebijejo to dobo, jih privurte k tekmam višje kategorije Najboljši izmed sodnikov se navedejo potem medm-rodni nogometni zvezi in ta jih podiva k vodstvu oziroma sodniškemu pos'u sa mednarodne tekme.
Dežela psov
Domnevali bi, da je Kaiikrsko otočje dobilo ime po kanarčkih, ki so v resnici tam doma. Stvar pa ni tako preprosta, kajti čeprav so ti otoki najprvo zasloveli res zavoljo kanarčkov, je izvor njihovega imena povsem drugačen. Izvira namreč od latinske besede za psa (canis) in že v starem veku je bilo znano, da živi na njih posebno velika pasma psov. Ta je bila na otokih tako razširjena, da so jih imenovali »Deželo psov«.
Za provincialne tradicije
Vichyjska vlada je sklenila, da se bo v šole nezasedene Francije uvedel pouk starih francoskih pokrajinskih jezikov, kakor provansalščine, bretonščine, baščine, fam-ščine itd. Ta sklep je sprejela vlada maršala Petaina v okviru akcije, da se v Franciji obnovijo stara provincijalna izročila
»Prvak za ločitve"
Colosme di prigiomeH brltannici — Kolone britskih
ujetnikov

, • , * , ' r -
"i:
catturatj in Africa settentrionale, avviati verso i campi di concentramento — ki so jih ujeli v severni Afriki, na poti v koncentracijska taborišča
Neki Louis D rake, Štiridesetleten možak Iz Bostona, se je v kratkem času dveh let nič manj nego šestkrat poročil in ločil. Drake, ki je zavarovalni agent, je začel pred dvema letoma svojo naravnost pustolovsko kariero s porokami in ločitvami. V nekem provincialnem mestecu se je zaljubil v mlado vdove in ji predlagal, da bi se poročila. Tako se je tudi zgodilo. šele ob svojem povratku v rodno mesto je mož zvedel, da si je poleg vdove natovaril na hrbet tudi šest otrok, ki jih je imela od prvega moža. Po tej ugotovitvi je pohitel z vložitvijo ločitvene tožbe in so mu ugodili — moral je pa vdovi plačati pošteno odškodnino. Sam pa ni hotel ostati, ustvariti si je hotel na vsak način družinsko ognjišče m tako si je iz malih oglasov izbral »pošteno. mlado in zdravo mladenko«. Tudi ta zakon se je končal z ločitvijo, kajti žen* ki mu je zaradi lepšega prirejala prizore ljubosumja, ga je po drugI strani varala z nekim njegovim starim prijateljem.
Tretja ločitev je sledila po kratkem času ko se je poročil z neko učiteljico, ki ga je hotela vzgajati kakor majhnega šolarčka Mož še vedno ni obupal ln se je poročil v četrtič z neko tipkarico. nameščenko svoje družbe. Kmalu pa se je prepričal, da je bila tiplcarica v intimnih odnošajih >
s prokuristom družbe in ta prokurist ga je pošiljal nalašč na dolga potovanja, samo da bi imel lažjo priliko, varati ga ž njegovo ženo. V 14. mesecu, odkar se je bil Drake prvič poročil, ga je sodnik že v četrtič ločil.
Njegova vztrajnost pa je bila neverjetna. menil je, da bo končno deležna zasluženega plačila. Vrgel je svoje oči na bogato dedično, ki sicer ni bila več mlada, a mu je obetala druge prednosti. Ni trajalo dva meseca, ko se je nesrečnež prepričal, da je bila vsa dota »bogate dedične« majhno zrcalo, razen tega pa je moral plačati še kakšen dolg, ki ga je napravila, ko je bila še »mlado dekle z veliko doto« Seveda gn je vse to močno udarilo in je zahteval De to ločitev Dosegel jo }p — a samo za to da se je vrgel na vrat na nos v šesti zakon Kogar hočejo bogovi pogubiti. mu pač mo žgani ne pomagajo Sedaj, komai dve let! od prve poroke, poroča kronika o njegovi šesti ločitvi. Tokrat pa je razen žpop izgu bil tudi prostost, kajti sodnik ga jp zaši) za deset dni ker je žpni v prppim vrgel roleg besed še to in »no v glavo, ko jp zvedel, da je brez njegove vednosti zapravila 4000 njegovih dolarčkov za r: 'nn krzno.. .
Japonske male podmornice
Japonski mornariški ataše v Vichyju, fre-gatni kapetan Hosoja, je dal nekemu zastopniku lista »Paris-Soir« zanimive po lat-ke o japonskih podmornicah in njihovih presenetljivih uspehih pri napadu na Pearl Harbour.
Hosoja je ob tej priliki zavrnil zelo razširjena naziranja o nekakšnem japonskem »skrivnostnem orožju« v podobi »živih torpedov«. Japonska uporablja kot poseben podmorniški tip samo prav majhne podmornice, ki imajo brzino 24 vozlov na uro in kot posadko samo dva moža, častnika ter mornarja. Te podmornice so oborožene
z dvema torpedoma s premerom 450 mm ki se krmar:te avtomatsko.
Razer tega imajo te male podmornice naboj eksploziva, ki rabi za to, da se požene ladjica v zrak, če bi zašla v nevarnost, da pade sovražniku v roke. Na ta način so Japonci sami pri napadu na Pearl Harbour potopili štiri takšne polmornice. Američani pa so se polastili samo ene.
Male japonske podmorn.ee, ki imajo akcijski radij samo 50 morskih milj, se seveda ne spravljajo same čez ocean, temveč jih je n. pr. v havajska vodovja pripeljala posebnr matična ladja.
Pred novim poletom v stratosfero
Sredi vojne vihre smo že precej pozabili na stratosferne podvige prof. Piccarda, na dnevnem redu so važnejše stvari. Vendar pa bo zbudila zanimanje vest, da je prispel v Rio de Janeiro parnik, ki sta se z njim vozila tudi prof. Piccard in znani njegov sodelavec Cosyns. Pripeljala sta se v Južno Ameriko, da bi prisostvovala stratosfer-nemu poletu, ki ga pripravljata v Argentini italijanski inženir Oliviero in menih
učenjak Puig. Oba letalca sta si določila kot smoter, da dosežeta višino 30.000 m. Piccard in Cosyns sta dala na razpolago instrumente za raziskave v stratosferi, ker pa v Buenos Aires ne bosta prispela pred 22. t. m., so morali polet, ki je bil prvotno določen na 10. t. m., preložiti.
Balon se bo dvignil s hriba San Rafael (1100 m) in Oliviero ter oče Puig sta že tam.
Elektrika in glave
Po neki statistiki iz Curiha je znašala L 1939. vsa svetovna proizvodi! j a električnega toka razen Nemčije 520 milijard kilovatnih ur. Iz te številke pripada 34,6 odstotkov Zedinjenim državam, 9,2 odstotka Sovjetski Rusiji, 7,5 odstotka Veliki Britaniji, 7,3 odstotka Japonski, 5,5 odstotka Kanadi, 3,9 odstotka Franciji in 3,4 odstotka Italiji. Ce primerjamo količino v neki deželi pridobljene električne energije ž njenim prebivalstvom, dobimo naslednjo sliko: na Norveškem odpade na
vsakega prebivalca 3400 kilovatnih ur, v Švici 1700 k. u., na Švedskem 1440 k. u., v Zedinjenih državah 1240 k. u. in tako dalje.
26 odstotkov vse električne energije pridobivajo vsaj po stanju iz 1. 1939, iz premoga, 39 odstotkov iz vodne sile, 3 odstotke iz petroleja in 2 odstotka iz plina. Potrošnja premoga za proizvajanje električnega, toka znaša okrog 250 milijonov ton na leto ali 21 odstotkov vse svetovne produkcije premoga.
Kirurg s $3.000
operacijami
Pred kratkim je dopolnil 80. leto svojega življenja eden najslovitejših nemških zdravnikov, kirurg prof. Avgust Bier, ki ima velike zasluge zlasti za razvoj vojne kirurgije. Računajo, da se je pod njegovim vodstvom izvršilo nič manj nego 75.000 operacij, v 50.000 primerih pa je bil sam operater. Prof. Bier je razen kot velik učenjak znan tudi po svoji ostroumnosti, nešteto je anekdot, ki jih pripovedujejo o njem. Eden njegovih najbolj znanih izrekov je tisti, ki pravi, da »težave kakšne operacije naraščajo z operaterjevo nespret-nostjo«. Drugič je dejal, da se da vsaka stvar upoštevati s treh stališč: z juridič-nega, znanstvenega in razumskega. Nekdo se je čudil, da je s svojo stroko tako zaposleni mojster našel še toliko časa, da se je mogel baviti z vse drugačnimi stvarmi
nego kirurgijo. Prof. Bier je odgovoril: »Ali mislite, da kirurška praksa človeka tako poneumnjuje, da mu vzame vsako sposobnost do umevanja drugih stvari?«
Vojščak iz 1.1848.
V madžarski Transilvaniji je umrl, kakor poroča iz Budimpešte, mož, ki je štel 112 let. Rodil se je v Kološvaru in se je v mladih letih udeležil borbe za neodvisnost 1. 1848. Do svoje smrti je potem nosil uniformo tedanjega časa.
»Poletni" čas tudi onkraj oceana
Washingtonska poslanska zbornica je sprejela zakon, Iti uvaja poletni čas tudi. v Zedinjene države. V vseh njihovih državah bodo uro pomaknili za eno uro naprej. Namen tega zakona je večja štednja z lučjo ln kurivom.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Lepo,« je dejala človekoljubna gospa. »Lahko dobite kosilo pri nas — toda na-cepiti mi morate vrečo drv.«
»Hm,« je dejal berač. »Potem bi pa *
rad prej pokusil kosilo!«
•
Iz neke šolske naloge: »Končno bi lahko dejali, da si velikega Napoleona brez njegovega očeta ne bi mogli misliti!«
*
zena: »Rudolf, ali je sneg zelo visok?«
Mož: »Visok? Pravkar sem se spotaknil ob žico. visoke antene!«
*
^Gospod Koren, rad bi se poročil z vašo hčerjo!«
»Al; ste'že govoril; z mojo ženo?«
i Da. a vseeno bi se ral poročil z vašo nčerjo!«
Miha in Jaka se vračata v pozni uri na-irkana domov.
»Miha.« pravi Jaka. »rečem ti, ko sedaj prideš domov, povej svoji žen. čisto mirno, kje si bil — to je najboljše, kar lahko storiš!«
»Hm. a kakšen bi bil drugi najboljši nasvet?«
Mali poštni urai je omejil svoje uradne are. Pri vseh drugih okencih je šlo vse v redu, samo pri okencu za poštno ležeča pisma je bil stalen naval. Vsa nestrpna dekleta v mestecu so neprestano in po večkrat na dan povpraševala, da-li so prispela kakšna pisma pod to in to šifro. Uradnik si sprva ni vedel pomagati, potem pa jo je pogruntal. Nekega jutra je visel pred okencem napis;
»Danes ni prispelo nobeno pismo za Večno tvoj! — Goreče koprnenje — Zvesti prijatelj — Vzemi me! — Srčna želja — Tiho upanje —.«
Mesarski mojster je odpustil nekoč nekega pomočnika, ker ga je zalotil, da je kradel in na svoj račun prodajal kosti. Da bi za bodoče preveč ne škodil, pa mu je zapisal v spričevalo: »Bil je pošten — do kosti.«
Radio Ljubljana
PETEK, 16 JANUARJA 1942-XX.
7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: slovenska glasba, 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Konccit kitarista Karla Hladkega. 12.35: Godalni orkester pod vodstvom Man-na. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 1315: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. škerjanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski godalni kvartet: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko šuštaršič in Cenda šedlbauer. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom Alcea Galliera, ob sodelovanju pianista Artura Bendetti-Michel-angela, v odmoru slovensko predavanje. 22.20: Kmečki trio. 22.45: Poročila v italijanščini.
ANEKDOTA
Mala nečakinja je vprašala nekoč Met-ternicha, kaj je to prav za prav diplomat. Mettemich je trenutek pomislil, potem je odgovoril: »Diplomat je, dragi otrok, mož, ki ima nalogo, da odmota neštete politične zapletljaje, ki bi jih sploh ne bilo. če bi ne bilo diplomatov na tem čudnem svetu!«
VSAK DAN ENA
»Neprestano vprašuje po vas. Popolnoma je znorela!«
Knltnrni pregled
Slikar Zoran Mušič
V Galeriji Obersnel je slikar Zoran Mušič razstavil zbirko svojih slik Njegovo ime se je večkrat pojavljalo v poročilih o skupnih razstavah slovenskih upodabljajočih umetnikov, vendar ni bilo na nobeni razstavi toliko Mušičevih del, da bi lahko naša kritika podrobneje orisala njegovo umetniško fiziognomijo. Sedanja razstava ni obsežna, vendar zadostna, da vzbudi pozornost vseh, ki ima;o zanimanje za take izrazito slikarske pojave v naši upodabljajoči umetnosti. Mušič. bivši učenec zagrebške Umetnostne akademije, ima med tolikimi slovenskimi umetniki še to značilnost, da je zanesel v naše slikarstvo nekoliko duha in okusa fpanske umetnosti, ki ga je bila zvabila v Madrid. Ves čas njegovega bivanja v Španiji je napadalno in plodovitno pronicala v najrahlejše plasti njegove duše ter vzbudila v njih sorodne težnje po dojetju barvnih kvalitet prirode in človeškega življenja. Zoran Mušič je edini med našimi slikarji občutil carmen-sko zapeljivost Madrida in Toleda ter sprejel -čase tisto močno odkritje, ki ga daje umetniku neposreden stik z domovino velikega Goye
Zoran Mušič je po rodu iz Gorice. Med njegovimi učitelji na zagrebški Umetnostni akademiji je imel največ vpliva nanj Ljuba Babič — ne toliko kot slikar, kolikor kot nekak umetnostni »ideolog«, kot zastopnik ideje čistega slikarstva, ki uvaja svoje učenca v pravilno slikarsko gledanje ln Jim vzgaja slikarski občutek, tisti rahli pogled za forme in e& barve. Ta Jim ostaja potem vse življenje, kakor kažejo najpomembnejši slovenski gojenci zagrebške Akademije Mihelič, Pavlovec in Sedej.
že Babič je vzbudil Mušiču zanimanje za špansko umetnost, ker je vedno poudarjal, da je začetek modernega slikarstva v Španiji; da so tu prvotni viri vseh tistih slikarskih idej in novih občutkov, ki so se v Franciji samo razvili in razširili ter preko Pariza penetrirali v mlado umetnost ostale Evrope. V Goyi je že vsebina poznejšega impresionizma, Manet je imel prednika v Velasquezu.
Zoran Mušič je odpotoval v Španijo leta 1935. in jo je zapustil malo pred daljnosežno revolucijo, ki je izpremenila tolike pogoje španskega življenja.
— Madrid je pomenil zame mogočno doživetje, — je pripovedoval Mušič, ko sv» po ogledu razstave sedla za mizo, da bi se pri kozarčku rebule iz njegove domače zemlje pomenila o umetnosti. — še sedaj čutim v duši tisto presunljivo strahospo-štovanje. ki me je navdajalo, ko sem prvič stopal po stopnicah v neprecenljivo zakladnico stare in veličastne španske umetnosti, ki se imenuje Prado. Moj hrvatski prijatelj in tovariš se je kmalu po mojem prihodu v Madrid poslavljal od Prada in se kar ni mogel posloviti. Menda je trikrat preložil odhod v domovino, samo da je lahko še preživel nekaj zamaknjenih ur umetniškega uživanja pod častitljivimi strehami Prada. Tudi meni se zdi, da se je tam prižgalo v moji duši nekaj, kar ne bo zlepa ugasnilo.
Umetnik Js pripovedoval o svojih vtisih iz dežele, v kateri je Cervantesov »Don Quijote« nacionalno sveto pismo Predvsem ga je presenetilo, da je tam umetnost tako skladno povezana z življenjem. Videl je
neštete slike Francisca Goya y Lucientes (1746—1828) in se mu je zdelo, da med njimi in špansko sodobnostjo ni tako močne oprečnosti, kakor bi bila v drugi deželi. Goya pojasnuje Španijo in Španija, še danes pojasnuje Goyo. Ljudje, njih hoja in kretnja, plesi, ljudške veselice, procesije, bikoborbe, pulični prizori — vse to je ostalo prav tako slikovito ln tradicionalno, kakor je bilo v Goyevih časih; nemara je zato tudi revolucija spominjala na njegove »Desastres de la Guera«? Morda ni nikjer na svetu takega sklada med dušo španske krajine, kakor je zaživela v umetnosti, in med današnjim španskim človekom.
— Madrid zapušča v duši vizijo mesta, kjer je vse rdečkasto — je pripovedoval Zoran Mušič — in tudi v okolici imajo tla rdečkast ton. V tem, za nas presenetljivo koloriranem okolju dobivajo večidel črno oblečeni ljudje, združeni v nemirno valujoče množice na ulicah, posebno značilen kontrast. Umetniško romanje za E1 Gre-com (Theotocopuli) me je privedlo v To-ledo, čudovito mesto, v katerem se slikovito srečuje vzhod z zapadom, jug s severom, mavrska arhitektura z gotsko; oba stila 'sta ustvarila na teh tleh značilnega križanca, ki ga Španci imenujejo »mode-jar«. V Toledu sem videl najslikovitejšo špansko procesijo z zakrinkanimi verniki, podobno prividu srednjega veka, brez trste mračnosti, ki si jo po navadi združujemo s pojmom takih sprevodov, saj ljudje v procesiji pojo vesele pesmi in mečejo korian-dole po drevju Tudi tu sem se moral spomniti Goye, ki se zdi povsod prisoten: najavtentičnejši slikarski izpovedovalec Španije. V njegovem slikarstvu je tista strastna ln čisto ljudska nota, ki je tako blizu Španskemu ljudstvu in zemlji. Nasproti nJemu Je VeflasqueE hladen aristo-krat, dvorni človek, a E1 Greco se zdi s slikarskega vidika predhodnik ekspresio-nistov.
Ta »španski« stimulans v Mušičevem umetniškem duhu je najbrž povzročil, da je našega slikarja tolikaj mikala Dalmacija — a ne Dalmacija s svojimi morskimi motivi, marveč notranja, kršna, svojevrstno pitoreskna Dalmacija kmečkih kolib in ribiških bajt. Zato slika Mušič izmed slovenskih motivov, ki se mu nudijo, predvsem mestne trge, ki jih — kakor vidimo na razstavi — dojema čisto slikarsko, se pravi, oblikovno, koloristično.
— Večkrat štejejo skoraj v zlo popolno slikarsko gledanje na objekt — je dejal Zoran Mušič. — Vsi mogoči neslikarski momenti imajo važnejšo vlogo. Pozablja se kvaliteti slikarskega izražanja, pozablja, da je slika stvar, ki živi avtonomno življenje, sama zase, zaradi sebe in da ji je prvo oblika, nato šele ideja Se pravi, da slika ne sme biti ne muzika, ne lirika, ne epika. Ti neslikarski elementi so sc izognili problemom, ki jih postavljata v realizaciji slike barva in objekt. Vsak predmet, pa bodisi še tako preprost, je treba obdelati na sliki spontano, doživljeno, z vsem znanjem za barvne odnose ter tako ustvariti nekaj, kar bi imenoval koloristično resnico Težko je pošteno in skromno obdelati zastavljeni problem, in dovolj težak problem za slikarja utegne biti celo navaden, nezanimiv prt, vržen kakor koli čez mizo. Seveda se lahko te reči obravnavajo tudi drugače, ne samo koloristično, kjer postane objekt samo nosilec neke bar-•*e in ne zahteva svetlobne igre, vpliva atmosfere ali kakršnih koli drugih elementov. Toda barva, barva in zopet barva ima poglavitno vlogo v mojem slikarskem g*e-danju. Predmeti kot nosilci določenih barv ustvarjajo v barvnih odnosih posameznih ploskev svoje posebne zakone, ki Jih je treba uganiti. Dovolj težka naloga! Ce si izberem preprost motiv, je zahteva po uresničenju slikarske kvalitete toliko večja, ker s&m predmet skoraj nič ne pove.
Po teh načelnih besedah je Zoran Mušič dostavil še tole k svojemu slikarskemu »credu«:
— Vsi bi hoteli, da bi naš slikar govoril z našim slikarskim jezikom, da bi nam dajal dokumente našega življenja z barvo, linijo in vsebino, tako a^ bomo lahko rekli o njegovih slikah, da govore — v umetniškem smislu — našo govorico. Zato nismo več veseli, če srečujemo na razstavah slike, ki razodevajo šablono tujih smeri, nastalih v drugačnem okolju, kjer se je razvila ta izrazna forma kot posledica t re-bogatega duhovnega in materialnega življenja v teku celih stoletij. Zategadelj smo vsi zoper slepo prenašanje tujih izraznih načinov v našo umetnost, ki nima zanje ne psiholoških, ne socialnih ali kakšnih drugih pogojev. Z druge strani pa se majhen narod ne more povsem izogniti vplivom, ki se križajo čezenj z vseh strani. Treba je razločevati med vplivi in posnemanjem. Vsaka šola je zdrava, vsak pošten študij in sleherno pošteno hotenje, priti zastavljeni nalogi do dna, je dobro, koristno in potrebno. Samo preko vestnega študija bo naš umetnik prišel do tiste točke, kjer bo zajemal ne samo iz sebe in iz vzorov, marveč tudi iz duše svojega naroda.
Tako bi se zdelo, da bo samo poštena pot skozi tuje vplive razvijala tisto našo umetnostno govorico, ki nam je vzor Zoran Mušič je šel skozi špansko šolo, najsi ni bila dolga: vplivala pa je tem intenzivnejše. Njegove slike ljubljanskih trgov, ljudi na ulici, njegovi barvno in arhitektonsko tako zanimivi motivi iz Gradni-kove Medane, tihožitja z zajcem ln Jabol-kami kažejo na* svet skozi transparent hlspanlzlranega slikarskega občutka. Vse-kako je to v našem slikarstvu zanimiva in svojevrstna kombinacija domačnosti in oddaljene šole z njeno arhaično sredino.
Original slabo čitlji\
nika
*	Porast podpor za pospeševanje materinstva. Uiauna agencija »Agit« je objavila grafično razpredem.co, ki kaže, kako so od leta 1936. do leta 1940. naraščale podpore, ki so jih pr stojna oblastva v Kraljevin: iz lala za pospeševanje rojstev. Leta 1936 so te podpore znašale skupno 14.9 mi-jona lir, nasleunje leto so narasle na 20.8 milijona, leta ltfo8. na 30.3 milijona, leta 1S39. na 38.3, leta 1940. pa se je vsota povzpela že kar na 69.7 mil juna lir.
*	Tuili krulia ne bouo več dostavljaii na dom. Po uraunem viru povzei^am^, da v bou^če tudi kiulia ni v prodaji ~ovoije..o dostavljali na uom. S tem so se določ.la. ki večajo za vsa druga racion.iana ž.vila. ra-tegn 18 tudi na kiuh.
*	itražba ura^oeen.u kož v Bolzanu. Da r.es je v Bolzanu javna dražba d.agocenin kož. Med drugim je naprodaj okrog 800 -.OŽ. s-e ornih li3;c in nad 200 kož p.z.uovlt
*	St.ri št.pend je za s nove sirojiašn h novinarjev. \iinisti stvo ljuuake prosvete je razp.saio št r, šLudijske št.pendije po 5 oOu lir. imenovane po znanem novinar,u Lcdo-vicu Menucicci^u. padlem na af.iškem oo-j.šču šl.pjn . je so namen eae s uša eljem un verz .n vseuč Lšl^.h zavouov, ki so otroci pckLcii.h novna.jev. Pogoj „e, da d. užina živi v slaoih gmotnih razmerah in da je bilo najmanj po troje otrok, al. pa da je prosilec s.rota. Štipendije po. ejUje Generalno ravnateljstvo za italijansko ti~kovno službo pod okriljem min strstva ljudske prosvete.
*	Velik uspeh »Tannhiiuserja« v m lan-slc Scali. V torek zvečer so po 12 ledh prešle ka v milanski Scali spet dali predstavo Tannhiiuserja, ki je b.la redek ume.nišk. do^o^ek po izvedb, .n opremi. V g'avni moški vlogi je nastopil znamen.ti švedski tenorist bet Svaniiolm, poleg njega pa sta se odi čno uveijav.la M ar i a Can.^,1 a in P.roska Tutsek. Koieogiafijo je oskrbela Poli jeva. zbor je vodil Consoli, zreži. al je opero VValleak, sceno pa je opremil Saoppa. Levji delež zasluge pa gre orkestru Scaie, ki je bil pol vodstvom mojstra G na Marjiuz-zija na višku svojih izraznih sil.
*	Mladi ustaši gos i je v liii.-n. V Rim jc prispela skupina mladih ustašev, ki bodo nexaj dni gostje generalnega poveljstva GIL-a. Na kclodvoru v Terminiju so hi vaLske go3te 3prejali predstavniki fašistič nih mladinsk.h organizacij.
*	Nov urad za adopcijo. Za vso bivšo Avstrijo je bil doslej en sam adopcijski urad na Dunaju. Da se ta razbremeni, je bil z včerajšnjim dnem. ustanovi jen nov državni adopcijski urad v Gradcu, čigar področje obsega vso štajersko, Koroško in Solnogra-ško. Po novih navodilih odločajo o adopciji zdravstveni uradi, ki presodijo zd.avje, de inost in pleme otrok in adoptivnih staršev. Državni notranji minister je odred.l, da je preiskava otroka, njegovih staršev in ostalih krvnih sorodnikov brezplačna. Adop-tivni starši pa plačajo za preiskavo najnižjo pristojbino 3 marke.
*	Dela na gradnji železnice Drač—E!ba-saa. Pri gradnji železn.ške proge Drač— El^asan, ki bo velikega pomena ne le za zvezo Alban.je z Italijo, temveč tudi za zvezo z drugimi balkanskimi dižavami, je zaposlenih 1200 delavcev, železniška proga bo dolga 38 km, vzpon pa bo zgiajen v še.sLh galerijah v dolžini 2200 metrov. Stro-šk_ g±a nje bodo znašali 330 mi ijonov lir.
*	Velik koncert v Tirani. V Savojskem gledališču v Tirani je bil pol okriljem društev Skendez-berg in Danie Al.ghieri velik vokalni ,n instrumenta.ni koncert, ki so mu med arugimi prisostvovali tudi Kraljevi namestnik in člani vlade. Poleg drugih umetnikov sta nastopila tudi aloanska so-pranistka Marija Paiuka in tenorist Kristjan Antoniu. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napoln.lo gledališče, je nagrad-lo izvajalce z navdušenim aplavzom.
*	židje na slovaškem morajo oddati ko-žuhovino. Na temelju viadnega sklepa morajo slovaški židje oddati vse kožuhe in kožuhovino, usnjene plašče in podobno. Z izpolnitvijo tega so poverjeni člani Hlinko-ve garde in prostovoljci zaščitnih oddelkov. Oddane kožuhe in oblač.la bodo poslali vojakom na vzhodno fronto.
*	Tragična nesreča na iovu. Na cesti blizu Brescie so našli 201etnega posestnikove-ga sina Glovannlja Pelija nezavestnega, a ko so ga prenesli domov, je po nekaj urah
izdihnil, ne da bi se bil zavelel. Preiskava je ugotovila, da je mladi Peii odšel s svojo dvocevko na lov. Na poti pa mu je na poledenel h tleh spodrselo in padel je tako nesrečno, da se je puška sprožda in ga je krogla smrtno ranila v glavo.
» Huua kazen za pregorelega ljubitelja vin. V neki novembrski noči je 42ietni Car-lo Cerri iz okol ce Verbanie vdrl v kiet premožnega vinugra .nika in mu oanesel večje število stekien.c žlahoiega vma v vrednosti 1240 lir. Obtožen je b 1 tatvine m prekršitve preupisov o zatemnitvi. Mož se je izgovarjal, .a je tatv.no zagrešil tako p.jan, da m vedel, kaj dela. Souiš,;e pa ga je kljub njegovemu zagovoru obsod lo na štiri leta ječe in na 2.00 lii globe.
iZ OiJSiJANi
u— Novi grobov*. V siedo, dne 14. t. m. zvečer je na svojem domu v rg.-ski unči 3. nepr čakovano preminula za. sri.no kapjo ^ jap? Aianja uruaiiova, vuova po davčnem upravitelju Pokojnica ki je b.ia se-dtra u0ieaiicga vrhniškega veicyooe.tr. ka g. r«j.uit 'lou.šica, st jt preo dobrim p^l letom z družuie svojega zeta g V.ko.ja Peraeia. pioiiuriSta mar borske H.anila ce dravske banovine, preselila v Ljubljano, Kjer jo je zuaj, skoraj so »et otaio. auiiutela snu'l. Ol njenem nntvaškem odru žaiujejo srn g M.iko Oiuutii	-- . iiioiu iav-
aatelj, in hčerka ga Smilka Peruetova s j v Gj.iiua ru .o.naiiia iei o-.cv-jiio a- u0o sorodstvo. Trupio aia^c pokojnice piepe.jejo na vrhnko. kjer jc ;	k vefnemu po-
čitku. — Za vedno je zapustil svojce tr-govak; zasi.opn.k g Kudoil Stritar. Na <^aunji pou do .o ap.eiiuii v pe^eK ob pol 16 iz Ka^-eie sv. Peti a na Žalah k Sv Križu. — Po dolgem .n iiuuem trp jenju je umrla vdova po višjem reviucnm cUz. Železnic ga. Viktorija Smersu, roj. Kovač Pokopan so jo včeraj na pokopališču pri Sv Križu. — Pokojnim oiag spoi.iai, Zaiujočon svojcem pa naše iskreno sožalje!
u— Konoert orgelsk.h skladb iz dob. med leti 15C0. in 1750. ima namen pokazat n;-kaj najznačilnejših skiadb sklada e*jev ;z ra-l.čn h šol in različnih narodnost predk a-ai^ne dooe. To je p*av oa prvai p.četr.ov, ko je bilr sklaaaieij-Ka tehnika, kakor tudi orgelska tehn.ka še taki-p v povojih, pa do Bacha, ki je predklasično dobo za-Kijučd .n ki oociieui pre^otavija v.š~k teh-nično-virtuoznega in skladateljsko poglobljenega komponiranja za orgije. Pive tri skla.De našega sporeda oigelskcga koncerta so še izrazito vokalnega znaoaja, dim kažejo takoj naslednje skladbe, dasi so časovno prvim zelc blizu, velik napredek v sklauateljskem oz ru. So pa tudi bOij instrumentalno pisane in se ozirajo na izrazne možnosti inštrumenta. Koncert bo izvajal na orgl?"- Glasbene Matice v Hubadovi dvorani piof. Matija Tome v ponedeljek 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.	48 n
KOMEDIJA
Giedaiišče mladih in
jazz VESELI BERAČI
uvajajo stalno komično gledališče Frančiškanska dvorana Sobota 17. t. m. ob 18.30, nedelja 18. t. m. ob poi 3 popoldne, ponedeljek 19. t. m. ob 18.30.
u— Cepljenje proti tifusu je meseca novembra na polročju mestne oočine opiavil mestni fizikat, za okolico pa okra.n glavarstvo. Mestni fizikat bo za vse o.io nile-karice, ki razpečavajo mleko po Ljubi.ani, in za vse perice, ki perejo za ljubljansko prebivalstvo, napravil kontrolni pregled v ponedeljek in v torek 19. in 20. t. m. Vse zoper tifus cepljene osebe opozarjamo, da morajo v ponedeljek .n toiea 19. in 20. t. m. imeti pri sebi pri uradih dobljena in z lastnoročnim podpisom opremljena potrdila, ter ta potrdila morajo na zahtevo predložiti uradnim organom tako na mitn.ci kakor tudi v mestu.
u— Nesreče. Pri sankanju si je z'omil desnico 131etni sin črkostavca Leo Fridl iz Ljubljane. Desno nogo pa si je zlom 1 pri smučanji- 141etni dijak Vojko Stojsn iz Ljubljane. Zaradi rane na glavi je iskala
»Iravniško pomoč Slletna zasebnica Marija Kuharjeva iz Ljubljane, s gtoia je padel .n si zlomil levo nogo 51etni sin zidarja Anton Sijanec iz LjuDljane. Pones. ečenci se zdravijo v ljub':mnki sp ošni bo n SmcL u— Toplo zakurjena je dvorana Obersne-love galčrje na Gosposvetski cesti, kjer razstavlja akad. slikar Jovan Mu&ič svoja olja in gvaše. Razstava je pomemben kulturni dogodek, zato naj je ne zamudi noben ljub.telj likovne umetnosti.
u— V počastitev spomina umrle č. s. prednice Agnete Hude je daroval namesto venca g. Drago Hude 300 L Učiteljskemu odboru za soc. pomoč. Odbor se mu toplo zahvaljuje.
Iz Tržaške pokrajine
Dve nezgodi. V boinico Kraljice Helere pripeljali 47 letnega Alojza Goiinčiča. stanuj-čega na via Gaspare Gozzi Doma
padel pred hišo in dobil nekaj nerodnih poškodb. — Prav tako je morala v bolnico 9 letna šolarka Delia Canc ani, kt Je doma zvrnila lonec kropa nase in se močno opa-rila po nogah.
Življenje in umiranje v Trstu. Umrli so 81 letni Anton Zalaten 74 letna Katarina Ur.de, 78 letni Jos.p Fabjan in 49 letna Te-» r-z ;a Murovec - Dne 14 januar a je bilo v Trstu 9 rojstev. 12 smrtnih primerov in 8 poroke.
Iz Gsr^ke pokrajine
Gostovanje Beneškega gledališča V po-
neueljek bo v Verdijevem gledališču v <xO-ricf gostovala <<ruZna Beneškega gledališča pod vodstvom svojega ravnatelja C la Micheluzzija Na sporedi; je zabavna komedija »Nina ne delaj se neumne!« izpod peresa Rossata in Giantapa.
Ogenj v Zoru.tijeVj ulici. Z rad: napai^e v dimniku je v sredo ačelo goreti v sta-u vanju cSruna Pallo.erja v Z ru'"i'>\i ulici v Gorici Plamen-, so uničili del stro-p in strehe Na kraj požara so takoj prl-uiteil gasilci, ki so po kratkem napoi-u od-stianili nevarnost Lastnik hiše trpi okrog 8000 lir škode, ki pa Je Krita z zavaro-va nino.
Dve nesreči pri dela. V bolnico so pripekali 17 letnega mehaniškega vajenca En-.il" Pavlina, stanuječega na Tržaški cest' 177 ln zaposlenega v tvornlci strojev. Pri delu si je nerodno poškodoval "-vo : .ko. Prav tako je moral v bolnico 10 letni J "p Repič lz Kormlna, ki je doma sekrl drva, pa se je usekal v desno koleno
Iz Novega tresla
n— Dogon živine. V torek je bil oa Loki osmi uradno odrejeni sejem, na katerega so kmetje radi izredno ostrega mraza in srbih prometnih zvez prignali mnogo manj klavne goveje živine, kakor na osts-le sejme. Večina ži/ine ;'e bila od komi« je ocenjena kot prvovrstna in kaj hitro prodana. Istočasno je bil tretji uradno odrejeni sejem za odkup prišičev. Pripeljano je bilo skromne še število jft-aSičev, med njimi tudi nekaj prav lepih in ležluh pršutarjev, ki so šli hitro in dobro v denar. Cene klavnim prašičem so ostale iste kot na zadnjem uradno odrejenem sejmu.
n— Delo namestitvenega ur-Hla. V decembru je bilo prijavljenih novomeškemu okrajnemu namestitvenemu uradu 522 moških in 24 ženskih nezaposlenih meči. Urad 1e preskrbei zaposlitev 221 moškim in 6 ž. iikam. Mod pri avljemmi nezaposlenimi je bilo največ stavbnih in zidai i\ih delavcev (308) in rudarjev (44), ki oo pa skoraj vsi zdaj zaposlen/i v krmeljskem rudniku. Stavbni in zidarski delavci pa so bili v teku decembra v večjem številu zaposleni pri gradnji suhokrajinskega vodovoda, pri cestnih delih tuka šnjega okrajnega cestnega odbora in pri železniški sekciji v Novem mestu. Od inteligenčnih poklicev je bilo prijavljenih 7 nezaposlenih uradnikov in 6 uradnic, med trgovskimi pomočniki 13 moških in 3 ženske, med obrtniki pa je največ nezaposlenih v Kovinski stroki, in sicer 18, v mizarski in oblačilni stroki pa po 15. V 5 mesecih od svoje ustanovitve je bilo prijavi enih ;»ri novomeškem okrajnem namestitvenem uradu skupno 101 ženska in 2130 moških nezaposlenih moči. Delo pa je v tem času preskrbei urad 834 moškim in 12 ženskam. Te številke najzgovorneje kažejo ogronaio
delo, ki ga je opravil v minulem letu okra. ni namestitveni urad in dokazujejo upravičenost in potrebo obstoja te *>cial ne ustanove v dolenjski metropoli
Z Vrhnike
Italijanski tečaj se Je pričel za zasebnike na Vrhniki. Vrfti se v ljudski šoli, drugo nadstropje.
Prevažanje pošte na progi Vrhnika po Sta — kolodvor oddaja v zakup pcStna direkcija v Ljubljani, in sicer za dobo enega leta, pričenši od 1. junija t. 1. Prvo ustno pogajanje z draženjem navzdol se bo vršilo pred posebno tr člansko komisijo dne 29. t. m v pisarni uprave občtne Vrhnika Ponudnike bodo sprejemali od 10 ure dalje pogajanje pa se prične ob 11 Izklicna cena je 4560 Ur na leto. Ponudniki morajo na dan pog-jan., položiti kavcijo v znesku 228 lir Natančnejši pogoji so na vpogled pri upravah občin in pri poštah, ki leže v območju te poštne vožnje.
Dogon goveje »vfne bo na Vrhniki 28 t. m. Kdor želi oddati živino naj to čimprej javi občml.
Tiskovine za legitimacije so na občin, pošle Zato občinski urad za enkrat ne more -.zdajati novih legitimacij Občinstvo naj ne hodi v tej zadevi na občino d«kler občinska up ava s posebnim razglasom ne poroči, da so prispele nove tiskovine.
Z Gorenjskega
Sočivje je važnejše od cvetlic. pravx celovški dnevn.k in priporoča, naj prebivalstvo v letošnji pomladi posadi n poseje č.m več povrtmne Izdana je že D.la od redba da je treba najmanj polovico cvet-ličnjakov in top h °red izkoristiti takoj v februarju za zgodnjo povrtnino. Vrtni odsek pr deželnem kmetijskem vodstvu bo poskrbel da se bodo izvajale vse zadevne odredbe in da bodo obdelovalci tudi dobili potrebna sredstva za obdelavo vrtne zemlje, kjerkoli se lahko vzgoji zgodnja povrtnina.
Prvi zbor z okrožnim voditeljem Kns-
som Preteklo nedeljo so bili krajevni voditelji Koroške ljudske zveze v kranjskem okraju prvikrat pozvani k delovnemu apelu z novim okrožmm vodite"jem Kussom. Okrožn š4abnj vodja Koch je v uvodu ; obrazloži vč'anjenje in prevedbo Koroškb i ljud=ke zveze v Narodno socialistično . stranko. V zvezi s tem je okrožni vodja Kuss razložil stališče nasproti sodobnim j zadevam v kranjskem okrožju Dajal je j smernice za bodoče delo in se je dotaknil tudi svetovno po'itč"e?a povija. Apel je bil zaključen z izjavo za Hitlerja in Nem č'j o.
O starem ns»*'nn oranfa n* Oorpn^m,
o bifan»:h ali šMrbrazdno ob'očen'h ogo-nih. ra7r»ravlja v eorenl«k»m tedfku inž. Karel PeVher. Pravi, da lrmjo b:fangi več slaVh ko dobrih strani. Na^oljša oblika nj've 1e ravna Enakomerno in res dobro obde^vo pojia bJ dosegli Gorenjci pri ravno razoran;h nj vah mnogo laže. kakor pri bifangh. Bifansi se na mokri, težki zemlji še nekako izkažejo, vendar je tudi tu dobra drenaža učinkovitejša in uspešnejša. Nerazumljivo je. pravi člankar, zakaj se oranje na b fange na suhih ln lahkih zem"jah še dalje izvaja, kajti to je star nač:n obdelave, kj nič več ne ustre-! za novi zahtevi, da se zemlja čim manj j izkoristi. Pirec članka pravi, da je šef ci-j vilne uprave dajal in še daje podpore za , nabavo obračalnih plugov, da bi odvrnil j poljedelce od starega načina obdelave zemlje in j:m dal priliko, da začnejo z oranjem na ravno, ki je donosnejše in ima tud; druge prednosti.
Kamn ški okrožni vodja Pilz je obiskoval nabiralce vo"nenih in zimskih oblačil v svojem okrožju Gorenlskj tednik objavlja o tem daljše poročilo in pravi, da je Pilz našel v šivalni sob: v Domžalah pravcati veleobrat. Nato se je odpeljal v Litijo, kjer pravkar gradijo dom krajevne skupine Koroške ljudske zveze. Litija mora postati, je rekel okrožni vodja, ena najboljših krajevnih skupin v kamniškem okrožju. Poroč lo pravi, da so bile litijske žene z neseb'čno vdanostjo zaposlene s tem, da so šivale in pripravile za vojake vse ono. kar se ni moglo neposredno porabiti. Naslednji dan je okrožni vodja obiskal tudj nabiralnico v Kamniku, kjer so dva dni prej začele žene predelovati nabrana oblačila.
Nov! grobovi in nezgode V Kranju je
umrl v visoki starosti 85 let ugledni zdravnik dr. Globočnik. V Rakovici je umrl gostilničar Alojz Intihar. Na Jese-ncah so pokopali Fideliusa Heima, enega izmed najstarejših nemških pripadnikov na jeseniškem področju. — Pri zimskem športu v Kranju se Je ponesrečil 21 letni nameščenec zavoda za socialno zavarovanje Janez Kališnik. Z zlomljeno nogo Je bil prepeljan na Golnik.
Legitimacije. Kakor objavlja gorenjski tednik, bodo v najkrajšem času Izdane vsakemu prebivalcu Kranja in okolice legitimacije. V ta namen s= mora v*ak prebivalec od 16 let« starosti daHe takoj priskrbeti tri sl!ke. Fotograf bodo začeli sliko izdelovati v r»pde!1o 18. t. m.
Čiščenje cest. Ker v sedanji vojni primanjkuje različnega osebja, je posameznim občinam kakor tudi prebivalcem ob cestah le težko mogoče izpolnjevati obveznosti čiščenia cest ln ulic v polnem ob-seeu Sef nemške poMcije Himmler je zatorej odredil, naj policija v vojni dobi zahteva le tol kšno čiščenje kolikor je v policijskem interesu neobhodno potrebno. To velja zlasti za kidanje snega.
Iz Spodile štalerske
Smrtna nesreča. Na postaji v Pesnici je no«tal rezervni policijski rezervist Jože Fordi žrtev smrtne nesreče. Jože Ferdl Je bi! po rodu Iz St Jurla ori Llpnicl. V nedeljo zvečer je mornl vršiti varnostno službo na železnici v Pesnici Bilo je ob 18.30, ko je Ferdl menda prezrl oba vlaka, ki se križata na pesniški postaji, ali pa se Je hotel enemu umakniti ln Je prišel pod dru-eesra Lokomotiva sra je zsrrahila ln treščila ob tla Kolesa so š'a čezenj ln odrezala glavo od trupa Ponesrečenca so šele če« nekaj časa našli na železniški progi ln so ga prenesli v mrtvašnico.
Stekel pes. V Cmureku so 11. t. m. opazili sumljiveea srednje velikega psa, ki je prišel iz paške kotline Kmalu se je razširila vest. da je ogrizel že pet oseb. Posestnik Wressnig se je brž podal za njim ln ga je zasledil blizu mostu čez Muro. Psa je na mestu podrl s strelom. Ogrizene osebe so bile prepeljane v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Poštna zanora. S 14. januarjem Je bila spet uveliavljena začasna poštna zapora za pošiljanje zavoiev na fronto. V dobi zapore je dopustno sami pošiljanje pisem ln zavoiev v teži do 50 g. Kdaj bo zapora ukinjena. bo objavljeno po radiu in tisku.
Voz v plamenih. Na Mestnem trgu v Mariboru se je 10. t. m. vnel na dvorišču Na-bavllalne zadrusre mestnih uslužbencev voz. poln slame. Gasi'ci so bili brž na mestu, vendar so domačini medtem že odstranili vsako nevarnost za okolico.
Prestopki e oblačilno nakaznico. Neld 38 letni Jože W. je nakunll oblačilne nakaznice od posameznih oseb. Nato si je nabavil blago ln različno obleko, katero je potem prodajal kuncem brez nakaznic, seveda za znrtno navite cene. Izročili so ga sodišču v Gradcu. Zagovarial se je, da je kupčeval v stiski. Ker je bil doslej nekaznovan. je bil obsojen samo na 6 mesecev Ječe ln na 500 mark denarne kazni. ZanlenilJ so mu tudi 60 mark, kolikor je zaslužil pri navijanju cen.
Iz Hrvatske
Komentar-"i k dIp'Or^atsi'emu spretema pri Poglavnikn. Hrvatski Esrtl objavljajo obsežne komentarje o govorih, ki sta jih imela pri novoletnem sprejemu Poglavnlk in nemški poslaniik v. Kasche. Iz Poglav-nikovega govora zlasti podčrtavajo odstavek, v katerem je rekel, da bo hrvatski narod v letošnjem letu prevzel nase svoj delež v skupni borbi na bojišču, kakor tudi na gospodarskem področju.
Nemški literarni večeri v Osijeku. V središču nemškega gibanja na Hrvatskem, Osijeku. se nem3>a mladina živahno udej-stvuje tudi na literarnoglasbenem področji- Prvi tak večer je bil 13. decembra, prihodnji pa bo 16. t. m., na katerem bo čltal svoja dela mladinski vodja Fritz Haug. Februarja bo še en literarni večer, na katerem bodo zastopani nemški avtorji, ki bodo njihova dela predna&ali v švabskem narečju.
INSEMRAJ V „JUTRU"!
Kriza francoskega
ictebktnallzma
V	najnovejši številki rimske literarno-umetniške revije »P r i m a t o« je izšel članek Antona A n i a n t e »I maestri i va-amzas, ki nas seznanja z nekaterimi pojavi krize francoskega intelektualizma. Predvsem kaže nasprotje med mlado revolucionarno generacijo, ki — kakor pravi pisec — sprejema posledice novega stanja v Evropi in med starimi »mojstri«, ki so ostali brez učencev, a še zavzemajo najboljša mesta Iz članka, ki prikazuje stanje intelektualnega življenja v sedanji — zasedeni m nezasedeni — Franciji, posnemamo nekatere informativno zanimive podatke.
V	tednih pred in po jun'jski katastrofi J. 1940 so bili vsi francoski intelektualci — al: vsaj njih veliki del — hudo osup-njenj od začudenja, od bolesti in sramote Kako se je moglo to zgoditi? V ušesih so še zvenele zadnje besede, ki jih je bil izrekel v radiu Paul R-^vnaud- »Francija ne more umreti'« — Nato je bila odločilna bitka ob Somn'. pa naglj pohod »panzer-jev« tja preko Liona. proslula Maginoto-va lin;ja ie bila zavzeta s hrbta in ver-dunska trdnja je tokrat pad]a v nekaj urah Mnd+em ko so se v Bordemixu prič-kalj ministri in generali, kardinali n ban-kiHi za in zoner prenrrie. so se ostanki vniske	? nekaj milijonov be-evnnpv brez reda vaHj kakor pnvodeni od =-evprq na iua k^kor da bi b'li h^eV v dp^t^Vi cnnra n^i+i zaveHa in rešitve R'l ie ?a'np*pn ubeg pnlnv^re naroda SVr^n*?; co n^bnial; no moriu po zem!1-in n" 7-oVii c denarla
fT^no-n1 ^n Onilp cp lo 7f>4^Vol \7 ^ntfl^r
nnls v-ti ^^i-^o^Ve, +	fp VT-
..+„ i„„i—»	4r rr~-.-n.-c. r>—».'nov fml
] p T~>. - — ^	I.A*..' ^T	~
^o-n T"'ot	A *- ^tc- "*rinro;<! O"-
f|r<Toc r>-.-r.fi 11	r>-ix1i	PrflriHIp na
PfV^-f	t*	J 1TTP	S -
lu nato je direktor lista »Ordre« Burž
ki ga je subvencionirala Moskva, umrl blazen v neki bolnici v New Yorku.
Premirje je razdelilo Francijo v svobodno in zasedeno cono. Vlada se je naselila v Vichyju in v Clermont-Ferrandu. Dnevniki, tedniki, revije in založniki so se avtomatično preselili v razna mesta svobodnega področja in so začeli zopet ž veti svoje zmedeno življenje, tavajoč po temni noči. ki se ie podaljševala. »L'Action Fran-caise« z Maurrasom in Daudetom je izhajala v Limocesu, »Petit Paris'en« in »Paris-Soir« v Mnrseilleu. »Emancipation Nationale« z Doriotom v Lionu. »Revne des deux Mondes« v Virhviu. seveda v znatno redt"-'"ranem obsegu in preluknjane od cenzure.
*
Panika je trajala nekaj mesecev, nakar so se izoblikovali prvi »konvoji«, ki so vračali v Parz begunce: de*avce in intelektualce »Petit Parsien« in »Oeuvre« z Marce^m Deatom. »Le Cri du Peuple« z Doriotom so se spet pojavili na oba^h Seine. Začelo se je eovoritj o »nacionalni revolucij-'«, ustanovna se je »T,ee:one«. v ospredje je stopila beseda »sodelovanje«
nnrn-eč cr»he,o,'°nip z	dt^ph-
la-Rochelle v Parizu, v »Nouve^e Re\me
Franopicp« AdolnVi® dn r',->ntoonV>r:pnri v »Gerbe« Foex v »Un?nn Fr^noalse« in Sl-eart v »Fmmancinatlon Nafnnale« v L^o-nu so n-'«?a!i. da bi ?e b?'a Fmn<*'Ja labvo reši1a. čp b^ »Iskreno in doi-ol^« prvlplrv 7 TtalHo in TVTorn,c',0 P1«.atoH .Tearv Trvno a\'tnr npm^eta »T?Afnc ff' rtbAic!sor». "p« 1p mnop' 7nnu^t't; rsnor S tem nrn-Tamnm so na^tr>ri5li tm^'	Veti t<a1-<-
n!) nr nT prrfn^ndlrp«	^f'.
f.enna T*r:lhvla »A'prte« Zda 1 so tudi pl-d« c«jt>p in cn ra*eP n-^ati ne *-o^?Vo n boi*o*T>oe+« IroUVor o ra^n-'V 'na
o^Voh <n nr>rr>on1V	V
»"JiVvr^pl	1a nbla^rtl	pe 9\yr
'a Pranre«	- TMfn ^nt v t*eV
»Tmirnot de F^i-M-p« Ronfflrd rhrpl
svoje članke v knjigo z naslovom »Les
murs sont bons« in Montigny je razlagal »Deiaite« (poraz).
Med svobodn.m in zasedenim področjem je bil takrat »jekleni zid« demarkacij^ke črte; obe Franciji sta živeli ločeni druga
od druge, ne da bi se bili mogii razumeti. *
Kaj se je degajaio v obeh conah? — Biia je prva zima po porazu, zima z mrazom, gladom, nedejalnostjo in zmtdo. Za-iožniška dejalnost je sicer padla na ničlo, pa tudi življenje se je neznansko podražilo, vendar to ni vzeio občinstvu veselja do čitanja. Knjige, ki so še ost3le na trgu, pa tudi antikvar.čne, so podvojile ali celo potrojiie ceno; numerirane izdaje so bibliofili p.ačevali s t sočaki, kakor tolike druge dragocene predmete, k; se niso več izdelovali V svobodnem področju in celo v Švici so skušali improvizrani založniki tiskati knj ge in liste, upajoč, da bodo z njimi zamašili vrzel:, ki so nastale z nedejalnostjo pariških založnikov, ter so si obetali dobre kupčije Z izjemo Maur-rasa (»La France seule«) in Carca (->No-stalgie de Pariš«) je vsa ta psevdopanška nova produkcija ob ežala. n. dosegla uspeha. saj je bilo res le povprečno literarno blago.
Medtem so Nemci v Parizu dopustili francoskim intelektualcem (tistim, ki so jih smatrali vredne uvaževanja in zaupanja). da so lahko nadaljevali svoje delo. Jacques Chardonne je objavljal svoj »Journal« (1939—1940), založn k Grasset je obelodanil »Cahiers de Montesquieu« ki so do=egli tudi v Nemč:jj velik uspeh Celo katolik Mauriac, eden izmed onih katolikov, ki so ponudil roko komunistom 1e mogel vstopiti v novo Grassetovr »equipe« in ie obiavil solzavi roman »Pha--isienne« Tudi druoomu pjgateMu kj 'e ie udeleževal »drole de euerre«. akademiku Georeem Di'h;>melu se nI z?od lo
ni? dH"*e<*a ka^or da sn mu '7Ti«>e! »tf knjig, ali koMko 1'b 1» ^p «T>'sa1 rali eno	1n nrep<we-
dali f7da1o neke«»a noveen romana fnada-Ijevanja »Chronlque des Pasquier«). Nje-
gova nova knjiga, kj je na zasedenem ozemlju sicer prepovedana, izhaja sedaj v sešitkih pri »Revue des deux Mondes« j v Vichyju.
Založnik Grasset je nedavno izjavil v nekem interviewu, da francoskm intelektualcem zadošča, če se zedinijo na podlagi ital'jansko-nemško-francoske pogodbe o premirju, ker lahko v smislu te pogodbe producirajo, kolikor in kakor znajo :n morejo, prav kot pred vojno. »Lahko sem ohranil vse svoje avtorje« (francoske), se je Grasset pohvalil. Temu b] pristavili: j Vštevši Andre Gida ki skuša biti tudi | nadalje deus ex machina v »Nouvelle Revue Franca se« Toda koliko časa še? Ze v svobodni coni se »enfants terribles« okrog »Legione« zavzemajo, da bi se Gi-du prepovedala beseda v javnosti. Listi so poročali o incidentu, ki je nastal v Cannesu za in zoper avtorja »Tmmorali-sta«. »Gospod Gide « so psali nekateri, »ki je njesa dni v stolpcih lista »Vendredi« pove^čeval Bluma. b; bil dobro storil, če bi ostal leno tih v senci.« Medtem so se dm«ri zavzemali zani češ »ker ie Gide največ! i francosk- pisatelj, ima pravico, da v katprpm koli času in pod kakršnim koli re*'mnm bnpedo.« — Vse to kaže da npkaferi palskl inte'"ktualci te?ko zdravijo svojo noptalffMn za prei§nl:m režimom. V nedavnj pnkpt- Hsta »FsParo« o vnMvu nolit:čn'b rtnff^^Vov na intp^lriu-alnn de'0 so ttidi na^bn^l zna^l pisatelji •»atrlevaH. da le m^ict-cVn doin povsem tule in rpr>ii"<rnn Viirr^ijn knb socialnem vpTorn irnVrir Vb nalagalo zeodmHn--Ira »<o4ctva 7 Hmi^m«	In^lvi-
j"'''''"!*! |ri eo pn vrtrtl skozi vrata, se cirnr? niftjo jn z njim vsi narodovi
Antnnip Aninnto prsv« nadsMe v »vo-'em članku da b1 mo?1a po porazu ob -'oKt-; voM! 'n nr>1nrotrrv>«^1 nas+alat« v OČ*-
i"'1- (vV 411 rv	MtprA^I I -
nf»	rfr«*^« pn tel IM^nl
N: dvom«, da je fe nrezffndal in da jih nI moči dodobra razločiti, saj Je od 1
premirja minilo komaj dobro poldrugo leto, vendar se vprašujem, ali že poganja brstje na deblu starega drevesa?« Nato pisec zavrača založnika Grasseta, ki se hvali, da je rešil iz potopljene ladje vse j svoje stare avtorje ln vprašuje, ali bi ne j bilo bolje zanj in za ves narod, če bi bil mogel napovedati nastop novih intelektualnih sil, ki bodo v skladu z novim časom?
Aniante vidi jedro krize, v katero je zašel francoski intelektualizem, v skoraj popolnem nedostajanju literarne tekme mladih, revolucionarnih sil. ki bi bile voljne napraviti s preteklostjo »tabula rasa«. V kolikor so take sile v literaturi, je nekdo, ki jim zadržuje korak, medtem ko se na vseh drugih področjih opaža boj mladine zoper »routine« in za duhovno prevzgojo naroda. V literaturi, sodi italijanski opazovalec današnjega francoskega kulturnega življenja, zadržujejo to prilagoditev »maitres«, stari mojstri, ki so zavzeli najboljša mesta in pa tisti, ki še pričakujejo, da se jim obnove prejšnje možnosti.
An ton i o An'ante končuje svoj članek o najnovejši krizi francoskega intelektualizma; »Ali so take zahteve morda pretirane v deželi, ki se mora boriti s tolikimi tež-kočami? Ali pa so še prezgodnje? Lahko bj rekli, da je osuplost zaradi tolikih nepričakovanih in mogočnih dogodkov, ki so se zgodili ali se še dogajajo, prvi vzrok tol'ke stiske in zmede ,Je sanja ali resnica?' se vprašuleio mnogi n si v dvomu ta rejo oči Ni se čuditi, da v deželah, kler je bi ep;kureiski knnfprvativizem podla-ea vseea živUenla zapuščalo nekatera nagla prebujenja tako dolgo brazdo bridke osuplosti.«
V članku: *»»va«set let JBnee-i Otar-'»Jutro* 15 t. m.) 91 je tiskarski Škrat dovolil nekatere hu4nmu*nnett Oa na nekem mestu snrementt Oearj* v He^arla *e o*rvi«tH<w) por»r*vltl pa te tr»hn. da M Ml tmel čut sa humor tr»«Ce. Pravilno	ne le ▼ besedi, marveč
tudi v glasu itd.
ŠPORT
Uspeh
V torek so zmagali
Pretekli torek je italijanska rokoborska reprezentanca dosegla lep uspeh proti Izbranim rokoborcem Švice in si s tem za-sigurala nov doprinos mednarodnega značaja v tej športni panogi, švicarski rokoborci že od vsega početka italijanskim niso bili nevarni, toda to srečanje je imelo namen, da ustvari podlago za primerjavo italijanske rokoborbe s predstavniki te športne panoge v Nemčiji, na švedskem ali na Madžarskem, ki so dandanes odločilni v evropski rokoborbi.
Italijani so se uveljavili z neoporečnim uspehom, saj so zmagali v petih dvobojih izmed šestih, v številkah pa s 6:1, ker sedmi Švicar, ki je bil tudi določen za prvo točko sporeda, ni mogel priti na tekmovanje. Prostori so bili zasedeni do zadnjega in občinstvo je z velikim zanimanjem ln navdušenjem spremljalo vsak par tekmovalcev.
Podrobni izidi tega dvoboja so bili naslednji:
rokoborcev
nad švicarskimi s 6 :1
v petelinji teži: Liverini (I) zmaga nad
Beetschenom (S) brez boja.
v peresni teži: Bertoli (I) zmaga nad Perretom (š) po točkah (3:3),
v lahki teži: Holinger (S) zmaga nad Panzariellom (I) po točkah,
v srednje-lahkl teži: Magni (I) zmaga nad Hirschbuhlom (S) po točkah,
Danes popoldne ob 15. mrl bo rtiJMka
predstava Verdijeve opere »RigoJetto«. Kakor vselej, tako je tudi letos pokazala svojo, močno privlačnost učinkovita glasba, ki ji je podloženo dramatično dejanje, zajame poslušalca s svojo melodioznostjo in sočno
instrumentacijo. V naslovni partiji Primo- i nucu, • .oo. uu> - m, žič, v glavni ženski partiji Ribičeva, tenor-1 u dll«x>it atsiovt ti* sko vlogo poje Manoševski, nadalje sodelu jejo še: Golobova, Lupša, Pugelj, Poličeva, Stritarjeva, Sladoljev, Dolničar in Kos. Dirigent: D. 2ebre, režiser: Primožič, koreo graf: ing. P. Golovin.
Starše in mladino opozarjamo na pred stavo Golovinove in Gregorčeve bajke
Mali oglasi
Službo dobi
iitro L ».—v
v srednji teži: Gallegati (I) zmaga nad »Princeska in zmaj«, ki jo bodo uprizorili
Gogelom (S) v 8. min. In 51 sek.,	P° daljšem premoru v nedeljo ob 10. uri po
_ . . , ,	, . /t\	zel° znižanih cenah,
v srednje težki teži: Silvestri (I) zmaga
nad Fleischmannom (Š) v 7 min. In 32 j
sek. in
v težld teži: Gonati (I) zmaga nad Ar- ] gastom v 7 min. in 41 sek.
Končni izid je bil 6:1 za Italijo. * • •
Kos škodljiva ptica
Šoferja
treznega, zanesljivega, va-lenega tudi ključavničarskih del spreime industrijsko podietie v okolici Liub-liane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Šofer«
669-1
Modistka
popolnoma zmožna samostojnega dela dobi stalno službo. Plača 3.50 L na uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastne ideie« 730-1
V odgovor na časopisno polemiko pred meseci o kosu — škodljivi ptici nam pošilja prijateljica lista naslednje vrstice v varstvo te lepe domače ptice pevke.
Stavek o kosu, škodljivi ptici, me je zbo-na evropskem prvenstvu amaterskih bok- I del v oči, ko sem ga svoječasno brala v I Brivskega sarjev od 21. do 25. t. m.	| časopisju. Prečitala sem članek pazljivo in	pomočnika
povem, da me je nemilo dirnilo. kar je pi- le dobrega brivca sprej-
Jutri bo odpotovalo v Vratislavo 16 italijanskih boksarjev, ki bodo zastopali Italijo I
Modistka
mlaiša moč dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlaiša« 731-1
Lokali
t>c*eda i — .oo. taksa —Mi, u daianje naslova ali u Iitro L J.—.
Uradne prostore
3 do 4 sob v centru mesta išče za takoj Odsek za obrtništvo združenja indu strijcev in obrtnikov Ijub-lianske pokrajine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostori«	757-19
mrm	OTPflH
WL£2	T T i M
iichu. 1	->i/. ia&s« — .oo
'-> daianjt	aaslova tli u
iitro	l i.—.
čisto na kratko...
Hrvati in Nemci bodo otvorili mednarodno nogometno sezono
Jutri bo nemška nogometna reprezentanca z Dunaja odpotovala v Zagreb, kjer bo v nedeljo odigrala drugo meddržavno tekmo s Hrvatsko in obenem otvorila letošnjo mednarodno sezono. žal — tako pišejo Nemci — se je morala nemška elita za Zagreb odreči skoraj vsakim pripravam za ta nastop, vendar pa računajo, da se bo moštvo, v katerem je 8 igralcev dunajskih moštev, kljub temu znašlo in zaigralo dovolj enotno za zmago. V enajstorico so bili določeni tudi trije igralci, ki so baš te dni igrali v Sofiji in so zdaj na povratku na Dunaj, o katerih pa seveda ni znano, ali so ostali v zadovoljivi telesni kondiciji za to razmeroma težko preizkušnjo. Razen osmih Dunajčanov bodo v nemški reprezentanci igrali še trije pravi rajhovci, in sicer v golu Jahn iz Berlina ter v napadu Conen iz Stuttgarta in Walter iz Kaisers-lauterna.
Kakor vse kaže, si zaradi tega nastopa v Zagrebu Nemci ne delajo največjih skrbi in mislijo menda kar mimogrede priti do zmage, če pa zasledujemo zagrebške priprave, bi morali precej resno dvomiti o tem, da jim bo to res tudi uspelo. Res pa je, da je Hrvatom že zaradi prvega poraza, ki so ga morali spraviti pred dobrim pol letom na Dunaju, mnogo več za uspeh kakor pa Nemcem, ki imajo za svoje pomembnejše zmage na izbiro še drugih
in tudi boljših nasprotnikov.
* * *
Sicer pa so v teh dnevih, ko se živo srebro tako pridno pomika od ničle proti dnu, vse bolj sodobni hokeisti, ki, kakor vidimo po časopisnih vesteh, ne mirujejo niti v delavnih dnevih. Tako so n. pr. celovški hokeisti KACa pridržali goste iz Moravske Ostrave še en dan v koroški metropoli in jih v revanžni tekmi natepli katastrofalno z nič manj kakor 15:3, kakršnega izida sploh še nimajo zabeleženega v zgodovini vsega koroškega hokeja.
Enako — glede podaljšanja gostovanja — so storili tudi Nemci s Švicarji, ki so preteklo nedeljo zmagovito opravili svoj drugi reprezentančni nastop proti Nemčiji v Monakovu. Drugi dan so Nemci goste peljali s seboj v Garmisch-Partenkirchen ter še enkrat poskusili srečo z njimi — to pot v prijateljski tekmi. Toda tudi sprememba kraja in značaja tekme ni prinesla nobene spremembe v rezultatu, še enkrat s 4:1 so Švicarji namazali Nemce in še
sano o kosu. Kdor tako črno opiše kosa. ,mem	D Weber„Ty,r
. , .	..	...	I seva c. 13.	753-1

745-6
CURA INFLUENZA. NEVRALGIE, REUMATISMI 10MBAGGINE e ropido-mente ne eolma i dolori
ZDRAVI HRIPO, NE-VRALGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH m Mglo pomiri bolečine neo teh bolezni
L ob. O. MANZOMf < C. - Mile
. rn t rim,3
enkrat dokazali, da za sedaj ne blizu ne	ima pač do njega neumljivo antipatijo.
daleč nimajo resnega tekmeca.	Domače posestvo imamo tako razdeljeno. I Strokovnjaka
V splošni hokejski sezoni niso hoteli za-	da je vse okrog gozd ali »meja«, kot pra- za kuhame mila sprejmem
ostajati z dogodki niti Hrvati. Preteklo ne	vimo tukaj, in v sredini so vinogradi in Ponudbe na ogl. odd. Ju
deljo so lahko začeli svoje prvenstvene tek-	sadovnjak. Vse to je tako tesno skupaj, da |tra pod t>Strokovn' 75,.1
me in kolikor se da ugotoviti po prvih ča-	je gozd oddaljen od sadovnjaka komaj 2 do
sopisnih noticah iz nehrvatskih listov, sta	3 in vinogradi kakih 15 do 20 metrov. Naj
se prvi dve tekmi končali bolj ali manj s	20 let živim tukaj ;n sem tako rekoč spo- I ^^jUiL—
presenečenji. Varaždinci so zmagali nad	jena s to naravo in njenimi prebivalci. Po- Heseda i -.oo. taksa — m..
ekipo Zagreba (ali prejšnjega Marathona)	znam dejanje in nehanje ptic, ki živijo na I«* daianie naslova «ii «
s 4:2, potem pa so šli ln izgubili proti mo-	tem našem koščku zemlje in vem vse nji- '	<i,ro 1
štvu ZKD z 1:4. 2e ta dva rezultata bi	I hove navade. Prepričana sem. da nam kosi, i	c
kazala, da bo prvenstven naslov letos iz	ki jih živi dosti v naši meji, ne delajo ško- , , ®mucKe
. 1.	. ~	, ,	,	.	...	J	J	12 m dolge in par moških
Varaždma romal v Zagreb. V ostalem se	de ne v vinograd:h m ne v sadnem vrtu. drsalk prodam. Naslov
bomo na te tekme še povrnili, ko nam bo-	Ker je mehkojed, ne more načeti nezrelih vse« posl Jutra.
do na razpolago podrobnejša poročila.	hrušk in jabolk, a moram pohvalno omeniti. IT j T
Celovec se letos razvija v veliko zimsko-	da tudi zrelih ne začne!	. drsalne čevlje
športno središče in bo imel konec prihod- Kadar sadje zori, t. j. črešnje in drugo. I na"« ' 'schccksne?' št*G36
njega tedna tudi mednarodno prireditev v	unajo kosi svoje hrane v obilci: gosen:c. i'ro-!a"! Naslov * vseh po
hitrostnem drsanju, ln sicer troboj med	žuželk, črvov in tudi kako glisto! Zakaj je žlov- J"tra-	746 6
Nemčijo, Norveško in Holandsko. Največja	ne bi p0jelel kadar prileze ob dežju, saj ko 2 voealna ka.ifa
privlačnost tega troboja bo znani norveški	je glista enkrat na prostem, težko najde pot ,orod,e> m.zo ,n Smvrna
hitrostni drsalec Hans Engnestangen, ki	nazaj, ker jo hitro pokonča to in ono, po- preprogo rad, selitve pro-
spada med najboljše predstavnike te spori-	sebno neke vrste mrčes Potemtakem b: Ma™- ,ng- VviTnV Rožna
ne discipline na ledu s severa.	moraii napovedati boj krtu, ki jih išče in	c' ' V,4.6
Hrvatski kegljači so že odpravili svoja	in žre pod zemljo. In vendar pravimo, da je -
dva nastopa v Nemčiji. Najprej so nasto-	koristen! škodljivci, ki nam napravijo naj- Železne peči
pili v Lipskem v moštvu netih na 100 kro-	vee škode na sadju so polhi ose čebele različne velikosti in 2 tri
gel ln izgubili s 3945:3774 točkam, nato	ta sršeni. Ti pičijo nkjlepše sadje, ki začne	J^i™ PTvr<iTf*
pa so šli še v goste k sosedom v Wernige- | kmnllT ™ niu„ Sit; Z ™ vJ™ ™	I	Z^A.}*
^ernlge- kmalu po piku gniti in če ga hitro ne obre-rode, kjer so zmagali tesno s 1927 : 190;> žeS> ga moraš ^ na smetišče. točkam. Izida beležimo predvsem zaradi ^ , . , . , ,
tega, da ne bo ostal pozabljen noben med- . Da bl ko* jedel majhne ptičke :z gnezd, narodni športni uspeh, ki jih Hrvati kar f *>a ^oro^sna trd'tev- Ko 30 nebogljen-hitijo zbirati, odkar nastopajo v imenu no- čkf \ gozdih, Je mrčesa v izobilju, je tako
„„ ________I rekoč bendima gosemc m žuželk m za kosa
dovolj paše
(Figovec,
levo dvorišče) 761-6
Kupim
ve domovine.	. . ,. . _
dovolj paše. In ptičice tudi branijo svoje
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tek- mladič®' ,še Proti kači se Plavijo, sama movalcev bo v petek 16. t. m. ob 18. uri | sem Vliela tak prizor. Kos bi imel opraviti
762-33
nesca* l — .oo, i*k»a — .oo, «a daianje oaslova tU iitro l J___
Robi do v list
v"gostilni "šteplc" v"šišM. Važno" radi' tre-1 ® starima, preden bi začel to ostudno delo. |Uhko «o zimo nabirate m ninga.	V prvi vrsti bi morah iskati umčevalce	pUču." ledno
'gnezdeč in vsega, kar je v njih, pri nade- k.rom > it Lubiiaoa, l? „	. _ <#wv	. budnih pobalinih, potem pri mačkah, kačah Saška cesta n. 633-7
Nase gledališče itdč/rav hiše im:ro staro	2-3 vagone
raščeno z bršljanom, kjer gnezdi kos že	i J
DRAMA	toliko let Prav tik je visoka leška, kjer | kupim.1 a"!« Trliiie.
Petek. 16.: Ob 17.: Voda. Premiera. Red	si splete ščinkovec gnezdo tudi že nekaj
Premierski	let. če bi kos žrl mladiče, bi najprej pri
Sobota, 17. jan.: ob 17.: Rokovnjači. Izven	sosedu začel in ščinkovec bi se preselil dru
Nedelja, 18. jan.: ob 14.: Dom. Izven. Zni-	gam. Kadar pozimi krmim ptice, vse sku-
žane cene. Ob 17.: Voda. Izven	paj prihajajo po hrano: taščice, brglezi,
Ponedeljek, 19. jan.: zaprto	ščinkovci, siničke, vrabci in kosi! Vse slož-
Delo domačega pisatelja Joža Vomber-	no je in vsak vzame, kar je zanj primerno,
garja »Voda« bo uprizorjeno v režiji Mila-	Polžev se ve J a ne je, saj jih še kokoš ne — I C t k "
na Skrbinška drevi v petek ob 17. uri za	paradižnikov pa tudi ne!	I dobro^prodam Naslov v
red Premierski. Vombergar je znan kot pi- kos res lepo poje, da se človeku, ki ima |vseh posl. jut«. 738-13
satelj komedije »Zlato tele«, drame »Vrni-	kaj čuta, srce topi. Marsikateri bolnik, ki
tev« in folklorne igre »Igra življenja«. Ve-	je Zimo prebil v postelji, čuti ko začne kos
liko popularnost si je pridobil kot pisatelj	prepevati — kako mu v srcu oživi nov up:
slušnih iger za Radio. Njegova tridejanska	morda bo pa le kmalu pomlad in meni bo
komedija »Voda« pokaže kos našega po-	boljše! Kdor ni res prav oduren lakomnik,
deželskega življenja z njegovimi značilnost-	ne bo gledal na nekaj kakršnihkoli jagod!
ml v reševanju gospodarskih vprašanj,	če si jih bo vzel kos za posladek, po svoji
Igrali bodo: Gregorin, Cesar, P. Juvanova,	naravni hrani. V. Juvanova, Tiran, Simčičeva, Gale, Poto-
Oblačila
Heseda l -.60, ults« —.60. u daianje naslova tli u iitro L ».—.
Prodam parcele
1. pri bežigraiski gimnazi-|i po L 130 za m2; 2 pri Sv. Krištofu po L 200 za m2;
3. ob Tyrševi cesti pri stadionu po L 190 za m2 in pri remizi po L 130 za m2 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«
750-20
Sadni vrt
stavbna parcela v sredini podeželskega mesta in gozdna parcela ugodno na-prodai. Naslov v vseh po slov. Jutra.	756-20
11 T>
ftesed* i 60. taksa — .60. za daianie naslova tli v iifro l J.—.
Dvosob. stanovanje
v noveiši hiši v ali blizu središča mesta iščem za takoi ali za I. februar. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod »Udobno stanovanie« 680-21a
Enosob. stanovanje
v noveiši hiši. s priletno kuhinio in po možnosti tu di s kopalnico iščem za ta koj ali 1. februar. Ponud be na ogl. odd. lutra pod »1. februar«	679-21a
Enosob. stanovanje
tli večjo prazno sobo centra iščem. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod »741« 741-2 lt
Sobo odda
»esc a a t .oo. taksa — .60. u daianje naslova tli iitro L J,—
Sobo z 2 posteljama
oddam s 15. t. m. Kolodvorska 28, dvorišče.
733-23
Lepo sobo
oddam gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 740-23
Sobo
strogem centru s poseb mm vhodom oddam. Ponudbe z naslovom in po datki na ogl. odd. Jutra pod »Soliden in stalen«
759-23
Opremljeno sobo
z 1 ali 2 posteljama blizu tramvaja oddam. Černeto-va 31-1. .vrata 3, Sp. ši ška.	760-23
Sobe išče
neseda i —.60. taksa —.60. '3 daianje aaslova tli u iitro l 3.-^
Opremljeno sobo
ali blizu središča mesta strogo ločenim vhodom iščem za takoj ali 1. februar. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lepa soba 1942«	681-23a
Dijaikt sobe
tteseda I -.60 taksa —.60. daianje naslova tli za iifro l 3.—.
Dijakinjo
sprejme v oskrbo boljša gospa. Pomoč pri učenju, klavir. Naslov v vseh poslov. Jutra.	737-22
3-sobno stanovanje
v centru zamenjam za manjše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno center«	734-21a
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Živali
beseda i -.60. taksa —.60, ta daianje naslova ali at
iifro L S—.
Psiček
foxterier »Heiuci« se je at tekel. Prosimo, oddajte gt proti nagradi g. Antonu Zalokarju, strojno podjetje na Trati, ob meji.
736-27
Izgubljeno
neseoa i 60. taksa -.60, za daianje naslova tli z* iifro L ».—.
Srebrna žepna ura
s pozlačenim robom, znam ke »Omcga« z zlato verižico je bila izgubliena na poti od Viča do poštne direkcije (Sv. Jakoba trg) Ker je oboje drag spomin prosim naiditelja naj najdeno izroči proti '00 lir nagrade ogl. odd. Jutra
732-28
Dopisi
tseseda I I.-, taksa —.60, za daianie naslova tli u iifro l J.—.
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Agilen, Čeh Dušan, Čista. 150, Delo na dom. Dobra otroku, Decimal 100 kg. Dober retušer. Domačnost, Golovic, Gospodinja 35. Hitra metoda. Januar— 1942, Iščem takoj, Idealnt Kuh. učenka. Komfortna, Krzno, Kuharica ,Liub ljana 42, Lep dom 29, Lesna stroka, Miren in trezen Nujnost, Natančne ponudbe, Odrasli, Odkup, Pohi-štvo. Poštena 542, Parcd* 424, Prevoz peska, Piani-no, Reden plačnik. Samostojna, Samec, Sigurno naložen denar, Srečno leto 42, Stanovanje maj Vič, Svidenje, Sposoben, Stalna dobra služba, Točno plačam naprej. Tričlanska dru žina. Težko življenje, Točen plačnik. Takoj sprejmem, Tivoli, Tri osebe. Takoj trgovina. Ugodna zamenjava. Ubogljiv. Usluž benec. Usoda, Ugodno, Udobno stanovanje. Velik zaslužek. Velik promet, V. A., Začetnik, Zanesljiva moč, Žaga 1942, 3535, 50 2000.
t
Žalostni naznanjamo, da nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, naš dobri očka, brat, stric in svak, gospod
RUDOLF STRITAR
trg. zast.
Spremili ga bomo lz kapelice Sv. Petra na Žalah v petek, dne 16. januarja 1942 ob pol 4. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. januarja 1942.
Globoko žalujoča CECILIJA roj. TABORNE, žena;
CILKA, EDA, ELA, RUDA, BOJAN, NEVENKA, otroci; nečak Janezek in sorodstvo.
+
kar, Drenovec, Bratina, Lipah, Brezigar, I	P^mmti, da sem letos
Peček, Plut, Vertin, Košič, Rakarjeva, Stu^ ob J*?*™ ^^ f P^1V0 prfei,ed°7fa pica, Orel, Nakrst Malec Blaž, Starčeva, f™* ^	-£ar J.e P° ostta o-
Inscenator: ing. Franz.	f1^? 06 načet Kau Je P° točl ostak)-
Prihodnji teden bo premiera francoske Je vse	® niti en grozd ni bil
komedije »Lepa pustolovščina«, ki sta jo napaden 111 ^ nasilen načm" napisala Cailavet in Flere-Etienne Rey. De- 0b tej priliki ponavljam stavek, ki sem jan je te salonske igre pokaže beg neveste £a &tala v nekem listu: »Dajte pticam pred poroko in pustolovščine, ki jih doživ- mir-* Ni dobro- da se ščuva proti pticam, lja, ko se zateče s svojim izbrancem v svojo še t^1*0 80 u božiče preganjane na vseh kon-podeželsko hišo. Delo bo zrežiral režiser cih 111 ^ajih. Uboge živalce so res brez-Jože Kovič. V glavnih vlogah: Kraljeva. Le- | pravne. Tudi zakoni jih ne morejo ščititi
varjeva, Vlad. Skrbinšek in Nakrst.
OPERA
Petek, 16 : Ob 15.: Rigoletto. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene Nedelja, 18.: Ob 10.: Princeska in /-maj Izven. Mladinska predstava. Zelo zniža- | ne cene. — Ob 15.: Ples v Operi. Opereta. Izven.
pred surovostjo, zato jih pa morajo ščititi oni redki, ki imajo srčno kulturo.
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
Nepričakovano nas je zapustila dne 14. t. m. zvečer naša dobra stara mamica, mamica, tašča, sestra in teta, gospa
MARIJA GRUDNOVA roj. Tomšič
vdova po davčnem upravitelju
Nepozabno pokojnico položimo k zadnjemu počitku na Vrhniki v petek 16. t. m. ob pol 4. uri popoldne lz hiše žalosti Nova cesta št. 26. Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 15. januarja 1942.
Žalujoče rodbine: GRUDNOVA, PERNETOVA, TOMŠIČEVA.
Pogrebno podjetje Iv. Gajšek, Ljubljana.
E Sabatini:
SRCE
42
R • m a
K bi se bogvekaj menil za to, sem obrnil potav ji na druge, postranske reči in tako sva sedela, dokler nama ni vitez sam natočil anževinca ter mi slovesno napil, z željo, naj srečno prispem v Pariz in tam dobro opravim.
Tisti mah je vstopil Andrej, skozi vrata, ki so vodila na teraso. Obraz mu je žarel, oči so se mu iskrile od vročične radosti. Na dolgo in na široko se je opravičil ter končal s pozivom, naj nikar tako hitro ne vzdignem na pot.
Ko smo vstali, se je pojavila Genovefa z novico, da je Ivoni nekoliko odleglo, ter dodala, da se prihaja poslovit od mene. Njena mirnost me je veselo presenetila: v očeh ji je sicer sijala pomenljiva luč, toda trepalnice so bile, kakor po navadi, resnobno pobešene in so jo zadostno varovale vsiljivih pogledov.
Zastran poroke je hotel Andrej govoriti s tastom kasneje, to ie, popoldne; čeprav se nikoli ničesar ne bojim, me vendar ni mikalo prisostvovati prisostvovati izbruhu nevihte.
Ko je trenutek odhoda prišel in me je Michelot z osedlanima konjema že čakal na dvorišču, nas je gospod de Canaples zapustil in odšel po pismo, ki naj bi ga ponesel njegovi prevzišenosti. Komai so se vrata zaprla za njim. ie stopil Andrei naprej,
držeč nevesto za roko, ter me pozval, naj jima voščim srečo.
»Iz vsega srca,« sem odvrnil; »če vama jo bo usoda odmerjala po mojih željah, je bo gotovo obilo. Obema vama čestitam, da sta si tako dobro izbrala tovariša za življenje. Imejte ga radi, gospo ... gospa, kajti pošten je in zvest, da mu zlepa ne najdete enakega na svetu.«
Na to očetovsko in prijateljsko struno bi bil brenkal še dolgo, kajti zdelo se mi je, da mi nova vloga čudovito pristoji, a senca, ki ie padla skozi bližnje okno in zbudila pozornost vseh treh, mi je sredi nagovora presekala besedo. To, kar smo zagledali, je iztrgalo Andreju prepaden vzkrik in storilo, da se je Genovefa zgrozila, jaz pa sem od osuplosti malone odrevenel. Kajti na oknu je slonel ter nas grdo in porogljivo gledal Evgen de Canaples, on, ki sem ga bil pred dvema mesecema s prebodenimi prsi pustil na kraju dvoboja za Vendomskim dvorcem. Odkod se je bil vzel in zakaj se je bil vrnil v očetovo hišo?
Ko me je spoznal, je zdrznil; gotovo se je bil St. Auban bahal proti njemu, da me je v dvoboju ubil. Še trenutek je ostal pri oknu, nato je izginil in le žvenket, ki je ostal za njim, nam je naznanjal, da stopa preko terase k hišnim vratom.
Hkratu so nam iz veže udarili na ušesa nagli koraki viteza de Canaplesa, ki se je vračal s pismom na kardinala.
Genovefa se ie vnovič zgrozila in oči so ji prestrašeno poletele od vrat do vrat; Andrei je globoko vzdihnil, kakor človek v najhujši stiski, jaz
pa sem v mislih zaklel, da bi si pripravil živce za burni nastop, ki je bil pred nami. Nato smo jeli molče čakati, kaj bo; nedoločna slutnja nas je svarila pred bližnjim polomom.
Koraki po terasi so utihnili, naslednji hip so zamrli koraki v veži; kakor bi bilo vse že naprej pripravljeno, samo da bi dogodek tem bolj pre-sunil gledalce, so se odprla oboja vrata v isti mah: oče in sin sta stala vsak na svojem koncu dvorane ter gledala drug drugemu iz oči v oči.
XVIII.
Kako sem zapustil grad
Nekaj trenutkov sta tako negibno stala in strmela drug v drugega. Toda njuno držanje je bilo enako različno kakor njuni osebi. Evgenova krepka, odločno vzravnana postava je z vsako črtico razodevala drznost in kotički ust so se mu vihali v izzivalnem nasmehu.
Klobuk, ki ga niti ni bil vzel z glave, mu je zanikamo pokrival gladke črne lase; usnjeni telovnik, ki ga je imel na sebi, dolgi meč, ki mu je visel ob pasu, vse se ie strinjalo v prepričevalen dojem bezničkega lopova — ali, če hočete, kava-lirja.
Vitez je bil videti kakor okamenel. Pismo mu ie zdrknilo izmed koščenih prstov in sfrfotalo na tla, in na bledem, upadlem obrazu se mu ie zrcalila bol. pomešana s strahom.
Nazadnje ie starec s kletvico pretrgal molk.
»Po ka.i prihalate v era(J?« ie vprašal z drhtečim glasom in stopil v sobo. »Ste mar dotorei izgubili
vsak občutek sramu? Doli klobuk, gospod!« je ukazal in kri mu je planila v bledi obraz. »Doli klobuk, tako mi duše, ali pa zapovem svojim slugam, da vas vržejo iz hiše.« .
Ta siloviti, nepričakovani izbruh je storil Ev-gena tolikanj ubogljivega, da sem se kar zavzel. Ko pa je vzel klobuk z glave, mu je vendarle obletel ustnice nasmeh.
»Kako očetovski je vaš pozdrav!«
Vitez ga je predrl s strupenim pogledom.
»Kakšnega pozdrava ste se le nadejali?« je ihtivo odvrnil. »Ali ste pričakovali, da vam nataknem prstan na roko in zakoljem pitano tele v slavo vaše vrnitve? Ta bi bila lepa, gospod! Ali pa me nemara prihajate učit, kakšno dobrodošlico naj oče pripravi izgubljenemu sinu, ki je onečastil njegovo ime? Kdo vas je klical? Odgovorite mi, gospod.«
Kri je udarila Evgenu v lica.
»Ko sem prestopil ta prag, sem mislil, da sem v canapleškem gradu in da je Canaples moje ime. Očitno sem se zmotil: kajti tu stoji ženska, ki zame nima besedice pozdrava in tudi priprošnje ne in tu je človek, ki ne bi bil nikoli mislil, da ga bom kdaj srečal v hiši svojega očeta.«
Z jeznim odgovorom na ustnicah sem stopil korak naprej, a tedaj je izmed vrat za mojim hrbtom zazvenel Ivonin sladki glas:
»Evgen! Ti tukaj?«
»Kakor vidiš, sestrica. Da si prišla le malce pozneje, me najbrž ne bi bila več našla tu; kajti tvoj oče me spreiema s kletvami in grozi, da me bo dal vreči iz gradu.«
i - " »^aa—«« " ' " -	■
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn a rja; Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. ^